Naročnina
maša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. 1 Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M Soboti telefon številka 8.
Stev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo-
18TO
Hurska Sobota, 10. aprila 1938«
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
ŠTEV, 15.
Gospodarska politika
V zadnjih letih je opaziti v gospodarsko — političnem življenju precejšen napredek. Ni še dolgo tega, ko so se naši najznamenitejši politični voditelji, pa tudi tisti, ki so imeli po svojem položaju, ki so ga zavzemali ter imeli s tem pravico do naslova „držav-nik" smatrali pod častjo, da bi se zanimali tudi za gospodarska vprašanja. Danes smo že daleč preko tega in smo dospeli do druge skrajnosti: poklicani in nepoklicani govorijo in pišejo o problemih gospodarske politike, kritizirajo svetujejo i. t. d. Vse to delajo na podlagi lastnih opazovanj in mišljenj, pod vplivom po-edinih interesentov, večkrat pa tudi samo zato, ker bi radi z takšnim besedičenjem omamili ljudstvo. V vsakem slučaju pa velja, da je danes gospodarska politika osvojila prvo mesto v našem javnem življenju.
Težnje gospodarske politike imajo na sebi znake zemljepisno-političnega, zemljepisno- klimatič-nega, gospodarskega in socialnega ustroja zemlje, na katero se nanaša. Zemljepisno-političen položaj naše države je zelo zanimiv. Jugoslavijo namreč že od nekdaj veže važno vez med Srednjo Evropo in Vzhodom. Njen zemljepisni in klimatični položaj omogoča, z malimi izjemami, skoro vse vrste kmetijske kulture. Poleg tega pa je naša država zelo bogata na raznih rudah. Vse to dokazuje, da ima naša dižava še mnogo neizčrpanega bogastva. Če se to bogastvo ni še izkoristilo, je v največji meri vzrok v gospodarskem in socialnem ustroju zemlje, kar ima svoje korenine, v zgodovini našega naroda, ki je bila do nas krivična. V današnjih svojih mejah predstavlja naša država prav posrečeno gospodarsko celoto. To dejstvo pa bo še bolj prišlo do veljave, ko bomo imeli več prometnih poti, ko se bodo razvile vse sile našega naroda in ko bo slehernemu kraju v državi omogočeno, da prispeva po svojih močeh k skupni gospodarski zgradbi. Najznačilnejša podstavka v vsem našem gospodarstvu je kmetijstvo, saj se v naši državi 80% vsega prebivalstva peča z poljedelstvom, zato je tudi agrar-
na politika na čelu naše gospodarske politike. To je vsakomur jasno in ni treba nikakih dokazov. Mnenje pa se dele v tem, kako je treba to naše življenjsko vprašanje reševati. Eni so mnenja, da mora ostati naša dižava agrarna država, radi česa ni treba forsi-rati druge gospodarske panoge. Ta misel ima tudi svoje zagovornike, ki navajajo za to dokaze, ki lepo zvenijo v besedah, a ki so brez prave podlage in brez življenske resničnosti. Ti ljudje zahtevajo, da država da vsa svoja razpoložljiva sredstva kmetijstvu. Poleg tega še zahtevajo, da je treba podaljšati agrarno reformo, slabo stoječe kmetovalce oprostiti vsakršnega davka, ukiniti ali vsaj zelo znižati uvozne carine na industrijske proizvode i. t. d. Na ta način, tako oni trdijo, bi se dvignilo naše kmetijstvo in s tem naš najbolj zdrav in najčistejši nacionalni element, ki se bi lahko otresel škodljivega vpliva tujega kapitala.
Vzemimo, da bi se res našla vlada, ki bi dosledno izvajala tako gospodarsko politiko. Kaj bi se zgodilo? Najprej bi padli državni dohodki Ne le, da ne bi bilo sredstev za podvig kmetijstva — ki rabi zato ogromne vsote — temveč zmanjkal bi tudi denar za vzdrževanje državnega aparata. A kar je še bolj važno je to, da imamo že danes preveč ljudi, ki se pečajo z poljedelstvom a premalo zemlje, da bi ga ta množica mogla življenju dostojno živeti. V teku dvajsetih letih bo imela naša država okrog 20 milijonov prebivalcev. Če se bo vsa uporabljiva zemlja obdelala bo ta znašala okrog 15 milijonov hektarjev. Ali lahko 20 milijonov ljudi in to kmetovalcev, živi na tako velikem prostoru? O tem zgoraj omenjeni „apostoIi" ne vodijo računov. Nekateri „agrarci" pa so tudi bolj zmerni. Oni zahtevajo, da se dajo vsem poljedelcem moderni plugi in drugo potrebno orodje, da se jim izboljša zemlja in da se dajo v državni proračun mnogo večje vsote za izbolšanje kmetijstva. Pri tem pa zopet na nekaj pozabijo. Kje bo vzela država denar?
Poleg naštetih, pa se javljajo še drugi, a teh je manj, ki smatrajo za edino in glavno dolžnost, da podpira obrt, drugi zopet za-
govarjajo trgovino, tretji industrijo i. t. d. Zelo zanimivo sliko, z ozirom na različne struje v našem gospodarstvu, je baš nudila zadnja proračunska razprava v skupščini. O gospodarski politiki se je govorilo zelo mnogo in zelo različno. Eno skupnost pa so le imeli. Večina je povdarjala, da je novi proračun prevelik in da obremeni narod. Z druge strani pa so poslanci zopet povdarjali, da so predvidene vsote za nekatera ministrstva premajhne, posebno v kmetijskem ministrstvu. Ostri so bili napadi na industrijsko politiko, ker se jo preveč for-sira posebno na škodo kmetijstva, da se dajo prevelike ugodnosti inozemskemu kapitalu, da karteli držijo previsoke cene kar vse gre v škodo kupovalcev i. t. d.
Dognano je, da kmetijstvo najbolj uspeva v onih državah, kjer se skladno razvijajo vse gospodarske panoge. Večkrat žive agrarne države v velikem siromaštvu. Tam ni govora o kulturnem in socialnem napredku ter niti nimajo pogojev, da bi z uspehom branili svojo politično samostojnost. Naši vasi se bo moglo šele takrat uspešno pomagati, ko bodo tudi ostale gospodarske panoge dosegle gotovo stopnjo razvoja. Tokrat bo imela država z ene strani toliko dohodkov, da bo lahko nudila kmetijstvu do-voljno denarno podporo. Poleg tega pa bo višek kmečkega prebivalstva našlo zaposlitev v drugih gospodarskih panogah in da se bodo na ta način očuvala srednje velika posestva, ki so najbolj zdrave oblike kmetijstva. Posestvo mora biti najmanj 5 ha veliko, da se lahko na njem preživi družina. V tem oziru je današnjo stanje našega celokupnega kmetijstva nezadovoljivo. V štatistiki iz leta 1931. čitamo, da je od 1,985.725 gospodarstev bilo 1,348.149 gospodarstev, ki so imeli najmanj 5 ha zemlje.
Pot po kateri naj bi krenilo naše gospodarstvo, je jasno začrtana ter se mora ozirati na naše potrebe in naše možnosti. Potrebe so velike, a možnosti so omejene. Uporaba ene kakor druge pa je umetnost gospodarske politike, ki mora strmeti za tem, da iz čim manjših žrtev izvleče čim večje koristi. V glavnih črtah je naša gospodarska politika na pra-
vi poti in nihče ne more oporekati, da ni od tega dobilo kmetijstvo svoj veliki delež. Dejstvo, da se vse gospodarske panoge več ali manj obregnejo na trenutno gospodarsko politiko in da je istočasno opaziti pri vseh gotov napredek in izboljšanje je najboljši dokaz, da je ta politika zdrava in pravilna.
POLITIKA
Prejšnjo sredo so v splitski ladjedelnici slovesno spustili v morje novo jugoslovensko torpedovko »Zagreb". Ob tej priliki je bil Split ves v zastavah in zelenju. Slavnosti je prisostvoval zastopnik Nj. Vel. kralja, vojni minister Ljubomir Maric. Navzoč je bil tudi predsednik vlade dr-Stojadinov/č, več ministrov, britanski in francoski poslanik, zagrebški župan, ban primorske banovine i. t. d. Posvetitev nove torpedovke sta izvršila katoliški duhovnik in pravoslavni pro-ta. Torplljarka »Zagreb", je prva bojna ladja, ki je bila zgrajena v domači ladjedelnici, z domačim materialom in z domačimi delovnimi močmi. Nova ladja bo težka 1200 ton, dolga 98 m, široka pa 9 in pol m. Vozila bo z brzino preko 70 km. na uro. Oborožena bo z 8 topovi, z napravami za torpede in za metanje bomb proti podmornicam. Na ladji bo 10 oficirjev in 135 mornarjev. Po istih načrtih se gradi v Splitu še torplljarka »Ljubljana", ki bo enake velikosti kot »Zagreb".
»Srbska združena opozicija ima samo en program: priti s pomočjo dr. Mačka na oblast. Voditelji se v zadnjem času na vso moč prizadevajo, kako bi dr. Mačka pripeljali v Beograd. Toda združena opozicija zaman upa na prihod g. Mačka". Tako piše beograjska »Samouprava".
Proti spremembi političnih zakonov piše časopis »Balkan", ki izhaja v prestolnici ter povdarja med drugim: »Dokler se ne doseže popolna soglasnost v pogledu političnih zakonov, to se pravi, dokler se ne združijo dr. Maček in dr. Stojadinovič, Ljotfč in Davidovič, Uzunovič in Hod-žera i. t. d. in ne priznajo vsi novih zakonov dotlej se današnji zakoni ne morejo spremeniti. Zato na volitve po današnjem zakonu, pa naj bo to komu všeč ali nel"
O bogastvu Jugoslavije in o gospodarskih odnošajih z Italijo, piše neko italijansko glasilo, kjer pravi, da bi bilo potrebno poiskati finančna srestva, ki naj bi na eni strani koris-
3. JULIJA 19 3 8
VELIKO TOMBOLA
OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA H. SOBOTA I. DOBITEK NOV OSEBNI AVTO!!!
tiia jugosiovemkernu gospodarstvu, na drugi strani pa odprla pot italijanskemu industrijskemu izvozu v Jugoslavijo".
Iz nekdanje Avstrije: Ni še dol
go od tega, Kar je prejšnja avstrijska vlada vrnila Habsburzanom njihova nekdanja posestva in premoženje. Se danja nemška vlada pa je ta zakon razveljavila in bo premoženje odsluže nih Habsburžanov izrečeno pomožnemu skladu za bivše stare bojevnike. — Bivši zvezni kancelar in bivši Avstrijski vojni minister Vougoln je ho tel zbezati v Italijo pa so ga na meji prijeti in zaprli. Postavili ga bodo pred sodišče, kjer se bo moral zagovarjati, češ da si je na nedovoljen način prisvajal tuje premoženje in na ta način csebno zelo obogatel._
Okrožno sodišče
Čimdalje se bliža čas, ko bo začelo okrožno sodišče v Murski Soboti delovati. Začetek delovanja je v zakonu določen 1. julija 1938. In prostori? O tem se v zadnjih dneh mnogo govori. Toda določeni so v Gradu in pri tem tudi naj ostane. V prostornem gradu se bo gotovo našlo dovolj sob za okrožno sodišče. Sicer je vse vezano s potežkočami in to je tudi verjetno, saj ni dolgo, ko so se prostori v gradu porazdelili na razne urade in privatne stranke. Vsi imajo tukaj pro* store v izobilju — morda še preveč. Če je v tem slučaju potrebno v gradu poiskati mesto za našo velevažno pridobitev, naj si to prizadete stranke in uradi ne štejejo v nadlego, marveč naj radevolje nekaj doprinesejo k skupnosti. Cas se bliža in potrebno je že začeti z delom preureditve prostorov za okrožno sodišče, čimdalj se bo s tem zavlačevalo tem težje bo staviti ob določenem času prostore na razpolago.
Vse se nanaša na gotove ljudi med tem tudi na g. župana. To ni pravilno. Tudi oni so ljudje, ki imajo lastne potrebe in ne morejo z osamljenim žrtvovanjem vse napraviti. Bodimo zadovoljni in hvaležni, da smo dobili okrožno sodišče In priznajmo, da je naša moralična dolžnost kar najbolj vneto skrbeti za prostore tega sodišča.
Ne delajmo razdor, ne kritizirajmo razne sklepe, ki se nanašajo na ureditev začasnih prostorov, ampak zavedajmo se, da bomo imeli nele mi, temveč tudi naši potomci velike koristi od okrožnega sodišča, zato je naša dolžnost, da radevolje doprine-semo žrtve, pa bodisi kakršnekoli. Vsak, ki bi oviral to stremljenje, je sovražnik napredka našega mesta — in našega Prekmurja.
ZflEHEBSKI VELESE3EM.
2.-11. IV. 1938.
Xtf. S A L D H flUTOMOBlLOg 29. SPECIJALNI SEJEM:
vino, poljedelstvo lelo in dom, kozmetika, turizem.
Na železnicah 28. III. — 16. IV. v Jugoslaviji brezplačni povratek, v sosednih državah 25% do 50% popusta, na jadranskih parobrodih višji razred za ceno nižjega,	N
Tombola Tujsko prometnega društva.
Iz zanesljivega vira smo zaznali, da priredi Tujsko prometno in olepševalno društvo dne 3. julija 1938 velikansko Tombolo, ki bode presegala vse dosedanje. Kakor smo zvedeli bode glavni dobitek nov osebni auto svetovne tvrdke Opel za 30.000 dinarjev. Razven tega bodo še razni drugi dobitki kakor: kompletna spalnica, bi» cifcll, moške in ženske obleke in še več drugih lepih dobitkov. Naprošajo se vsa društva, da tega dne ne prire-de mkakih drugih zabav, čisti dobiček je namenjen olepšavi našega mesta in je v interesu nas vseh, da to plemenito delo, ki si ga je omenjeno društvo stavilo z vsemi nam razpoložljivimi močmi podpremo.
Hudi spopad
Radi osebnih zadev sta se pred dnevi gg. Gouter Ivan, gostilničar v Dolgivasi in Majer Josip, špediter v Dol. Lendavi sporekla in slednjič dejansko napadla, pri čemer je Majer svojega nasprotnika tako hudo poškodoval, da se mora zdraviti v bolnici v Murski Soboti. Pravijo, da ima zlomljeno nogo in da je njegovo zdravstveno stanje nevarno.
gramoza
(razvoz, dobava, sejanje) se bo vršila dne 19. aprila 1938 ob 9. uri. Pojasnila da pisarna CESTNEGA ODBORA v Murski Soboti.

DOMAČE 9ESFI
ITlu rs ka $ob ota :
-VNov grob. Prejšnji četrtek je zopet zazijala vrzel v vrstah onih trgovcev, ki so z nesebič-nostjov in marljivostjo ustvarili življensko delo, ki ima tudi v potomcih svoj najglobokejši odmev. Po kratki bolezni je nenadoma preminul g. Herman Hahn, oče tuk. trgovcev g. Izidorja, Pavla in Samuela. Dočakal je starost 81 let. Pokojnik je naš domačin. Svojo uspešno življensko pot pa ni začel v Soboti, temveč v Bodon-cih, kjer je bil nad 60 let trgovec. Poklicu, ki si ga je sam izbral, so se posvetili tudi njegovi otroci. Poleg omenjenih gg. trgovcev v M. Soboti, kjer so si ustvarili ugledne položaje, je g. Maks trgovec v Gornji Lendavi, g. Hin-ko trgovec v Bodoncih in hčerka ga. Rozalija v Šalovcih. Spoštovanje, ki ga je užival pokojnik v vseh krogih tukajšnjega prebivalstva je prišlo do najvidnejšega izraza prejšnji petek, ko je velika množica spremljala njegove zem-ske ostanke na njivo miru in pokoja. Številni rodbini ob prebridkem udarcu naše iskreno sožalje! Možu, ki ga je usoda iztrgala iz naših vrst, v opoldanskih urah bogatega življenja: Lahka mu bodi žemljica. N. v m. p.
V soboto 9. aprila bo koncert domačega tilharmoničnega orkestra. Vljudno vabljeni.
—	Novo podjetje. Tukajšnji trgovec M. Domanjko je zaprosil pred meseci za dovolilo izvrševanja obrti pogrebnega zavoda. Bila je tudi potrebna izjava o tej nameri tuk. občine. Po 4 mesecih se je obč. uprava izjavila, da nima zadržkov proti otvoritvi imenovanega podjetja. Novo podjetje je vsekakor velika krajevna potreba.
—	Trgovce z živili opozarjamo na odlok, ki je objavljen med službenimi vestmi združenja trgovcev.
GRADBENO OKOVJE
izven kartela, šipe, štedilnike iz prve roke
pri NEMEC JANEZ Murska Sobota.
Vsa ključavničarska dela izvršuje istotam POREDOŠ IVAN.
—	Občni zbor OlepSevainega in tuj« skoprometnega društva se radi koncerta Sokolskega orkestra ne bo vršil 9. t. m., ampak je preložen na poznejši čas.
—	Bolnica v Murski Soboti ni
urejena za porodništvo, razen tega je stalno prenapolnjena, zato opozarjamo, da normalnih porodov ne bomo sprejemali. Sprejete bodo samo ene porodnice, katerim je potrebna operativna pomoč pri porodu in pa ona, ki imajo težke komplikacije Zato priporočamo porodnicam, da se še pred porodom obračajo na gg. zdravnike v svojem kraju, — Ravnateljstvo.
Dr. BR&NDSEU SILVV,
upekojeni šef primarij banovlnske bolnice
V MURSKI SOBOTI ordinira privatno od 1. aprila dalje — ves dan
v svoji ordinaciji — Kolodvorska u. 2.
—	Umrla je v 96 letu svoje starosti dne 4. aprila ga. Gyčifi, tašča g. Zver Ivana, trgovca. Pokojna je bila mirnega značaja, dobra seseda in skrbna gospodinja. Ob veliki udeležbi naroda so jo pokopali dne 5. aprila. Naj počiva v miru. Naše iskreno sožalje..
—	Sedaj kupite pcceni radioapargt pri NEMEC J. M. Sobota.
—	Odhod k vojakom. Dne 2 t.m. so nastopih vojaško službo novinci, ki spadajo pod vojni okrug Varaždin, dne 6. t. m. pa oni. ki spadajo pod vojni okrug Maribor. Tokrat je bilo odpotovanje naših mladih vojakov precej mirno in se ni nikjer opszilo izgredov, kar dokazuje, da se je morala znatno zbolj-šala. Novincem želimo, da bi srečno doslužili in se zdravi vrnili.
DOPISI:
—	Ropoča. Posestnik Hari po domače BtSrc je bil hudo bolan. Dolgo je bolehal na neozdravljivi bolezni. To ga je spravilo v obup in se je dne 3. aprila, v času, ko je šla žena vRogaševce, v svoji shrambi obesil. Zapustil je ženo in tri nepreskrbljene otroke. Pomilovanja vreden sosed naj počiva v miru.
—	Sv. Jurij. Pogoste in precej obširne gozdne tatvine so vendar prišle na dan. Orožništvo in gozdni čuvaj so dolgo prežali na tatove in slednjič izsledili neke fante, ki so pri sodniji za nepošteno delo dobili svoje plačilo. Največ škode je imel krojaški mojster g. Marič Josip iz Rogaševc^h.
—	Sotina. Pretekli teden se je g. Maje Anton, mlinar m posestnik v Sotini odpeljal s svojimi konji v Austrijo. Do danes se ni vrnil m se tudi ne ve, kje se nahaja. Domneva se, da je prišel na vskriž z obstoječimi avstrijskimi zakoni.
Slovenski knez Kocelj.
Potrebno je dati nekaj znanstvenega odgovora na podlagi sodobnih zgodovinskih ugotovitev slovenskih historikov : Milka Kosa, univ. prof za zgodovino na univerzi v Ljubljani, ter Franca Grivca, univ. prof. pravtam, ki slovi kot eden najboljših poznavalec vprašanj o Cirilu in Metodu.
Kocljev oče Pribina je kot prebeg s Slovaške dobil v upravo in nato v last kot nemški mejni grof pokrajino, ki se je imenovala Spodnja Panonija. Meja te dežele je šla od razvodja med Dravinjo in Savinjo, dalje po Dravi, preskočila nato na Savo, tako da je objela še Srem, tekla dalje na vzhodni strani nekaj časa ob Donavi in od te v ravni črti, ki se je vila nekako od Mohača do Spodnje Rabe, zapustila to reko s črto, ki je tekla južno od ogrskega Subotišča in obsegi« na zapadu še ozemlje ob srednji Muri in Dravi. To torej nikakor ni bila majhna, neznatna deželica, ampak po Ko-sovih besedah .ogromno ozemlje, ki sega od dravskih sotesk med Pohor-
jem in Kozjakom na zapadu pa do bolgarskih meja ob Donavi in Sremu na vzhodu, od Rabe na severu pa do Drave na jugu* (Zgodovina 75). V to državo je spadal torej tudi Srem, zato moramo reči, da je h Kocljevi slovenski kneževini pripadal todi del sedanje Hrvatske. Kot tak slovenski in tudi jugoslovanski knez je Kocelj tisti edini od slovenskih vladarjev, ki ga je Odbor za okrasitev novega jugoslovanskega parlamenta v Beogradu sprejel med vrsto hrvatskih knezov in kraljev. Kip slovenskega kneza Koclja
—	ki ga je že izvršil kipar Tine Kos
—	bo krasil naš novi parlament, gotovo ne kot simbol nemškega vazala, ampak kot simbol slovenskega, suverenega vladarja.
Pribina je dobil v last Spodnjo Panonijo, ker je bil vseskozi zvest pristaš in pomočnik frankovske države. Prav isto moremo reči tudi za prva leta vladanja kneza Koclja. Ko je Pribina padel kot nemški zaveznik v bojih z Moravci, je prevzel dediščino njegov sin Kocelj. Nadaljeval je delo svojega očeta: Naseljeval je o-
pustele predele svoje kneževine deloma s Slovenci, večinoma z Nemci. V cerkvenem oziru je kaker oče zvesto podpiral širjenje latinsko-nemškega krščanstvo iz Salzburga.
A v tem se je v Podonavjo pojavilo čisto novo gibanje, politično in kulturno, prišlo je ,do dogodkov svetovnozgodovinskega pomena, ki so kmalu posegli tudi v slovensko kneževino Kocljevo, (Kos v Zgodovini 77). Da bi se rešil cerkvenega in s tem obenem tudi političnega nemškega varuštva, se je Rastislav, knez Velike Moravske, sosede Kocljeve države, obrnil na bizantinskega cesarja, naj mu pošlje slovanskih misijonarjev. Tako sta prišla na Moravsko sveta brata Ciril in Metod, ki sta uvedla slovansko bogoslužje in prevedla sv. pismo in cerkvene knjige v slovanski jezik. Sprva je bila njuna delavnost omejena na Veliko Moravsko, a kmalu je pač moral slišati o njunem delu za slovansko cerkev tudi mejaš Moravske, knez Kocelj. Ko sta se radi začetnih neuspehov in velikega nasprotovanja Nemcev hotela odpraviti leta
867 domov, sta se vračala domov preko Kocljeve države. Toda ta je že v svoji politični in kulturni daljnovidnosti že jasno videl, kako ogromnega pomena je njuno delo za slovansko cerkveno in kulturno osamosvojitev. Vnel se je za njune velike načrte in postal njun glavni pokrovitelj. Staroslovenski življenjepis sv. Cirila pravi o sprejemu pri knezu Koclju: ,Sprejel pa ga je med potjo knez Kocelj, knez panonski, in je močno vzljubil slovanske knjige, se jih naučil in mu dal do petdeset učencev, da bi se učili. In veliko čast mu je skazal in ga mimo spremil." (Po Grivcu). Kocelj je pod vplivom Metodovim in v svoji daljnovidnosti izvršil popoln preobrat v svoji cerkveni in s tem tudi v svoji politični usmerjenosti. Prišlo je .leta 869 na severu do velikega in zmagovitega slovanskega gibanja proti Nemcem (Kos v Zgodovini 77). Kocelj se je popolnoma odvrnil od Nemcev ter se obrnil na samega papeža osebno s pismom, naj mu pošlje Metoda. (Ciril je namreč med tem v Rimu umrl.) (Dalje.)
PUCH—PUCH—PUCH — PUCH —PUCH—PUCH
U KOLESARJI!
c
H
P U C H
-PUCH-PUCH P U C H
Najnovejši modeli koles vseh svetovnih znamk v največji izbiri po glOlSOfc® Sftilavt! Ceni. Preden si kupite kolo, si v lastnem interesu oglejte
mojo veliko zalogo.
Ponudbe pismeno ali ustmeno brez obveze za nakup.
P U C H
PUCH
Sftivan Ernest, Murska Sobota
trgovec ž kolesi, motornimi vozili, šivalni in pisalni stroji, fotografski aparati in ves foto materija!, radio aparati itd.
-PUCH- PUCH-PUCH - PUCH—PUCH—PUCH-
P U C H
P U C
PUCH
—	Smrtna kosa. P/ed dnevi je umrl g. Kovačič Niko, sin posestnika v Krogu. Bil je 23 let star. Nit življenja mu je pretrgala jetiks. — 30 p. m. je umrl v Krogu pos. in bivSi trg. Fslipič Franc, Dosegel je samo 42 1. življ. dobe. — Na Vaneči je umrla gospa Sečko Berta roj. Berket, soproga uglednega posestnika in mlatilni-čarja v Vanečih. Pogreb je bil 2. t. m. z veliko udeležbo. — V Fikšinc h je umrl posestnik Mencingar Štefan, oče soproge pek. mojstra g. Šalamona v M. Soboti. Doživel je 71 let. Pogreb je bil 3. t. na. — Naj počivajo v miru, Preostalim naie sožalje.
—	Tropovci. Takoj ob razdelitvi gasilske imovine med gasilsko četo Tropovci in Tišino je naša četa začela živahno delovati. V sporazumu z krajevnim starešinstvom si je nabavila najmodernejšo ročno brizgaino. Z pomočjo občanov si je tudi sezidala krasen gasilski dom, ki bo služil poleg svojemu namenu tudi v okras naši vasi. Na popolno izgotovitev gasilskega doma narod z veseljem pričakuje ter tskmuje z raznimi prispevki sn brezplačnim delom. To je pravilno — v slogi je moč 1
—	Slaba shramba za brizgaino. Prav gotovo je brizgalna zelo važno orodje. Biti bi morala vedno v dobrem stanju in na primernem mestu shranjena. To velja tudi za cevi in ostali gasilski pribor, kajii nikdo neve, kedsj se bo rabilo to dragoceno orodje. In kako je pri nas ? Vse to je shranjeno v huti nekega kmeta, v kateri se nahajajo tudi pleve, ki se jih po potrebi premetava in tako gasilsko orodje praši. Samoumevno je, da se nemore v takšni shrambi oskrbovati gasilski pribor, niti ne jamčiti za njegovo uspešno uporabnost. Kedaj se bo krajevno starešinstvo zdramilo in s pomočjo gasilske čete sezidalo primeren gasilski dom? Za Tišino ni čast, da nima gasilskega doma, zlasti ne, ker ga imajo skoraj vse okoliške čete vasi in Tišina je na krajevni imovini bogata.
TORPEDO
TRIUMPH
ARD1LLA
KOLESA
vsi sestavni deli — policijskim predpisom odgovarjajoče osvetlenje za
VAŠE DVOKOLO
NEMEC MREŽ M. Soboti.
Tečaji na kmetijski šoli v Rakičanu.
Za zimske tečaje, ki so se otvorili meseca januarja na kmet. šoli v Rakičanu, je vladalo po celem Prekmur-ju in tudi v sosednem ljutomerskem srezu veliko zanimanje. Prijavilo seje v tečaje 59 samostojnih gospodarjev in kmetski sinovi. Od teh se je sprejelo v prvi tečaj 27, v drugi tečaj pa 24 prosilcev. Na soboški srez je odpadlo 26, na lendavski 15 in na lju tomerski 9 tečajnikov. Z ozirom na občine pa je bila največja udeležba s Puconc in Martjancev po 6 in izBel-tinc in Kupšinc po 4 tečajniki.
Na zaključku zadnjega tečaja dne 9. marca je prisostvoval odposlanec kr. banske uprave g. nadsvetnik ing. Slmonič, ki je v svojem govotu po-vdarjal pomen kmetijske izobrazbe za tukajšne posestnike in z veseljem ugotovii velik odziv prosilcev za sprejem v te tečaje, ki so bili zaenkrat samo predoznanjevalci rednega kmetijskega pouka na tem zavodu, ki se bo otvoril v jeseni letošnjega leta. Nadalje je g. odposlanec pohvalil tečajnike, ki so si v tem kratkem času pridobili toliko strokovnega znanja, katerega naj z uspehom uporabljajo na svojih kmetijah. G. nadsvetniku se je zahvalil tečajnik Lončar Štefan s prošnjo, da naj izreče ob povrnitvi v Ljubljano g. banu najiskrenejšo zahvalo za prireditev teh tečajev in ga obeneas poprosi za nadaljno naklonjenost pri ureditvi in pri izpopolnitvi tega kmetijskega zavoda. Končno se je še zahvalil g. ravnatelju ing. Mikužu in vsem ostalim predavateljem, ki so storili vse, da so se tečaji vršili in končali v veliko korist vseh udeležencev.
4 * H
Mura : Atletik, Celje 2:2 (1:0)
Pred precej številno publiko se je v nedeljo, dne 3. aprila odigrala v M. Soboti prijateljska nogometna tekma med Muro in celjskim Atletikom.
Muri se ni posrečilo revanžirati se za zadnji poraz v Celju. Igra ni bila regularna zaradi velikega vetra, domači bi po poteku igre zaslužili zmago, kar pa je izostalo zaradi izredno velike smole* napadalnega tria ter v veliki meri tudi radi sodnikove odločitve.
V prvem polčasu igra Mura proti velikem vetru in zlasti v prvem delu
polčasa ima domača obramba polno dela. Kljub vetru pa preidejo Muraši v napad ter od neštet,h zrelih prilik izrabijo ie eno in to proti koncu polčasa.
V drugem polčasu se tudi veter obrne. Celjani »izenačijo" radi velike napake ..... sodnika. Nato pridejo zopet domači do vodstva. Gostje izenačijo iz očitne of side pozicije.
Pri domačih je bil najslabši del napad. Obramba je bila sigurna in zlasti rezervni vratar Kos je branil z voljo in požrtvovalno. Za dobljen gol ni kriv, saj ga je dobil iz neposredne bližine, »drugi gol" pa je branil, sami Celjani so se začudili, da je videl sodnik skoro iz sredine igrišča, da je žoga prekoračila golovo črto!
Celjani so bili fizično daleko močnejši, dobro obvladajo žogo in igrajo zelo požrtvovalno ter z članom.
Sodil je ss. g. Turk.
Tenis:
Prijateljem belega športa. Igrišče S. K. Mure je popolnoma urejeno ter stoji igračem na razpolago. Vstop na igrišče je dovoljen brez izjeme le proti predložitvi članske izkaznice s plačano članarino. Vse prijave ter vpis igralnih ur v urnik sprejema načelnik Nemec Ludvik, Za začetnike posebni brezplačni skupni tečaji. Sekcija sprejme dva pobirača žog — pogoji pri načelniku sekcije.
Biljard:
Kot nadaljevanje propagandnega mateha z Mariborskim biljardnim klu bom je S. K. Mura pridobila znanega mojstra g. Hobacherja za tečaj v tur-nirskem biljardnem športu. Tečaj 6e vrši v kavarni Fafiik in veliko zanimanje tukajšnjih igračev priča, da so pozdravili ta tečaj — ko se jim nudi edina prilika za pouk v tem elitnem spor tu. Naknadne prijave za tečaj vsak dan do 9. t. m. v kavarni Fafiik.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Prodajanje živil na stojnicah — odredbe za odpravo nehi-gijeničnih uplivov.
Združenje trgovcev je prejelo od sreskega načelstva pod štev. 3827 od 29. marca sledeči odlok z nalogom, da ga objavimo: .Sejmarji in drugi trgovci prodajajo na stojnicah na Glavnem trgu in drugih prometnih cestah v Murski Soboti živila, ki nikakor niso zavarovana proti prahu in mrčesu. Ob vročih, suhih dnevih dviguje veter in z veliko brzino drveča motorna vo-žila cele oblake prahu, ki se nato vsesa na prosto ležeči kruh, žemlje, pecivo, mesne izdelke in druga živila na stojnicah. V poletnem času posedajo na živilih tudi celi roji muh in drua mrčesa. Jasno je, da taka živila niso okusna (apetitna) in ker je v prahu tudi vedno ogromno število raznih klic, ki povzročajo nalezljive bolezni, je uživanje takih živil tudi zdravju nevarno in škodljivo.
Zato odrejam na podlagi §21. zakona o nadzorstvu nad 2iviU, da morajo sejmarji in trgovci, ki prodajajo življenske potrebščine na stojnicah javnih trgih in cestah, imeti shranjena vsa živila v dobro zaprtih omaricah in
posodah, da bc- enernegočeno vsako onesnaženje po prahu in mrčesu in da tudi kupe! ne bodo mogli otipati ži-vil. Prodajalci morejo živila prijemati s čistimi prijemalkam! (vilicami) in jih zavijati v čisti papir.
Te omarice, posode in orodje za prijemanje morajo sejmarji In trgovci nabaviti v teku 10 dni od izdanja tega odloka. Obvestite o tem vse sejmarje in trgovce, ki prodajajo ž-vila na stojnicah, da bodo kaznovani po določilih § 22 zakona o nadzorstvu nad živili, ako na bodo izpolnili vseh določil tega odloka, v ponovnem slučaju pa se jim bo odvzela pravica prodajanja na stojnicah."
Združenje poziva vse prizadete člane, da se nemudoma pokore predmetnemu odloku sreskega načelstva, zlasti, da si v najkrajšem času nabavijo potrebne priprave, ki bodo živila obvarovala pred nehigijenlčnlmi upllvl. Z objavo predmetnega opozorila v »Murski Krajini" se smatra, da so vsi prizadeti člani o tem pravilno obveščeni.
ZAHVALA.
Ob prebridki izgubi našega soproga, očeta, starega očeta, strica, tasta in svaka
Hahn Herman-a
trgovca in posestnika
so nam bili vsi izrazi vsestranskega sočutja v veliko tolažbo. Zahvaljujemo se vsem, ki so izkazali zadnjo čast pokojniku.
DRUŽINA HAHN. Murska Sobota, dne 4. aprila 1938.
Preselil se bom 1. maja
v novi lokal na Aleksandrovo cesto poleg Frima
'nnrnoilrl izvršim Strokovno z 2 r UJil UVIIU ietno pismeno garancijo.
Zaloga vseh vrst ur iz najboljših švicarskih tovarn
Dittrich Franjo urar
MURSKA SOBOTA
HALLO!! HALO!!
Brezalkoholni konzervirani sladki vinski mošt se toči v gostilni Turk v M. Soboti. Prihitite in pokusite to izborno pijačo. Cene zmerne. TURK JOSIP.
IImIama« se sprejme pri ČIŽEK I6C ANTONU podkovaškem mojstru Močna 10. pošta sv. Marjeta eb Pesnici pri Mariboru.
umetni mlin z lepim arendiranim posestvom radi odsotnosti. Naslov pove Uprava lista.
Prodam
novo sezidan in urejen mOin na trajni vodi, zraven 3 pluge zemlje (njive, travnik in sadovnjak), stanovanjsko in gospodarsko poslopje, vse v najboljšem stanju. — Nahaja se v Radvencih Ivanjci. B RAČK O JAKOB.	1
ZZ. maja 1 93 8 s o h o I s h a tombola v Murski Soboti.
Otroški gumijasti čeveljčki na zaponko praktični za šolsko deco, ki imajo daleč do šole. Vel. 27—30 Din 25.—, 31—34 Din 29—, ženske Din 35.—.
Ugodni platneni polčevel na zaponko z gumijastim potplatom in nizko peto. Delane v drap in sivi barvi.
Najbolj zahtevani otroški čeveljček iz finega laka z zaponko in močnim usnjenim podplatom. Od št. 24—2ti Din 49.—, od št. 27—30 Din 59.—, od št. 31—34 Din 69.—.
Nemirni deci za šolo in igro so najprimernejši ti polčevlji iz močnega usnja z neraztrgljivimi gumijastimi podplati. Od št. 31—34 Din 49.—, od št. 35—38 Din 59.—.
Dobrim otrokom za pomlad ta fini fleksibl sandal z okraskom in zaponko preko narta. Od št. 27—30 Din 49.— št. 31—34 Din 59.— št. 35—38 l>in 69.—.
Novi pomladni model. Lahki udobni ženski čeveljčki izdelani v rjavi barvi, so za Vaš novi kostim najbolj primerni.
UDOBNOST NAD VSE!
Izrezani v nartu in bogato okrašeni
čevlji. Vežejo se /. okrasnimi pentljami.
Jako so lahki, zato jih kupite za
sprehod.
Najboljša zračna otroška obutev za pomlad, so sandali! z močnega usnja z usnjenimi podplati, št. 27—30 Din 49.—. št. 31—34 Din 59.—, št. 35—38 Din 79.—. Moški Din 99.— .
Za vaše najdražje fini in lahki čeveljčki v rjavi barvi z okusnim okraskom in preko narti. št. 27—30 Din 59.—. št. 31—31 Din 69.—.
Lepi otroški iakasti čeveljčki z	okrasnim Jezikom preko narta. št.	27—30 Din 69.—, St. 31—34 Din 79.-belega nubuka po Isti ceni.
isti iz
ženski čevlji s široko preponko preko narta, z usnjenimi podplati, nizko pod-petnico. Udobna oblika in nizka peta očuva Vaše noge.
Okusni in motni otroški čevlji izdelani iz motnega boksa s usnjenim podplatom in petami, št. 31—34 Din 79.—, št. 35—38 Din 89.—.
Lahki damski čevlji izdelani iz močnega platna z okraskom iz diftina. Jako so lahki, udobni in pripravni za lepo vreme.
Elegantni, lahki in zračni damski sandali. Izdelani iz močnega belega usnja, kombiniranega s plavim usnjem preko narta.
Močni moški polčevlji. s popolnoma novim okrasom, iz rujavega usnja z usnjatim podplatom. — Stanejo samo Din 99.—.
Lahki moški polčevlji izdelani iz rujavega usnja s kožiiatim podplatom. Luk-njičasti okras pospešuje zračenje mige. Stanejo samo Din !)!).—.
Okusno in bogato perforiran polčevelj, ki bo popolnoma odgovarjal Vašemu kostimu. Izdelani so iz črnega ali rjavega boksa.
Novi model. Za elegantnega gospoda k pomladanski obleki, okusni čevlji v drap-rujavi kombinaciji.
POSLEDNJI DUNAJSKI .MODEL! Dekoltlrani čevlji iz modrega ševroa z okraskom preko narta in visoko pod-petnico. Zaponka je kombinirana s se-mišem.
Bogato okrašeni moški čevlji iz sivega serniša ali drap usnja z usnjenimi podplati. Pristojajo k vsaki letni obleki.
Odlični dekliški čeveljček izdelan Iz rujavega boksa in kombiniran z iamno-ljaviin semišem. Isti čeveljček izdelan iž črnega laka, kombiniran z črnim semišem.
Lepi damski čevlji iz modrega semiša z belim ali modrim pletenini okrasom spredaj. Neobhodno so potrebni k pomladanskim plaščem in kostimom.
NAŠ PONOS!
Okusen moški čevelj, izdelan iz finega rujavega ali črnega usnja, z usnjenim podplatom in usnjeno podpetnlco.
Lahki in fini polčeveljčki z okusnim okraskom izdelani iz rjavega ševroa, s usnjenim podplatom ln polvisoko peto.

Elegantni čevlji iz modrega semiša. Priporočamo jih damam z visokim nartom, pentlja je. okusno okrašena z rdečim usnjem.