Opekamiška 9, Celje \ prvi vrsti v vaših rokah. Borite se zanj, bodite vztrajni, če je treba, tudi trmasti. Ne pustite se odgnati, ne dovolite odlašanja, če je od tega odvisno vaše preživetje. Pravico imate do pravočasne diagnoze in ustreznega zdravljenja!« Res smo za svoje zdravje v prvi vrsti odgovorni sami. A če zbolimo za boleznijo, kakršna je rak, lahko sami k zdravljenju prispevamo le še trdno voljo. Vse ostalo je v rokah drugih. Odvisni smo od možnosti zdravljenja, od denarja. Vemo, kako počasi gradijo nov onkološki inštitut, vemo, kako tako rekoč vsi Slovenci na takšen ali drugačen način zbiramo fičnike za najnujnejšo opremo. Ministrstvo za zdravje sicer res obeta nekoliko več denarja za zdravljenje rakavih bolnikov, a key, koje denarja medo, potreb pa vedno več. Zdravstvena zavarovalnica je na primer letos odobrila dodatna sredstva za zdravljenje bolnic z operabilnim rakom dojke z dodatkom biološkega zdravila transtuzumab (hercep-tin). Zagotovljenih 200 milijonov tolarjev bo dovolj za pokritje potreb do konca letošnjega leta. A če bi na letni ravni v takšno zdravljenje vključili sto bolnic (vsaj toliko je potreb), bi to stalo okoli 1,2 milijarde tolaijev. Bo v prihodnosti denar za to zdravilo, ki je usmerjeno samo na rakave celice, zdrave pa ob tem niso prizadete, kot so pri kemoterapiji? A to ni edino odprto vprašanje. Spremembe, ki jih na področju zdravstva obeta vlada, bodo na eni strani pomagale bolnikom z rakavo boleznijo, na drugi jih bodo prizadele. Zmanjšanje bolniških nadomestil za dolgotrajno odsotnost z dela, na primer. Ljudje bodo zaradi tega prej ozdraveli, je bilo slišati ministra. Rakavi bolniki? Dajte no. Le še več socialnih stisk bo med njimi, pa je že zdaj hudo. In kako bodo te bolnike gledali v podjetjih, kjer jih zanima le še dobiček? Mislite, da se bodo še našli takšni, ki bodo svojemu obolelemu delavcu odobrili dolgoročen kredit, kot so ga naši sogovornici v temi tedna? Pa če pustimo denar: bodo sodelavci in »šefi« še v oporo obolelim? Če se malo ozrete okoli sebe, veste odgovor. Zato pa, bolniki: borite se zase, zahtevajte, vztrajajte! Razdelili osem milijonov V Žalcu so v teh dneh prejeli sklep o prejetju osmih milijonov tolarjev za pokritje interventnih stroškov zadnjega neurja s poplavami in plazovi. Na preostali denar bo treba še čakati, ko bo vlada sprejela in potrdila sklep o ostalih sanacijskih ukrepih in višini škode. Okoljski minister obljublja, da se s plačilom ne bo zavlačevalo. Okoli 4,3 milijona tolarjev so od skupnih osmih milijonov namenili za kritje stroškov gasilcev. Denar naj bi namenili za črpalke, uničeno in izgubljeno opremo ter ostalo gasilsko opremo. Nič od tega pa ni odmerjenega za njihovo delo, kot so bencin, hrana in ostali stroški, kar so bili gasilci prav tako dolžni prijaviti. Ostali so stroški, ki jih je imela občina z izvajalci in so bili sprva ocenjeni na 16 milijonov tolarjev, zadnja ocena pa znaša 28 milijonov. Za izvajalce je torej odmerjenih le borih 3,7 milijona tolarjev. Še vedno pa ostajajo nepokriti plazovi in mostovi, pri čemer je bilo za plazova Knap in Štarkl izdelano geološko poročilo. Na podlagi omenjenega poročila bo država pristopila k njuni sanaciji. So pa Žalčani zaprosili tudi Arso za mnenje o morebitnih njihovih ukrepih za sanacijo plazov. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik se je ta teden ponovno sestal z Žalčani. Govorili so predvsem o državnem lokacijskem načrtu za povodje Savinje. Država namreč načrtuje pripravo suhih zadrževalnikov, ki bi preprečevali razlitje vode v primeru ponovnih povodnji in s tem zmanjšali posledice, kot smo jih bili vajeni. Podobnik obljublja pospešene aktivnosti v zvezi s sanacijo. Seveda pa mora imeti ob tem tudi občina vse ustrezno pripravljeno za povračilo stroškov. Minister obljublja, da bo preostali denar do Žalčanov prišel kmalu, datuma ni povedal, in dodal, da se ne bo tako dolgo zavlačevalo kot v primeru Slovenskih Konjic in Kozjanskega. MATEJA JAZBEC Konec socialne države? Z uvedbo enotne davčne stopnje bodo premožnejši plačevali manj dohodnine, revnejši pa več - Cilji reforme so dobri, mnogi ukrepi pa slabi Večja gospodarska rast, večja konkurenčnost in večja blaginja. To so cilji reformnih predlogov, ki jih je odbor za reforme pod vodstvom ekonomista (in bodočega ministra?) Jožeta P. Damijana pred dvema tednoma predal vladi, ta pa jih je prejšnji četrtek poslala v javno obravnavo. V preteklih dneh je bilo slišati kar nekaj žolčnih razprav. Menedžerji, vsaj za sedaj, reformam ploskajo, obrtniki jih previdno podpirajo, opozicijske stranke, mnogi ugledni ekonomisti in svobodni sindikati pa ostro nasprotujejo nekaterim ukrepom. Poiskali smo nekaj odmevov na predlagane ukrepe, zlasti o uvedbi enotne davčne stopnje. Davčni strokovnjak Darko Končan iz celjskega podjetja Expert poudarja, da si v Sloveniji vsi želimo sprememb, ki naj bi jih prinesle predlagane reforme. »Trenutno imamo zelo zapleten davčni sistem, kar je posledica zakonov, ki so bili sprejeti lani. Vsi davčni strokovnjaki . in davčni zavezanci želimo, da bi bil sistem bolj poenostavljen. Vendar pa enotne davčne stopnje za vse tri različne vrste davkov ni tako enostavno uvesti. Če bi bilo tako, bi jo vsa razvita gospodarstva Evrope in Amerike že zdavnaj uvedla. Res je sicer, da so enotno davčno stopnjo uvedle tri države v tranziciji, vendar ekonomske in zgodovinske okoliščine pri njih niso primerljive s Slovenijo,« pravi Končan. Po njegovih ocenah bi bilo zelo enostavno uvesti enotno davčno stopnjo pri DDV, vendar bi to imelo hude socialne posledice. Zaradi zvišanja cen hrane, oblačil in zdravil bi se življe- nje bistveno podražilo manj premožnim slojem, saj ti izdelki in storitve predstavljajo velik delež njihove potrošnje. »Zares si ne želim, da bi se v Sloveniji porušil socialni mir. Z uvedbo enotne davčne stopnje bi se državni proračunski prihodki v velikem delu zmanjšali, kar pomeni, da bi se po drugi strani iz državnega proračuna bistveno manj lahko financirale nekatere, za občane in davčne zavezance zelo pomembne družbene dejavnosti. Ne vem, ali bo država zmožna toliko znižati ostale izdatke, da bo pokrila primanjkljaj, ki bi nastal z uvedbo enotne davčne stopnje. Iz naslova dohodnin bi se namreč občutno zmanjšali prihodki, saj bi premožnejši plačevali bistveno manj. Kje se bo to poznalo? Za kaj se bo dalo manj denarja, ko pa vsi govorimo, da je treba več graditi, vlagati v razvoj? Če bi bilo drugače, bi uvedbo enotne davčne stopnje pozdravil, vendar pa, žal, tako kot tudi večina mojih kolegov davčnih sveloval- MESTNA OBČINA CEUE prostorsko konferenco pred javno razgrnitvijo za »Lokacijski načrt za mestno središče Gaberje-območje stare Cinkarne« Mestna občina Celje prireja prostorsko konferenco z namenom pridobiti priporočila, usmeritve, predloge, pripombe in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede vsebine predloga. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe priložiti pisno pooblastilo. župan Mestne občine Celje Bojan Šrot cev, v te iluzije ne verjamem,« še pravi Končan in dodaja: »Če bodo uvedene predlagane spremembe, naša država ne bo več socialna država, kot je zapisano v ustavi. Ne bo več ustavno uzakonjenega principa, da tisti, ki ima več, več prispeva tudi v skupno blagajno. Prav zato so bili pri dohodnini uvedeni različni razredi.« Vlada bi naredila napako V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, ki je te dni najbolj glasna pri komentiranju reform, pravijo, da je v predlaganem paketu veliko takšnega, kar bodo podprli, vendar je hkrati tudi marsikaj, s čimer se preprosto ne . morejo strinjati. »To velja zlasti za tiste predloge, ki vodijo kzmanjšanjusocialnih pravic in socialne varnosti delavcev. Predlog, da bi se pokojninska doba za moške in ženske izenačila, je izjemno krivičen, saj vemo, da mnoge industrijske delavke ne dosežejo niti sedanjih minimalnih pogojev za upokojitev, kaj šele, če bi od njih zahtevali, da delajo 40 let kot moški. Ne strinjamo se tudi s predlogom, da bi se olajšalo odpuščanje delavcev, da bi se odpovedni rok skrajšal in da bi se zmanjšala višina odpravnin,« pojasnjuje predsednik Dušan Semolič. In poudarja, da bi vlada naredila veliko napako, če bi vztrajala pri takšnih predlogih. Eno od ključnih področij, s katerim se sindikati ne strinjajo, pa je predlog o uvedbi enotne davčne stopnje. »Da bi vsi plačevali enake davke, je krivično. V Sloveniji imamo zdaj sistem, ki je uveljavljen tudi v večini evropskih držav, in sicer, da tisti, ki je bogat, plačuje več, tisti, ki je reven, pa manj. Če pa bi, kot je predlagano, bogati državi plačevali manj, revni pa več, bi to bila prava katastrofa. Najbolj nevarno pa bi bilo, če bi se izenačil tudi da- vek na dodano vrednost. Plače delavcev bi se razvrednotile kljub temu, da predlagatelji pravijo, da bi bile neto plače zamrznjene,« pravi Semolič. V sindikatu upajo, da jim bo vlada prisluhnila in bo upoštevala njihove pripombe. V nasprotnem bodo, opozarja Semolič, ravnali tako, kot to počnejo sindikati povsod po svetu. Svoja stališča bodo branih z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo. Prvi vtisi dobri In kako na predlagane reforme gledajo mali podjetniki? Bodo pripomogle k prijaznejšemu in bolj učinkovitemu podjetniškemu okolju? »Predlog reform sicer še vedno proučujemo in za zdaj lahko rečemo samo to, da je v duhu tistega, kar slovenska obrt že vrsto let zahteva. Ne želimo si namreč samo bolj inovativnega in konkurenčnega okolja, ampak tudi manj administriranja, razbremenitev gospodarstva in pregleden davčni sistem. Prvi vtis je zato pozitiven, saj ukrepi, ki so predlagani, gredo v to smer. Več pa bomo gotovo rekli takrat, ko bodo za vse ukrepe znane tudi analize učinkov,« je povedal generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije Viljem Pšeničný. V obrtni zbornici podobno razmišljajo tudi o uvedbi enotne davčne stopnje, saj, kot pravijo, vsaj na prvi pogled pomeni bolj pregleden davčni sistem, ki bo bolj stimulativen za podjetništvo. »Ne vemo sicer, ali bodo spremembe enako vzpodbudno vplivale na najmanjše podjetnike in na samozaposlene. Več bomo lahko povedali potem, ko bomo zaključili analize, s katerimi skušamo ugotoviti, kakšne učinke bodo predlagane spremembe imele na posamezne kategorije naših članov,« je pojasnil Pšeničný. JANJA INTIHAR DOGODKI Hitreje do načrtov Država bo pospešila dejavnosti za zagotavljanje poplavne varnosti v porečju Savinje Župani Savinjske regije so od ministra Podobnika dobili zagotovilo, da bo pospešil pripravo državnih lokacijskih načrtov za porečje Savinje. KJE SO NASI POSLANCI? Demokracija po žici Na sestanku sveta savinjske regije so v torek župani z okoljskim ministrom Janezom Podobnikom razpravljali o nujnih državnih ukrepih za zagotavljanje večje poplavne varnosti in t urejanje vodotokov v regiji- Predsednik sveta, ki j e sestavljen iz županov občin savinjske statistične regije, Branko Kidrič, je povedal, da so ministru in sodelavcem iz prve roke predstavili stanje na področju urejanja vodotokov v Savinjski regiji. »-Z veseljem ugotavljam, da ! smo dobili informacije, kateri projekti in v kakšnem obsegu se že danes izvajajo na državnih lokacijskih načrtih na tem območju in tudi, kakšna sredstva so za to na razpolago ,do leta 2007,« je bil po sestanku zadovoljen Kidrič. Čeprav je minister krepko pospešil dejavnosti pri pripravi državnih lokacijskih načrtov za večjo poplavno varnost v porečju Savinje, pa je še vedno res, da so postopki predolgi in preveč zapleteni. Prav zato bodo potrebne zakonske spremembe, s čimer se Podobnik strinja. Kljub vsemu bo dokončanje državnih lokacijskih načrtov, ki v porečju Savinje predvidevajo tudi vsaj tri razlivna območja, trajali še kar nekaj let. TUdi, ko bodo izdelani, pa Kot kaže, se v občini Laško obeta referendum, in sicer o prodaji in delitvi premoženja, ki ga ima Občina Laško v Zdravilišču Laško. Pobudo za referendum je v torek na občino oddala civilna iniciativa s podpisanimi Darinko Grešak, Mojco Krivec in Majo Medve-šek iz Laškega, dan za tem pa še člani občinskih odborov SLS, SDS in NSi. Omenjeni zahtevajo razveljavitev na zadnji seji občinskega sveta sprejetega sklepa o prodaji kapitalskega deleža v Zdravilišču Laško in predloga porabe finančnih sredstev, pridobljenih pri prodaji. Ne strinjajo se namreč, j da bi občina pretežni delež kupnine vložila v ureditev infrastrukture Zdravilišča Laško in s tem večino denarja vrnila v zdravilišče, zato so je pričakovati težave, saj bodo prišli na lokalno raven, kjer se bodo praktične rešitve zaradi lastniških razmerij in različnih interesov gotovo še močno zapletle. »Pomembno je, da država končno zaključuje svojo obveznost, da porečje Savinje uredi z državnimi lokacijskimi načrti. Kot minister se bom zavzel, da bodo h postopki čim prej zaključeni, istočasno pa že razmišljamo, da bi pro- predlagali naslednje referendumsko vprašanje: »Ah soglašate z odprodajo 24,47-od-stotnega lastniškega deleža Občine Laško, ki ga ima v družbi Zdravilišče Laško?« Civilna iniciativa je k pobudi priložila tudi 975 podpisov občanov, člani omenjenih strank pa še dodatnih 100 podpisov, »kar je več kot dovolj, da lahko volivci sami odločajo o svoji lastnini«. Pobudniki referenduma se pri tem sklicujejo na 86. člen Statuta Občine Laško, ki določa, da je razveljavitev sklepa ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta možna, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Ker pa je v nekem drugem členu istega statuta zapisano tudi, da o vsebini proračuna, kamor sodi tudi prodaja omenjenih delnic, refe- jekt, ki je vreden vsaj 13 milijard tolarjev prijavili tudi za pridobitev evropskim kohe-zijskim skladom,« je poudaril Janez Podobnik. Povedal je še, da so se z župani dogovorih za povečanje sredstev, ki jih država namenja vzdrževanju vodotokov. Dogovorih pa so se tudi, kako bodo do konca leta pripravili prvi delni program celovite sanacije območij, ki so jih prizadela letošnja neurja. rendum ni možen, so občinske službe v sredo ministrstvo za javno upravo zaprosile za strokovno mnenje glede referenduma. Če bodo ugotovili, da je referendum možen, mora občinski svet obravnavo zadeve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločati najkasneje v treh mesecih od vložitve zahteve. Opozicijski svetniki iz vrst SLS, SDS in NSi so z referendumsko pobudo opozorili že na zadnji seji, če bo sklep o prodaji kapitalskega deleža občine v zdravilišču sprejet. Zahtevah so tudi umik omenjene točke z dnevnega reda, ker pa se to ni zgodilo, so sejo pri tej točki zapustili. Po njihovem je prodaja kapitalskega deleža v Zdravilišču Laško tako pomembna zadeva, da bi jo morali obravnavati na posebni seji, kjer bi se predstavilo celotno premoženje občine in kjer bi se skupaj odločili, katero svoje premoženje naj občina proda. BOJANA AVGUŠTINČIČ - Št. 78 -14. Ministru so župani naslovih še apel, da vsaj poskuša sistemsko urediti sanacije plazov. Prav tako so ga opozorili na težave pri urejanju mejne reke Sotle, predlagali pa so tudi, da v program vključi še projekt osmih občin Očistimo reko Dravinjo, kar bi, zaradi razvejanosti porečja morda olajšalo pridobivanje evropskih sredstev. BRANKO STAMEJČIČ Mikola odslej v Ljubljani Zgodovinar dr. Milko Mikola je pred slabima dvema tednoma postal vodja sektorja za popravo krivic in narodno spravo pri ministrstvu za pravosodje. Dr. Mikola je tako končal svoje več kot 20-letno delo v Zgodovinskem arhivu Celje. Naloga omenjenega sektorja bo predvsem zbiranje, analiziranje in objavljanje dokumentov iz časov druge svetovne vojne in časa po njej, ukvarjali pa se bodo z različnimi zločini in s kršitvami človekovih pravic. V sektorju bosta delala še dva zgodovinarja, in sicer dr. Damjan Hančič in mag. Renato Podbersič, zgodovinarjem pa bodo pri delu pomagali tudi pravniki. Več o delu sektorja bo znano prihodnji teden, ko bodo pripravili novinarsko konferenco. ŠO oktober 2005 - Državni zbor je še korak bliže domovom volivcev, saj so v začetku tedna predstavili prenovljene spletne strani, s katerimi je mogoče kukati globoko v drobovje templja slovenske demokracije. Na spletnem naslovu www.dz-rs.si je namreč zbrana večina dokumentov, ki nastaja na Šubičevi 4 v naši prestolnici. Resnici na ljubo je treba povedati, da je slovenski parlament prvo spletno stran dobil že leta 1994 in da že sedmo leto lahko prek spleta v živo spremljamo prenose zasedanj državnega zbora, vendar pa je tokratna prenova korenito spremenila tako oblikovno kot vsebinsko in tehnično virtualno podobo parlamenta. Skupaj z obveznimi TV-pre-nosi zasedanj, ki jih bomo v skladu z referendumsko potrjenim novim zakonom o RTV morali uvesti v letu dni, to pomeni, da nas bodo izvoljeni predstavniki ljudstva naskakovali na vsakem koraku. Medtem ko se pri parlamentarni TV rahlo zatika, saj ni razpoložljivih frekvenc, kar je kulturni minister Vaško Simoniti na enem od predreferendum-skih soočenj odpravil z zamahom roke in besedami, da gre samo za manjši tehnični problem, je spletni parlament od ponedeljka še bolj uporaben, kot doslej. Prenova je stala 8,7 milijona tolarjev, kar pomeni kakšne štiri tolarje iz vašega žepa, zato se vam splača vsaj pokukati na nove strani. Javno delovanje državnega zbora (DZ) je bilo po besedah njegovega predsednika Franceta Cukjatija eno od glavnih vodil za prenovo spletnih strani, saj želijo tudi z njihovo pomočjo uresničevati ustavno zavezo o dostopu do informacij javnega značaja. »Prebivalce želimo tudi bolj zainteresirati za politiko, saj se v parlamentu vendarle odloča tudi o vsakodnevnem življenju državljanov,« je poudaril Cukjati in dodal, da želijo med drugim z novimi spletnimi stranmi tudi preprečiti dezinformacije. Prvi med poslanci sicer ni pojasnil, kakšne dezinformacije je imel v mislih, dejansko pa se bodo ljubitelji parlamenta lahko do sitega naužili dogajanja v njim ljubi instituciji, volivci pa imamo možnost, da skrbno nadzorujemo delo svojih izvoljenih predstavnikov. Prenovljeno spletno mesto prinaša precej novosti, med najpomembnejšimi sta možnost iskanja po magnetogramih delovnih teles ali kolegija predsednika DZ ter možnost izbire med enostavnim in naprednim pregledom iskanja po različnih zbirkah zakonodajnega postopka. Dostopna so vsa mnenja, poročila, amandmaji ter ostali dokumenti, vključno z vsemi poimenskimi glasovanji na plenarnih zasedanjih od decembra 1996 dalje, kar pomeni vpogled v več kot 70.000 dodatnih dokumentov. Obiskovalci parlamentarnih spletnih strani, za vsebino katerih bo skrbelo šest urednikov, imajo tudi možnost prebirati pogosta vprašanja ter sodelovati v javnih predstavitvah mnenj, za kar se bodo morali registrirati. V DZ so na izdelano spletno mesto ponosni, saj gre po besedah generalnega sekretarja Lovra Lončarja za »sodobno spletno mesto, ki je pregledno in bogato s podatlti«. Med novostmi so poudarili tudi temo tedna, v okviru katere se lahko obiskovalci seznanijo z najpomembnejšimi dogajanji v DZ v tekočem tednu, imeli pa bodo tudi dostop do poslanskih vprašanj in pobud. Poleg magnetogramov delovnih teles ali kolegija predsednika DZ bodo na voljo tudi vsi ostali podatki o določeni seji, denimo njen časovni potek ali vrstni red razpravljavcev. Po zagotovilih pristojnih naj bi od začetka prihodnjega leta na spletu objavljati tudi glasilo Poročevalec DZ, v katerem so v celoti ali v povzetku objavljeni akti in druga gradiva, ki jih obravnava DZ, ter celotno besedilo predlogov zakonov med njihovim sprejemanjem. Obiskovalci parlamentarnih spletnih strani imajo tudi možnost pisati poslancem ali predsedniku DZ. V prejšnjem sklicu smo sicer ugotavljati, da so vsi takratni poslanci iz Savinjske regije načeloma hvalili e-pošto, a so jo uporabljali dejansko bolj poredko. Kljub temu ni odveč poskusiti prevzeti ameriške navade in se neposredno obrniti na poslanca iz svojega okraja (naslov njihove e-pošte je: ime.priimek-@dz-rs.si, pri čemer pred znakom @ napišete dejansko ime in priimek poslanca). Tako boste vsaj vedeli, kako se odločiti, ko bodo čez tri leta znova moledovali za vaš glas. SEBASTUAN KOPUŠAR www.novitednik.com Laščani na referendum? O prodaji kapitalskega deleža v Zdravilišču Laško naj odločajo volivci Vse moraš delati z ljubeznijo Ivo Trošt je univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva in zaposlen kot vodja krajevne enote Zavoda za gozdove RS za območje UE Šmarje pri Jelšah. V službo se vozi iz Slovenskih Konjic, kjer živi z družino, ženo in dvema osnovnošolskima otrokoma. Vse kaže, da bo 1. januarja 2006 sedanjo, svojo prvo službo zamenjal z novo, saj se bo iz pisarne v Rogaški Slatini prestavil v pisarno direktorja Kozjanskega parka v Podsredo. Minister Janez Podobnik ga je izbral med osmimi kandidati za prvega moža Kozjanskega parka, večinsko pozitivno mnenje je dobil tudi na Svetu JZ Kozjanski park, Vlada RS pa naj bi ga potrdila za direktorja na seji prihodnji teden. Za odhod v Kozjanski park se je odločil po nagovarjanju ljudi na območju; kjer dela, pri čemer so imeli nekaj besede tudi družinski Člani. To ne bo njegovo prvo sodelovanje s Kozjanskim parkom, z njini je namreč že sodeloval pri nekaterih manjših projektih. Pomembno delo je med drugim opravil v krajinskem parku Boč, kjer je bil nosilec projekta gozdne učne poti, sodeloval pa je tudi pri učni poti po zdraviliških gozdovih v Rogaš- bro in kvalitetno delo. Znanje je treba učinkovito udejanjiti v praksi. Zdaj se bo iz gozda v sedanji službi premaknil »na rob gozda« v novi službi. Veliko pozornost bo namenil Kozjanskemu parku, ki je pomembna kme-tijsko-kulturna krajina. Posebne pozornosti bo deležno ekološko kmetijstvo s turizmom. Zaradi mnogih kulturnih dragocenosti bo treba okrepiti sodelovanje z ministrstvom za kulturo. Po tem kličejo objekti, kot so grad Podsreda, grad Pišece, graščina v Kozjem in mnogi drugi. V Kozjanskem parku pogreša steklarski muzej s posebnim poudarkom na gla-žiitarstvu. Ob? nadaljevanju dela z otroki se bo zavzemal za oživitev projekta vseživ-ljenjškegaizobraževanja ljudi;; ki jih je treba privabiti v park. Ali drugače povedano: park mora oživeti, saj to ni-sô samo gozdovi, objekti in programi, ampak zaposleni zalij skrbijo, drugi pa si vse to ogledujejo in v tem uživajo. Tudi v prostem času je zaljubljen v naravo. Po gozdovih odkriva stara drevesa, katerih plodovi se lahko koristno uporabljajo na razne načine. Tako na poseben način ohranja drevo skorž, katerega sadike pripravljajo v drevesnici v gozdarske službe,« je pripovedoval ob prvem srečanju v našem uredništvu. »Etično in moralno vplivam na otroke, ki so zelo dôjemlji- vi in nas tudi radi zbrano poslušajo,« je še podkrepil eno izmed svojih dejavnosti v sedanji službi, ki zahteva ve liko znanja in sposobnosti S Kozjanskim parkom ima velike načrte. Ni mož, ki bi rinil v ospredje, a ko dobi priložnost, jo rad stoodstotno in še več izkoristi. Nas protuje nesoglasjem, do ka terih je v prejšnjem obdobju tudi prihajalo. Pravi, da je treba ljudem, živečim v Kozjanskem parku, povedati, kaj lahko delajo, ne pa, česa ne. V kolektivu, kjer so sami mladi strokovnjaki, se bo zavzemal za skupinsko delo, kar je večkrat omenil tudi v programu, ki ga je pripravil ob kandidaturi za direktorja. »Če bodo zaposleni med seboj sodelovali, bodo kmalu ugotovili, koliko kdo in kako dela,« je podkrepil svoje poglede na do- ba kar dolgo čakati. Ob skor-žu, ki je domača jerebika, želi ohraniti tudi gorsko, skalno (mokovec) in gozdno jërebiko (brek). Lani si je iz gradbene parcele naredil sadovnjak, na katerem je posadil 50 vrst starih sort jablan, ki jih je kupil v Kozjanskem parku. Kot da bi slutil, kam ga bo kmalu tudi službeno vodila pot ... Ko mu je zmanjkalo prostora, ga je poiskal pri teti in stricu. Ob vprašanju, če mu jablane uspevajo, se je nasmehnil: »Sadna drevesa rastejo, če se človek z njimi ukvarja in se za njihovo počutje potrudi. Vse moraš delati z ljubeznijo, ne s hudobijo. Sadna drevesa so sploh občutljiva ...« In odnosi s sodelavci tudi. Kaže, da je Ivo Trošt tudi na to pripravljen in da ima dovolj potrebnih izkušenj. Ga ob menjavi službe kaj daje trema? »Moj najbližji sosed v Podsredi bo pranger. Z njim se ne bi rad srečal.« TONE VRABL Tri četrtine poti do koronarografa Za rentgenski aparat za invazivno srčno diagnostiko zbrali že 143,5 milijona tolarjev - V celjski bolnišnici ga lahko pričakujemo konec leta Prebivalcem celjskega območja bo predvidoma že v začetku prihodnjega leta na voljo najsodobnejša aparatura za pravočasno odkrivanje vzrokov za nastanek srčnih infarktov in preprečevanje srčnih kapi. Poleg diagnosticiranja bodo lahko zdravniki neposredno zdravili koronarne žile s širjenjem in vstavljanjem žilnih opornic. Ti posegi, ki lahko rešujejo življenja, so sedaj mogoči le v Ljubljani, Mariboru in Izoli. Da bi jih približali prebivalcem na našem območju, je društvo Korona, ki ga vodi mag. Frančiška Škrábl Močnik, že pred letom dni začelo akcijo zbiranja denarja za nakup rentgena za invazivno srčno diagnostiko. Bolnišnici je namreč ministrstvo za zdravje obljubilo, da bo dobila program, če bo zagotovila nakup aparata, vrednega približno 200 milijonov tolarjev. »Sprva smo bili skeptični, saj je znesek res velik,« je v torek na novinarski konferenci začela mag. Škrablova, »sedaj pa lahko potrdim, da je akcija uspela.« V široki akciji so doslej za nakup koronarografa zbrali 83 milijonov tolarjev. Skupno s 60 milijoni, ki jih bo prispevala celjska bolnišnica, je tako že zagotovljenih 143,5 milijona tolarjev, zbrati pa jih je treba še približno 60. Kot je potrdila tudi direktorica bolnišnice Štefka Presker, bo razpis za nakup aparata objavljen prihodnji Zanimanje za akcijo za nakup koronarografa na območju narašča, narašča pa tudi število posameznikov, podjetij in organizacij, ki se vanjo vključujejo. teden in ker vsi pričakujejo, da bodo uspeli zbrati manjkajoča sredstva, bodo prihodnje leto posebej usposobljeni zdravniki v Celju lahko pričeli z izvajanjem programa koronarografskih preiskav. Pričakujejo, da jih bodo letno opravili od 700 do 800, kar je za območje, ki ga pokriva celjska bolnišnica, tudi optimalno. Doslej so zdravniki letno napotili približno 300 najnujnejših bolnikov na tovrstne preiskave v oddaljene centre. V akcijo zbiranja denarja se je na novinarski konferenci vključil tudi žalski Juteks z milijonom tolarjev. To je le eno izmed 122 podjetij, zavodov in drugih pravnih oseb, ki so že prispevala za nakup koronarografa. K do-niranju sredstev so povabili tudi občine s Celjskega. Odzvalo se jih je že deset, največ, 20 milijonov tolarjev, pa je obljubila Mestna občina Celje. V bolnišnici in društvu Korona pa so še posebej veseli velikega odziva posameznikov. Doslej se jih je vključijo 946, pričakujejo pa jih še veliko več. Potreben denar namreč skuša zbrati tudi Območno združenje borcev in udeležencev NOB Celje, ki je k sodelovanju pritegnilo celjsko pokrajinsko zvezo društev upokojencev, društvo vojnih invalidov. Združenje veteranov vojne za Slovenijo in veteransko društvo Sever, pridružilo pa se jim je tudi štorsko območno združenje veteranov vojne za Slovenijo. Kot je povedal član koordinacijske skupine Tone Rožman, so ta društva in združenja na posamezni ke že naslovila 12.400 p sem z informacijami in po živom k donaciji, v prihod njih dneh pa jih bodo po slali tudi vsem gospodinj: tvom v celjski občini. »Oce nili smo, da smo vsi poten cialni uporabniki tega de narja, v kritičnih trenutkih pa so lahko Ljubljana ali Maribor predaleč,« je razložil dober odziv posameznikov Tone Rožman. Ti so namreč že v prvi tretjini akcije skupaj prispevali 3,5 milijona tolarjev. Denar za nakup koronarografa lahko nakažete na podračun enotnega zaklad-niškega računa celjske bolnišnice s številko: 01100-6030276827, s sklicem na številko 932300-2733, ali na račun društva Korona: 06000-0948065010 s sklicem na 009. Nekoliko manj zadovoljni so le s pošiljanjem SMS-sporočila Srce na številko 1919. Na tak način so doslej zbrali 794 tisoč tolarjev, akcijo, ki so jo pripravili v sodelovanju z Mobitelom, pa so podaljšali še za 6 mesecev. MILENA B. POKLIČ Preprečili oškodovanje premoženja V času prejšnje vlade je bilo očitno načrtovano oškodovanje državnega premoženja v Rimskih Toplicah, s tem ko je takratna vlada v poslu podpirala nekatere partnerje. Zaradi tega tudi ni prišlo do revitalizacije zdravilišča, je na torkovi novinarski konferenci dejal poslanec SDS Miro Petek in dodal, da je sedanja vlada s tem, ko je marca letos kompleks rimskega zdravilišča umaknila s seznama prodaje stvarnega premoženja države za leti 2004 in 2005, preprečila oškodovanje omenjenega državnega premoženja. Po Petkovem mnenju je prejšnja vlada namenoma čakala, da bi Rimske Toplice povsem propadle in da bi kompleks nekdo dobil za eno nemško marko, kot naj bi bilo predvideno v eni izmed cenitev. Dodal je še. da je bil umik, ki omogoča ureditev razmer, kot kažejo zadnje odločitve vlade (vlada je minuli teden sprejela sklep, da država vstopi v družbo MRC z zdraviliškim kompleksom kot stvarnim vložkom in s tem postane nov družabnik pri oživitvi zdravilišča v Rimskih Toplicah, op.p.), očitno pravilna odločitev. Petek je tudi poudaril, da se je za umik kompleksa Zdra- Najboljši gasilci v Zrečah Na tekmovanju Gasilske zveze celjske regije v Zrečah so nastopile 103 enote v desetih kategorijah. Organizacijsko sta tekmovanje odlično izvedb GZ Zreče-Vitanje in PGD Zreče, saj sta oba dneva minila brez pritožb v zvezi s potekom tekmovanja. Medpionirji, tekmovalo je 15 enot, so prva tri mesta osvojili Tepanje, Sv. Štefan in Vitanje, med pionirkami (11) pa Socka, Vitanje in Kristan Vrh. Med mladinci (15) so slavili gasilci Rečice pri Laškem pred Dobrno in Tepanjem, med mladinkami (8) pa Dobrna pred drugo in prvo ekipo Loč pri Poljčanah. Lopata, Štore in Planina pri Sevnici so bile najboljše med petimi enotami starejših gasilk, Trnovlje, Teharje in Planina pri Sevnici pa med enajstimi enotami starejših gasilcev. Med članicami B (7) so bile najboljše Loka pri Žusmu pred Rečico pri Laškem in Novo Cerkvijo, med člani B (10) Konus Slovenske Konjice pred Novo Cerkvijo in Mestinjem, med članicami A (9) Kristan Vrh pred Rečico pri Laškem in Teharjami ter med člani A (12) Steklarna Rogaška Slatina pred Novo Cerkvijo in Škofjo vasjo. TONE VRABL vilišče Rimske Toplice s seznama prodaje stvarnega' premoženja države zavzel zaradi številnih neskladij v dokumentaciji o Rimskih Toplicah. Med drugim so iz dokumentacije, tako Petek, razvidne zelo različne cenitve premoženja kompleksa. Poleg tega je izpostavil tudi izjemno hitrost, s katero je prejšnja vlada v obdobju, ko je lahko opravljala le še tekoče posle, urejala zadeve v zvezi z Rimskimi Toplicami, ter razlike med imenom v žigu in v imenu družbe, ki je sklepala pogodbe. Nenavadno pa je po njegovem mnenju tudi to, da je posle pod svoje okrilje vzela bivša ministrica za regionalni razvoj in strukturno politiko Zdenka Kovač, namesto ministrstev za obrambo ali gospodarstvo, saj gre pravzaprav za premoženje vojske oziroma za turistično dejavnost. ' BA t Otipajte življenje Sporočilo Rožnatega oktobra, meseca boja proti raku dojk: »Najboljši pregled je samopregled, po 50. letu mamografija.« Izkušnja z rakom je ena najtežjih, ki lahko doletijo človeka. To velja tudi za Celjanko Marino Burjan, ki je za rakom dojke zbolela pred 25 leti. »Stara sem bila 29 let. Ko so ugotovili, da imam raka, me je preplavil strah. Koliko strahu, bolečine in sovraštva lahko povzroči ta beseda. Mučila so me vprašanja, zakaj ravno jaz, kaj sem storila narobe, da me je to doletelo. Najbrž prav nič ...« Takrat je bila njena hči stara pet let. Spraševala se je, kaj bo z njo, kdo jo bo vzgojil. Prepričana je bila, da tega ne bi znal nihče drug. i »To spoznanje mi je dalo moč in I odločnost za spopad z boleznijo. ! Za operacijo, kemoterapijo. Strah I in negotovost kljub odločnosti nista izginila. Ne vem, kako bi ju premagovala brez opore moža, prijateljev, sodelavcev, zdravnikov in medicinskih sester. Brez hčere, ki je z nedolžnimi očmi zrla v svet in me bodrila. Vsaka opora, vsaka potrditev, da življenja še ni konec, ima takrat neizmerno težo. Nikoli ne bom pozabila, kaj mi je pomenilo, ko so mi dan po operaciji sodelavci povedali, da so mi v podjetju odobrili dolgoročno posojilo, za katerega sem zaprosila, ker sva z možem kupila hišo. Si lahko predstavljate,« je pripovedovala. Čeprav strah nikoli ni povsem izzvenel, se mu Marina Burjan ni prepustila: »Ko sem spet pogledala okoli sebe, sem videla sonce, cvetenje rož, slišala sem žuboreti potok in v gozdu šelestenje listja. Še vedno je bilo življenje okoli mene, veliko zdravega in lepega življenja.« Pred boleznijo je bilo življenje drugačno: »Na naši poti se mora nekaj zgoditi, da znamo ceniti življenje.« Marina Burjan danes svojo trpko življenjsko izkušnjo deli z ženskami, ki so se znašle na začetku poti, sama pa po njej stopa že četrt stoletja. Je ena izmed prostovoljk, ki v celjski bolnišnici obiskujejo bolnice z rakom dojk in jim pomagajo skozi najtéžje trenutke. Za tiste, ki jih ta težka preizkušnja (še) ni doletela, ima en sam nasvet: »Redno si pregledujte dojke, pojdite na mamografi-jo! Če niste prepričane, da je z vami vse v redu, ne odlašajte z obiskom pri zdravniku. Vztrajajte, dokler niso vsi dvomi razbiti. Zakaj bi vas bilo strah? Če živiš v strahu, v stresu, bo še prej kaj narobe. Prepričajte se in vedite: tudi če vam bodo povedali, da je diagnoza rak, ni konec sveta. Dvignite glavo, da boste videle življenje daleč okoli sebe. Zaupajte zdravnikom in v sebi poiščite moč, pa boste premagale bolezen!« O raku dojk lahko dobite informacije v torek, 17. oktobra, v avlah bolnišnice in zdravstvenega doma v Celju ter v ZD Šentjur. Tam vam bodo dopoldne na voljo z nasveti in zdravstveno vzgojnimi zloženkami članice celjske skupine za samopomoč žensk z rakom dojke. V soboto, 22. oktobra, bodo od 10. do 12. ure na »zvezdi« v Celju postavile stojnico, pri kateri bodo ženskam s pomočjo silikonskega modela dojk tudi pokazale, kako tipati dojke in odkrivati morebitne spremembe, članice Europa Donna, projektne pisarne Celje, zdravo mesto ter Združenja za boj proti raku Celje. žlezna izvodila rebra Marina Burjan: »Redno si pregledujte dojke, pojdite na mamografijo! Diagnoza rak ni konec sveta. Dvignite glavo, da boste videle življenje daleč okoli sebe. Zaupajte zdravnikom in v sebi poiščite moč, pa boste premagale bolezen!« Rožnati oktober Mesec oktober je že tradicionalno mesec boja proti raku dojk, v katerega se vključuje tudi Slovenija. Rak dojke je namreč pri ženskah v Sloveniji, tudi na celjskem območju, najpogostejša vrsta raka. V Sloveniji vsako leto za to obliko raka zboli tisoč žensk, 400 jih umre. Zbolevajo vse mlajše ženske, žal pa mnoge še vedno pridejo k zdravniku prepozno. Številne aktivnostih v Rožnatem oktobru, kot ga imenujemo zaradi rožnatih pentelj, ki opozarjajo na rak dojke, želijo predramiti ženske, da bi se zavedle pomembnosti samopregledovanja dojk in rentgenskega pregleda (mamogra-fije) po 50. letu. To je potrebno, saj v Sloveniji še vedno več kot polovica žensk pride prvič k zdravniku z lokalno napredova-no ali že metastatsko boleznijo. Zato je petletno preživetje v Sloveniji za 10 odstotkov nižje od povprečnega v Evropi. Rak ne izbira »Čc želimo ohraniti življenja slo venskih žensk, moramo o tej bo lezni odkrito spregovoriti, ne sme mo si zatiskati oči. Ženske mora mo opozoriti na to, da je bole zen, odkrita v zgodnjem stadiju ozdravljiva. Zato je samopregle dovanje dojk tako pomembno. Ženske po 20. letu, ki so v rodni dobi, naj si pregledujejo dojke enkrat mesečno, najbolje po menstruaciji. Ženske v meni pa naj si pregledujejo dojke enkrat mesečno, na isti dan v mesecu,« svetuje prim. Jana Govc Eržen, članica upravnega odbora Europa Donna - Slovenskega združenja za boj maščobno tkivo Samopregledovanje dojk Ženske po 20. letu starosti naj bi samopregled dojk opravile enkrat na mesec po opisanem postopku, najbolje po menstruaciji oziroma na določen dan v mesecu po menopavzi. Pri samopregledovanju je treba biti še posebej pozoren na spremembe v velikosti in obliki dojke ter barvi kože, uvlečenosti bradavice ali izcedka iz nje, uvlečenosti kože ali zatrdline. Če opazite kakršno koli spremembo, pojdite takoj k svojemu zdravniku! Sicer pa ženskam med 20. in 50. letom priporočajo klinični pregled dojk pri zdravniku na tri leta, po 50. letu pa vsako leto. proti raku dojk, ki zastopa predvsem interese žensk. Rak je bolezen, ki ne izbira. Tudi za rakom dojk lahko zboli vsaka ženska, vendar je verjetnost največja pri tistih, ki so prvo men struacijo dobile zelo mlade, in ti stih, ki niso nikoli rodile ali so pr vič rodile po 35. letu. Bolj ogrožene so tudi ženske, ki imajo, kot rečemo, raka dojke že v družini: ah so bile že same zdravljene zaradi raka dojk ali pa so bile zdravljene njihove matere, sestre, hčere. Tem, najbolj ogroženim, strokovnjaki svetujejo, da opravijo mamografijo že pred 50. letom, vsem ostalim pa, da opravijo rentgensko slikanje dojk vsaki dve leti po dopolnjenem 50. letu. Mamogra fija je namreč najbolj zanesljiva metoda za zgodnje odkrivanje rakavih sprememb dojke. Medtem ko je samopregledovanje dojk izključno v rokah žensk samih, pa je z mamografijo drugače: »Za uspešno zgodnje odkrivanje raka dojk potrebujemo v Sloveniji vsem ženskam dostopno mrežo primarnih centrov za dojke, ki bodo opremljeni z ustrezno opremo in s strokovnjaki, ki bodo usposobljeni za odčitavanje ma-mogramov v skladu z evropskimi strokovnimi priporočili. Za dokončno diagnosticiranje in zdravljenje naj poskrbijo ustanove, ki bodo posebej specializirane za bolezni dojk,« poudarja enega izmed ciljev združenja Europa Donna prim. Govc Eržen in podčrta: »Predvsem pa morajo v slovenskem prostoru imeti na področju zgodnjega odkrivanja, diagnosticiranja in zdravljenja bolezni dojk vse ženske enake možnosti.« MILENA B. POKLIČ Foto: GREGOR KATIČ Kaj Je mamografija? Mamografija je rentgensko slikanje dojk, s katerim lahko odkrijejo zgodnje rakaste spremembe, še preden postanejo tip-ljive. Če se pojavi sum na rakave spremembe, je treba narediti biopsijo. Pri biopsiji odvzamejo delček tkiva za mikroskopsko preiskavo. Šele z mikroskopskim pregledom tkiva lahko ugotovijo, ali gre za rakavo spremembo. Pri mamografiji dojko stisnejo med dve plošči in jo nato slikajo v dveh smereh (projekcijah): poševni in navpični. Na ta način prikažejo vse tkivo dojke. Dojka mora biti med slikanjem stisnjena, da je preglednost tkiva boljša, s tem pa tudi posnetek. Samo stiskanje dojke, ki je za nekatere ženske tudi nekoliko boleče, sicer ni nevarno. Nasprotno: bolj ko je dojka stisnjena, manjši odmerek žarkov sprejme. Povsem odveč je tudi strah, da bi stiskanje lahko povzročilo nastanek raka ali . njegovo širjenje v okolico. V petek, 11. novembra, bo v Mestnem kinu Metropol dobrodelna prireditev, katere izkupiček bo namenjen nakupu rolo-skopa, naprave za lažje odčitavanje rentgenskih slik. GOSPODARSTVO Engrotuš spet zlat Celjska trgovska veriga Engrotuš je že drugič premagala hitro rastoče tekmece. Med 500 slovenskimi gazelami so jo spet izbrali za najboljšo in ji podelili kipec zlata gazela 2005. Engrotuš, ki ga vodi Aleksander Svetelšek, je lani dosegel najhitrejšo rast med trgovci, letna rast vseh pomembnih poslovnih kazalcev pa se je gibala na zavidljivih 36 odstotkih. Prodali so za skoraj 90 milijard tolarjev izdelkov in storitev, s pomočjo prevzemov pa je celotna skupina Tuš ustvarila 115 milijard tolarjev prometa. Podjetje želi do leta 2007 tržni delež v Sloveniji, ki zdaj znaša dobrih 18 odstotkov, povečati na 25 odstotkov, nato pa načrtujejo prodor na tuje trge, predvsem v Srbijo in Makedonijo. Njihov cilj v Evropi pa je postati trgovska družba z najboljšim prometom na zaposlenega. Trenutno se v družbi pripravljajo na gradnjo Planeta Tuš v Domžalah, kjer bodo. odprli 300 novih delovnih mest. JI Guzej novi finančnik Darsa? MALI VELIKANI Nadzorni svet Darsa bo danes potrdil predlog za novo upravo, v kateri naj bi področje financ prevzel Celjan Anton Guzej. Med kandidati za novo upravo je tudi član dosedanje uprave Jože Zim-šek, prav tako iz Celja. Anton Guzej, ki zadnjih sedem let vodi Avto Celje, pred tem pa je delal v Krekovi banki, o svoji kandidaturi za prvega finančnika Darsa še ne želi veliko govoriti. »Res je, da so me povabili v upravo, vendar sem samo eden od večih kandidatov,« je bil kratek. Je pa poudaril, da strankarsko ni opredeljen, torej navedbe, da je blizu NSi, ne držijo. Darsovi nadzorniki bodo kandidate za namestnika uprave, ki bo zadolžen za finance, in za dva člana uprave predlagali v izvolitev vladi. Če bo potrjen, pravi Guzej, bo novo funkcijo vseka- Bo Anton Guzej Avto Celje zamenjal za Dars? kor z veseljem sprejel, saj predstavlja velik izziv v njegovi poklicni karieri. Bo pa moral še nekaj časa ostati v Avtu Celju, ker ga k temu zavezuje pogodba z lastniki podjetja. JI OBČINA ŠENTJUR Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03- popr.) Občina Šentjur naznanja: JAVNO RAZGRNITEV OKOUSKEGA POROČILA ZA OBMOČJE OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE ŠENTJUR Javna obravnava obeh predlaganih dokumentov bo 26. 10. 2005 ob 15. uri v sejni sobi (pritličje) Občine Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur. Oba dokumenta bosta razgrnjena v času uradnih ur, od 21. 10. 2005 do21. 11. 2005, na Oddelku za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja Občine Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur, soba 212, II. nadstropje. V času javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjen predlog podajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda pisno ali ustno na javni obravnavi, na mestu javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali posreduje na elektronski naslov občina.sentiur@sentiur.si (v rubriko navesti ključne besede: lokacijski načrt CCN in okoljsko poročilo za OLN CČN). Podkrižnikova zgodba o uspehu Specialni kovinski izdelki, ki jih izdelujejo v Puškarstvu Podkrižnik na Ljubnem, so prisotni po vsej Evropi - Cilj je izdelava lastnih, tehnološko j zahtevnih izdelkov Iztok Podkrižnik, podjetnik z Ljub-nega, je v »poslu« že 18 let. Od začetka, ko je sam izdeloval puške, je prerasel v enega največjih s.p.-jev v Zgornji Savinjski dolini, ki zaposluje 60 ljudi, svojo dejavnost pa namerava še širiti. Izzivov in načrtov, predvsem pa znanja, kolektivu Puškarstva Podkrižnik ne manjka. »Začel sem z izdelavo unikatnega lovskega orožja, pri čemer danes to delo ostaja bolj kot ne hobi,« je pripovedoval Podkrižnik. Leta 1990 se je mladi podjetnik preusmeril na proizvodnjo specialnih kovinskih izdelkov in zaposlil prvega delavca. Od takrat dalje se uspehi nizajo, sploh potem, ko je Iju-bensko podjetje začelo sodelovati z BSH Hišnimi aparati v Nazarjah. »Začeli smo dodatno zaposlovati, širili proizvodnjo specialnih izdelkov. V letu 1998 je bilo 20 zaposlenih, delavnico pa smo preselili na lokacijo Loke 33, s čimer smo pridobili dodatne možnosti za širitev zmogljivosti in povezovanje z skupino Danfoss.« Še en mejnik je omenil Podkrižnik, in sicer leto 2000. »Takrat smo postali strateški dobavitelj BSH za gredi za elektromotorje in ostale specialne kovinske dele, ob tem pa še strateški dobavitelj Danfossa za veritilskô tehniko. Odlika naših proizvodov je, da so tehnološko dovršeni in s tem tudi konkurenčni. Korak pred konkurenco pa nas drži še obvladovanje stroškov.« Osnovna dejavnost sodobnega podjetja je mehanska obdelava specialnih kovinskih izdelkov, ki sevgrajujejo v različne končne izdelke, zlasti v belo tehniko in regulacije daljinskega ogrevanja. Glavni proizvodi so elementi ventilske tehnike iz medenine in nerjavečega jekla ter jeklene gredi elektromotorjev. Zahtevne izdelke že več let v milijonskih serijah prodajajo svetovno znanim naročni- Iztok Podkrižnik kom, medtem ko specialne kovinske dele izdelujejo po naročilu. Z Ljubnega v svet Danes je v podjetju Podkrižnik 60 zaposlenih. Sedež podjetja je še vedno v Lokah, to je v industrijski coni na Ljubnem, čeprav so lafti pridobili dodatne proizvodne prostore v središču Ljubnega. V podjetju izvozijo kar 95 odstotkov proizvodnje, obvladujejo vso Evropo in del Mehike, lastnik podjetja, Iztok Podkrižnik, pa je z delegacijo GZS pred kratkim obiskal Kitajsko: »Ta država za nas ni konkurenca, saj se ukvarjamo z visoko tehnologijo. Vidimo pa druge možnosti, in sicer ustanovitev podjetja, ki bi proizvajalo za kitajski trg.« To je eden izmed načrtov, saj je vizija Podkrižnikovih v lastnem razvoju in produkciji končnih izdelkov za neznanega kupca. »V bistvu smo v drugi fazi. ko s kupci že od začetka sodelujemo pri razvoju izdelka. V dveh, treh letih bomo glede na znanje, ki ga imamo v podjetju, proizvajali lastne izdelke in jih tudi samostojno tržili,« napoveduje Podkrižnik, ob tem pa takoj doda, da bi brez dobre ekipe oziroma sodelavcev težko vozili: »Za uresničitev našega cilja, torej izdelavo zahtevnih izdelkov, je potreben precejšen denarni vložek, vendar pa osnova ni denar, temveč znanje. In ravno zaradi tega in svojih sodelavcev sem prepričan, da bo naša zgodba o uspehu dolga.« Tudi zato v podjetju nenehno skrbijo za dodatno izobraževanje zaposlenih. »Predvsem,« tako Podkrižnik, »želimo kovinski industriji vrniti ugled, ki ga je imela včasih. Dejstvo je, da se mladina preveč usmerja v družboslovje in da manjka kakovostnih tehničnih kadrov.« Zaradi neurejenih cest, ki jih gospodarstveniki v regiji Saša večkrat omenjajo kot glavno coklo razvoja, se skoraj ne moreš izogniti vprašanju, če se podjetnik na Ljubnem počuti omejeno: »Vsak izdelek, če je dober, se da z Ljubnega ali še iz manjšega in še bolj oddaljenega kraja prodati v svet. Pomembni so znanje, kakovost in cena. Recept je učinkovit za vso Slovenijo. Če k temu dodam še trdo delo in kan ček sreče, se da priti do dobrih rezultatov,« odgovarja Podkrižnik. V Puškarstvu Podkrižnik, ki deluje kot s.p., z novim letom pa bodo prerasli v d.o.o., je vodilo vsega dela poslovna odličnost. To dokazujejo tudi certifikati, ki visijo na stenah prijetno opremljenih prostorov, konec leta se jim bo pridružil še certifikat za ekološki standard. Le tako, ob tem da si na preži 24 ur, kot pravi Podkrižnik, se lahko nadaljuje zgodba o uspehu. URŠKA SELIŠNIK Foto: NATAŠA MULLER Za vse Ingradove upnike ne bo denarja Na okrožnem sodišču v Celju je bil v sredo prvi narok za Ingrad, ki je šel v stečaj junija letos. Več kot 300 upnikov je prijavilo za malo več kot 2,2 milijarde tolarjev terjatev. Stečajni upravitelj Zvonko Hudej je v celoti priznal za 1,8 milijarde tolarjev terjatev, za 277 milijonov tolarjev terjatev pa je priznanih le pogojno. Poleg delavcev so največji upniki Ingrada še država in banke. Po napovedih stečajnega upravitelja bo gle- de na premoženje, ki je še ostalo podjetju, možno v celoti poplačati ločitvene upnike, za navadne upnike pa bo najverjetneje zmanjkalo denarja. Večina Ingradovih nepremičnin je namreč pod hipoteko. Prihodnji mesec bo Zvonimir Hudej na dražbi poskušal prodati stanovanjski objekt v Rogaški Slatini, nato pa bodo sledile dražbe ostalih nepremičnin in osnovnih sredstev. Med večjimi objekti je v lasti Ingrada ostal še samski dom v Štorah, ki ga je stečajni upra- marginalija marginalija, d.o.o. rimska cesta 98 a. 3311 Šempeter tel.: 03 703 10 60. fax: 03 703 10 70 e-mail: info(tt»rnargina]ifa.si splet: www.marginalija.si vitelj 1. septembra sicer dal v najem Gostinstvu Celje, in železokrivnica v Medlogu, ki jo je najelo podjetje Ingrad Gramat. Upniki so na naroku ustanovili tudi upniški odbor, v katerem so predstavnik delavcev, Hypo banke in Banke Celje, Merkurja in ljubljanskega podjetja Rating. Direktorja tega podjetja, ki mu je Ingrad ostal dolžan kar 66 milijonov tolarjev, je na naroku med drugim tudi zanimalo, zakaj je stečajni upravitelj nekdanjemu predsedniku uprave Samu Štan-tetu priznal za 10 milijonov, tehničnemu direktorju Bogdanu Košenini pa 9 milijonov tolarjev terjatev. JI Standardi za varnejši svet Danes je svetovni dan standardizacije, ki letos poteka pod geslom standardi za varnejši svet. Vloga, ki jo lahko imajo standardi pri preprečevanju ali blažitvi človeških in ma- J terialnih izgub, ki jih pov- ; zročajo orkani, potresi, epidemije in industrijske katastrofe, je vse bolj prepoz- I nana. Zato narašča tudi nji- I hova uporaba. Dragoceno varnostno mrežo predstavljajo standardi treh vodilnih mednarodnih organizacij za standardizacijo - IEC, ISO in ITU. Do letošnjega 1. oktobra je bilo v Sloveniji verificiranih že 22.254 standardiza-cijskih dokumentov. JI etUl] partner z iwjtwljsim okusi m ITERVJU Pismonoša postaja prodajalec na terenu Štefan Zidanšek, direktor poštne poslovne enote Celje, ob zaključku akcije Naj pismonoša 2005 Štefan Zidanšek, direktor poslovne enote Celje Pošte Slovenija, je s podjetjem povezan vse od leta 1968. To je njegova prva in verjetno pred upokojitvijo edina zaposlitev. Opravljal je praktično vsa dela, od tistih najbolj preprostih do najbolj odgovornih. Vmes si je pridobival potrebno strokovno izobrazbo, ki jo je uspešno dopolnjeval s praktičnimi izkušnjami, dobljenimi na terenu. Začel je na majhni pošti v Ločah, se za krajši čas prestavil v Slovenske Konjice, od koder ga je pot vodila v Celje. Tu je, z nekajletnim presledkom v Velenju, še danes. Skrbi za 670 zaposlenih na PE Celje, domala vedno je dobre volje, pripravljen na pogovor in lepo besedo. Kako ocenjujete potek akcije Naj pismonoša 2005, ki jo bomo skupaj zaključili v četrtek ob 17. uri v gasilsko kulturnem domu v Gorici pri Slivnici? Z akcijo smo izredno zadovoljni, saj smo se lahko po-iiovno prepričali, da imajo ljudje pismonoše radi, kar še posebej velja za manjše kraje. Prav tam mnogim, zlasti starejšim ljudem, obisk pismonoše pomeni tudi edini obisk in živ stik s svetom in življenjem. Akcija je bila zelo odmevna tudi med zaposlenimi, kjer imamo v PE Celje 260 pismonoš. Za lažjo razdelitev najrazličnejših pošiljk, od pisem do sveč, smo jih oskrbeli z 224 motorji, 26 kolesi in 102 avtomobiloma. Še vedno pa je v ospredju velika usnjena torba, v kateri se lahko zbere 20 do tudi 30 kg različne robe. Delo pismonoš je vedno bolj zahtevno. Kakšno pa je zanimanje med mladimi, da sc odločijo za ta poklic? Še pred petnajstimi leti smo imeli težave z zaposlovanjem, saj za poklic pismonoše ni bilo pravega zanimanja. Zdaj se to spreminja in ne mine dan, ko ne dobimo do deset vlog za zaposlitev. Vsako leto oktobra statistično merimo promet in na podlagi tega pripravimo število potrebnih kadrov, ki jih potem tudi zaposlimo. Včasih smo pismonoše poznali po velikih usnjenih torbah in v dokaj neuglednih uniformah. Danes so že skoraj pravi manekeni. Zakaj? V zadnjih letih smo zelo veliko vložili v izobraževanje pismonoš in tudi njihov zunanji izgled. Delovna oblačila smo posodobili in naredili bolj praktična in prikupna. Tako lahko poleti pismonošo vidite tudi v kratkih hlačah in srajci, za slabo vreme imajo primerne dežne plašče, pozimi tople bun- de. Tudi pokrivala so sodobnejša in niso več podobna strogim, vojaškim kapam. Kako bi predstavili delokrog PE Pošte Slovenije s sedežem v Celju? V dvaintridesetih občinah na širšem celjskem območju, kjer je preko 257 tisoč prebivalcev in 85 tisoč gospodinjstev, imamo 72 pošt s 152 okenci. V 70 odstotkih poštne pošiljke dostavljamo vsak dan, razen ob nedeljah, v 30 odstotkih pa petkrat tedensko. Imamo tudi izpostavljene pre-dalčnike za ljudi, ki živijo 400 in več metrov od redne dostave, z njimi pa pokrivamo 1.963 gospodinjstev. Na celotnem območju imamo 377 poštnih nabiralnikov. Lani smo praznovali 10 let samostojne Pošte Slovenije, v tem času pa smo na našem območju obnovili 75 odstotkov vseh pošt, lani v Šentjurju, Ponikvi, Mozirju in Slovenskih Konjicah. Letos imamo v programu gradnjo pošte v Podplatu in tretje pošte v Velenju, pripravljamo pa tudi dokumentacijo za pošte v Zrečah, Vojniku, Gornjem Gradu in Šmartnem ob Paki. Prihodnje leto se bomo tudi lotili posodobitve in razširitve pretvor-nega centra pošte na Kosovi ulici v Celju. Ob tem pa že razmišljamo o začetku posodobitev večjih pošt, ki so to doživele pred deset in več leti, med manjšimi pa v Bučah, Šmartnem v Rožni dolini in še kje. Pismonoše so vse bolj tudi prodajalci na terenu. Kaj vse prodajajo? Zaradi sodobnih tehničnih pripomočkov se zmanjšuje število takoimenovane klasične pošte, to so najrazličnejša običajna pisma, voščil- nice ob večjih praznikih in podobno. Pismonoše razna-šajo vedno več reklam in časopisov ter revij, ljudje pa lahko pri njih med drugim naročajo sveče in srečke. To je še posebej ugodno za starejše ljudi na terenu, ki so oddaljeni od trgovin ali kako drugače nepovezani s krajem. Tudi na ta način se delo pismonoše močno spreminja. Kako pa je z raznašanjem denarja? Pred leti in desetletji so pismonoše nosili veliko denarja. Tudi različne peripetije so se ob tem zgodile, prijetne in neprijetne. Zdaj je to drugače in posodobljeno. Lažje je in manj stresno, kot je bilo nekoč. Ena izmed pomembnih dejavnosti Pošte Slovenije je tudi filatelija. Kakšno je zanimanje za to zvrst vaše dejavnosti? Izdajamo redne, priložnostne in izredne znamke z različnimi motivi in vrednostmi. Imamo komisijo, ki vsako leto pregleda predloge, kakšne znamke bomo izdali. Izdajamo tudi posebne poštne žige, poštne celine (ovojnice - op.p.) in takoimenovane žige prvega dne. Veliko je starejših filatelistov, naša želja pa je, da za to lepo zbiranje navdušimo tudi mlade. Hodimo po šolah in širimo vedenje o filateliji. Zelo delovni so v Žalcu, kjer imajo veliko mladih. Ste tudi sami zbiralec znamk? Zbiram samo naše serije. Vaša najljubša znamka? Tista, ki smo jo izdali ob osamosvojitvi Slovenije. Vaš prosti čas je razpet med vodo in motor ... Sem navdušen ribič in najraje lovim v Savinji ter Šmar-tinskem jezeru, posebej lepi ribolovi so ob Krki in Kolpi, pa tudi v morju. Kaj večjega še nisem ulovil, se zadovoljim z majhnimi ribami. Hitrost na motorju je posebna strast, ki vas spremlja od mladih dni... j Zaključek akcije Naj pismonoša 2005 in ] razglasitev najbolj priljubljene deseterice I pismonoš na Celjskem bo v četrtek, 20. j oktobra, ob 17. uri v kulturao-gasilskem I domu v Gorici pri Slivnici. Najbolj i priljubljeni pismonoše bodo prejeli j priznanja in nagrade, v programu pa bodo za j zabavo skrbeli Okrogli muzikanti. Skupaj s •j Pošto Slovenije bomo podelili še 20 nagrad j tistim, ki ste z nami sodelovali s pošiljanjem kuponov za naj pismonošo, zato vabljeni j tudi naši bralci. j V akciji, ki smo jo začeli 11. marca in j zaključili 29. septembra, smo prejeli 25.151 I glasov, ki ste jih porazdelili med 117 j pismonoš s Celjskega, v reportažnih zapisih j pa smo, žal, predstavili le 30 pismonoš. Z motorjem sem se dolgo vozil v službo iz Slovenskih Konjic v Celje. Na PE Pošta Celje sem dal pobudo za ustanovitev sekcije motoristov Post bikers in športnega društva, ki je med najboljšimi v Sloveniji. Lani smo na tekmovanju Pošte Slovenije osvojiti prehodni pokal. Sicer pa z motorjem ne vozim prehitro, ker si med vožnjo rad tudi kaj lepega ogledam in uživam. To mi po naporni službi pride še kako prav. K dobremu počutju sodi pozimi smučanje ali pa kratek sprehod do Brnice, Ho-ma, Celjske koče, Šentjunger-ti... In rad imam lepo pesem, še posebej tisto, ki diši po mor-ju. Da se vrneva k akciji Novega tednika in izboru naj pismonoše na Celjskem. Se veselite četrtkovega srečanja? Zelo, kajti to bo prijazno srečanje z ljudmi, ki so pri nas zaposleni in vestno ter odgovorno opravljajo svoj poklic. Čeprav ne več tako, kot nekoč, so pismonoše zlasti v manjših krajih pomembna vez med ljudmi na terenu in življenjem ter službami v mestu. Pismonoša ob pošiljkah prinaša tudi sveže dnevne informacije, obvestila in razlage, kar imajo ljudje radi, zato delo pismonoše tudi izredno cenijo. Da je vse to res, dokazuje tudi odziv mnogih kuponov za številne naše pismonoše, ki so dobili glas ljudi, s katerimi se med službenim časom pa tudi izven njega srečujejo. Veseli pa smo tudi sodelovanja z Novim tednikom, saj je posredno marsikatera vaša akcija povezana z našim posredovanjem. Mnogi kupončki za različne igre iz rok sodelujočih potujejo preko naše službe do vas. Tako eden brez drugega ne moremo, ta akcija za naj pismonošo pa nas je še bolj zbližala. In naredili smo nekaj dobrega za ta poklic, za katerega je, hvala bogu, vedno večje zanimanje. Mi pa se potrudimo, da poskrbimo za dobre delovne pogoje, osebno opremo, najrazličnejše pripomočke za olajšavo dela in ne nazadnje za solidno plačilo. Samo zadovoljen delavec lahko svoje delo dobro opravlja. Razmišljate o kakšni drugi zaposlitvi? Bi lahko rekli »prvi ljubezni« adijo? (Po iskrenem, glasnem smehu) Oh, kdo bo pa zdaj starega deda vzel v službo! No, pa šalo na stran. Štiri leta pred upokojitvijo se ne bom »ločil« od moje pošte, potem pa lahko pridejo na vrsto kakšni zanimivi, novi izzivi. Saj ni nikoh prepozno, kajne? TONE VRABL Foto: ALEKS ŠTERN Ll. AKTUALNO Za travnikom črna gradnja? Gradbena dela na deponiji sadre - Za ustanovitev mešane komisije Celjska cinkarna namerava sadro odlagati po novem načinu. Namesto mokre metode na deponiji Za travnikom bodo uvedli suho odlaganje, za kar bo treba zgraditi temu namenjene objekte. Zataknilo pa se je že pri gradbenem dovoljenju, saj naj bi bili vsi tamkajšnji posegi črna gradnja. Prekletstvo občinske tromeje - deponija leži na tromeji šentjurske, štorske in celjske občine - pridobivanju dovoljenj res ne pomaga najbolj. Cinkarna že od leta 2000 načrtuje spremembo odlaganja sadre z mokrega na suhi način, ki naj bi temeljil na novih tehnoloških možnostih in tako dosegal kar najmanjšo možno mero odpadka, ki nastane pri proizvodnji titanovega dioksida. Po laični razlagi naj bi namesto jezera »živega blata« dobili travnik. V posebnih stiskalnicah bodo sadro stiskah in jo vlažili, tako da se prah ne bi dvigoval. Toda dvom, da sipkega materiala ne bodo mogli omejiti na območje odlagališča, ostaja. V cinkarni pravijo, da morajo imeti zajezeno goščo sadre stalno ojezerjeno, kar jim večinoma uspeva, in da na mokrih površinah odložena sadra ne more povzročati pra-šenja ne glede na vremenske in temperaturne pogoje - razen medijskega, kjer gre za »pritožbe posameznih, stalno neupravičeno nezadovoljnih«. Ob tem še dodajajo, da si ne želijo slabih odnosov s sosedi, in vidijo rešitev v tem, da bi se čimprej ustanovila stalna mešana komisija, sestavljena iz predstavnikov vseh prizadetih mejašev Proseniš-kega, Ogorevca in Kresnik ter KS Blagovne in občin Šentjur, Štore in Celje, na tromeji katerih leži odlagališče sadre. Ob odlagališču so zgradili vodne zbiralnike. Tudi če je bila gradnja nujna, bi težko rekli, da gre za omembe nevreden gradbeni poseg. Ta komisija naj bi sproti reševala, se dogovarjala in dajala vsem zainteresiranim jasne odgovore za posege, vezane na spremenjen način zapolnjevanja predhodno ožete sadre. Očitek, da gradijo brez gradbenih dovoljenj, pa ostaja. Potem ko se je pristojnost nekaj časa selila z ene upravne enote na drugo, je zdaj sporazumno naložena Celju. Vodja oddelka za okolje in prostor celjske upravne enote Leo Robert Goetz je ob tem povedal, da je cinkarna vložila zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za obrat za filtriranje sadre, dovozno cesto in kablovod za suho zapolnjevanje odlagališča 8. avgusta letos. Vlogo so jim zavrnili kot nepopolno, za zadnjo dopolnitev pa imajo čas do 15. oktobra. Nič ni oproščeno dovoljenj Predsednik KS Blagovna, odkoder se tudi širi glas nekaterih nezadovoljnih krajanov, Edi Peperko, je povedal, da imajo zaradi deljenih občinskih in upravnih pristojnosti na tem območju tudi pri njih nemalokrat težave. »Mi smo nasprotovati že izgradnji ceste, čeprav je bilo z njo dejansko narobe le to, da so jo zgradili, še preden so bile reči dogovorjene, in so nas na tak način obšli.« Zdaj že dokončana zajetja so bili v cinkarni bolj ali manj prisiljeni zgraditi, ker bi izvir vode sicer zasuli. Ko smo se pred časom v cinkarni pozanimali, kako je s to gradnjo, so povedali, da gre zgolj za pripravljalna zemeljska in nezahtevna gradbena dela, za kar ni potrebnega gradbenega dovoljenja. Leo Goétz pravi, da bodo po vložitvi celotne dokumentacije opravili terenske oglede in nadaljevali predpisane postopke. Kako in kaj je z že zgrajenimi objekti, bodo lahko povedali čez teden ah dva. Vsekakor pa je seznam objektov, za katere ne potrebujete gradbenega dovoljenja, zelo kratek, če ne kar prazen. Vlada RS je obravnavani poseg Cinkarne Celje že opredelila v operativnem programu zmanjševanja in preprečevanja onesnaženja zaradi odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida v skladu z evropskimi standardi, ki jih bo morala tudi zagovarjati. Če so njene službe, kot je na primer Agencija RS za okolje, pri tem dovolj usposobljene, ažurne in pripravljene reševati težave, pa je spet zgodba z več različicami. A postopki se vlečejo kot kurja čreva. Ustanavljati mešano komisijo, ki bi imela v tem primeru vse pristojnosti nadzornega odbora, v tako nedorečenem stanju nima pravega smisla. Peperko je ob tem še dodal, da bodo vztrajali pri rednih in strokovnih meritvah prašnih delcev v zraku. Glede na to, da se odlagališča in cinkarne ne da ravno zbrisati z zemljevida, je treba poiskati najbolj optimalne rešitve, pri čemer nerazumno visoke odškodnine to Cenejše cepljenje otrok Na Inštitutu za varovanje zdravja RS so letos ponuditi možnost cenejšega cepljenja proti klopnemu meningoen-cefalitisu za otroke, mlajše od 16 let. Cena za posamezni odmerek cepiva je namesto 5.500 le 1.500 tolarjev. Namen akcije je zaščititi otroke pred nevarnim vnetjem možganov in možganskih ovojnic. Bolezen prenašajo klopi, povzroča pa jo virus. Cepljenje proti bolezni se začne v hladnejših mesecih leta, ko klopi spijo oziroma so manj aktivni. Izined bolezni pri ljudeh, katere povzročitelje prenašajo klopi, je klopni menin-goencefalitis edina bolezen, proti kateri obstaja učinkovi- to cepivo. Proti boreliozi, katere povzročitelja prav tako prenašajo klopi, cepivo še ne obstaja. Celjska regija je endemično območje za klopni menin-goencefalitis, kar pomeni, da se bolezen pojavlja povsod. V Splošni bolnišnici Celje se zaradi bolezni na leto zdravi v povprečju 31 oseb. Bolezen iahko zapušča trajne posledice in invalidnost. Za osnovno zaščito proti klopnemu meningoencefaliti-su je potrebno cepljenje s tremi odmerki cepiva v roku enega leta. Imunost je potrebno obnavljati vsakih pet let z enim odmerkom cepiva. Cepljenje je priporočljivo za vse ljudi, ki se veliko gibljejo v naravi, na prostem, kar velja tudi za otroke. Ljudi, ki imajo v času cepljenja visoko vročino ah so alergične na sestavine cepiva, ne cepijo. »Cena za začetna odmerka, .ki si sledita v mesecu dni, je za otroke 1.500 tolarjev, za tretji odmerek, ki je potreben približno leto po prvem, pa nimamo zagotovil, da bo cenejši od običajnega, ki je trenutno 5.500 tolarjev,« pojasnjuje direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje prim, dr. Ivan Eržen. V zavodu seveda želijo, da bi se čimveč staršev odločilo za cepljenje otrok. Zaradi tega so prilagodili tudi delovni čas ambulante. Za cepljenje se je mogoče naročiti od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro na Zavodu za zdravstveno varstvo v Ipavčevi ulici 18 v Celju ati na telefonski številki 03 42 51 200. S cepljenjem bodo začeli v ponedeljek, 17. oktobra, cepiti pa se bo mogoče tudi ob sobotah in nedeljah med 8. in 12. uro. Za drugi odmerek cepiva se bodo dogovorili ob cepljenju. Še to: otroci naj imajo s seboj Knjižico o cepljenju. Če bo na kateri izmed šol ali vrtcev za cepljenje več kot 20 otrok, bodo cepljenje opravili v šoli oziroma vrtcu. V tem primeru pokličite mag. Jožico Žibret na telefon 42 51 121. MILENA B. POKLIC POZOR, HUD PES Amazing grace Sreda je bila prav poseben dan. Nekoliko nečimrno lahko pripomnim, da sem vedel že vnaprej, da bo. Prišli so namreč Škoti, in čeprav nisem bil še nikoli na Škotskem, sem približno vedel, kakšni tipsoni so, podobni kot njihovi bratranci Irci. No, tam pa sem že bil in tisti, ki je kdaj tam bil, pozna tisto pogansko, keltsko radoživost teh ljudstev. Odločni v spopadu, miroljubni in dobronamerni v miru, predvsem pa radoživi. So nekakšni Àntislovenci. Odprti, v posmeh vsem Rugljevim sfru-striranim teorijam, po potrebi individualisti, po drugi plati pa pozitivni tradicionalisti, zavedajoči se svoje posebnosti. Navkljub temu, da njihovi reprezentanci ne gre vše po načrtih, podobno kot naši, jo zvesto spremljajo in prepevajo, bolje rečeno, iz-pevajo svojo večno melodijo pripadnosti edini reprezentanci in domovini, ki jo imajo - Škotski. Seveda ob spremljavi njihovega simbolnega inštrumenta dud in večne Amazing grace. Ko so jih vprašali;: kaj bodo, če ne dobijo vstopnic, so v en glas govorih, da nič zato, če ne bodo na skupni tribuni, se bodo pač pomešati med Slovence, če pa vstopnice ne dobilo, bodo pač zraven na zabavi pred samo tekmo. In res, pri vhodu številka % kjer smo vstopali v Areno Petrol, smo bili tako tesno skupaj, da bolj ni šlo. To sem že pisal in tudi drugi so že, pa se odgovorni za to delajo »tošote«! Vhod, skozi katerega gre skoraj pet tisoč gledalcev, je enostavno neprimeren, nevaren. Zakaj gre? Vsakodnevno lahko beremo, da so navijači po-mendrali toliko in toliko ljudi, da so se obiski nogometnih tekem končali tragično in iščejo se krivci za tragedije na štadionih in pred njimi. V primeru Arene Petrol so krivci jasni. Katastrofalno, arhitektonsko nefunkcionalno razmišljanje projektanta, ki je namesto treh vhodov naredil enega samega, to je pod številko ena. če je že sam projekt zgrešen, bi lahko na podlagi preteklih izkušenj popravili sam način vstopanja na štadion, a ga niso. Ko je množica namreč pritisnila na vhod in začela sa- Piše: MOHOR HUDEJ, § mohorh@hotmail.com ma sebe dobesedno dušiti, so redarji in policija na vratih vestno in ubogljivo opravljali svoje delo, pohvale vredno, toda izjemno nevarno početje. Na ta način so namreč nehote ogrožati varnost tistih, ki jih predhodno niso znali pravilno organizirati. Besede nekega redarja kažejo na nepremišljenost odgovornih za štadion. Ko je namreč panična množica začela kričati nanje in na policijo, je bil njegov odgovor, da je bil štadion odprt že dve Uri pred tekmo. Res je bil, toda nikjer rie piše, da bi morali vsi naenkrat razmišljati o tem,, kako naj se razporedijo, da vstopijo na štadion. Vstopajo pač takrat, ko menijo, da ne bo toliko gneče (v Ant sterdamu nas je bilo 10.000, pa smo se na sedeže enostavno sprehodih). Zgovorne so bile reakcije, ko so nekatéri ljudje spričo klavstrofobič-nih občutij izgubili živce in v neuravnovešenem počutju začeli kričati na policiste, ki so bili prav tako v stresu spričo pritiska množice, zato sose odzvali na podlagi samoobrambnih (strah pred linčem) refleksov - z nasiljem - in s tem še bolj blokirali vhod. Svojo užaljeno čast so namreč skušali oprati v najbolj kritičnem in nepomembnem trenutku, pa za to ne krivim njih! Krivci so tisti, ki so zasnovali sistem vstopanja in onemogočili delo tistim, ki so bili zadolženi za vstop na štadion, se pravi redarjem in policiji, gledalcem pa onemogočili, da bi videli prvi gol Škotov, za katerega so plačali! Še najbolj vmesna opomba se mi zdi, ko je nek moj pri- •• jatelj dejal, da bi ta dan bil glavni junak štadiona nekdo, ki bi s seboj na tekmo prinesel hilti! Organizatorji, premislite o njegovi enostavni in učinkoviti rešitvi, da kdaj ne bi šteli mrtvih in se prič-kali po sodiščih. HITRI KABELSKI INTERNET SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES! (samo v Celju) dodatne informacije na lektro 'turnšek Mariborska 86,3000 Celje, tel.: 03/42 88 000, fax: 03/42 88 115 Zaradi velikega odziva bralcev Novega tednika in poslušalcev Radia Celje smo se v sodelovanju s trgovinami Tuš odločili, da uspešno spomladansko akcijo nadaljujemo, tokrat z nekoliko spremenjenimi pravili. Izpolnite in pošljite kupon. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo novinarko, ki bo zanj „nakupovala" želene izdelke. - KU P OSNI za sodelovanje v igri DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA Ituil Ime in priimek: Naslov: ra^ocelje tednik Telefon: Davčna številka: Naročniška številka NT: 11 íto J 1. Nagradno igro organizira Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, Celje, v sodelovanju s pocfetjem Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje, ki zagotovi nagrado. Dohodnino za nagrajenca plača podjetje Engrotuš. 2. V nagradni igri sodelujejo vsi pravilno izpolnjeni in frankirani nagradni kuponi, poslani na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova ulica 19,3000 Celje. 3. V radijskem žrebanju se izžreba en nagrajenec (v primeru, da le-ta ni dosegljiv, pa še rezerva). Za voziček dobrot se namreč poteguje izžrebani le v primeru, da je v času klica ekipe NT&RC dosegljiv na telefonski številki, napisani na kuponu. Velja le sodelovanje tistega, ki je napisan na kuponu, prenos na druge osebe ni mogoč. 4. V radijsko žrel naslov, telefon - < KLUBA, naročniško rebanje je vključen vsak, ki pošlje pravilno izpolnjen kupon (ime, priimek, - stacionarni ali gsm, kjer je dosegljiv, davčno številko, člansko številko TUS liško številko Novega tednika in lastnoročni podpis) v času trajanja akcije. Št. Tuš klub kartice: mmrTTTnnD Podpis: Novega tednika in lastnoročni podpis) v 5. Vsak nagrajenec lahko v nagradni igri sodeluje samo enkrat. 6. Nagrajenec po telefonu usmerja „nakupovalko" ekipe NT&RC, ki zanj nabira izdelke na policah trgovine TUŠ. 7. Nagrajenec lahko izbira samo med živili (razen alkoholnih pijač) in sicer vedno samo po en izdelek (primer: 1 x moka, 1 x testenine, 1 x klobasa). Čas, ki je za to določen, je 4 minute. Pri tem nakupovalka ekipe NT&RC pomaga izžrebancu tako, da mu pove, v katerem delu trgovine se trenutno nahaja. Izžrebanec joTahko sam usmeri k živilom, ki jih želi. Izžrebanec, ki je v času klica v trgovini, mora nakupovalko usmerjati iz kateregakoli drugega dela Planeta Tuš. . 8. S pomočjo enega od kupcev se po izteku 4 minut izžreba ena od 4 kuvert, ki prinašajo: a) kuverto z jokerjem - vsakokrat ima eno od živil znak jokerja in če ga je nagrajenec izbral, prejme tri takšne izdelke d) kuverto z dvema kosiloma v Restavraciji Planeta Tuš c) kuverto z možnostjo dodatne minute d) prazno kuverto, ki kupcu ničesar ne doda in ne odvzame 9. Voziček z izdelki mora nagrajenec prevzeti v Planetu Tuš Celje še isti dan, do 21. ure. 10. S podpisom kupona sodelujoči soglaša, da organizatorja, NT&RC d.o.o. in Engrotuš d.0.0. objavita njegove osebne podatke in fotografije. Nagrajenec se strinja, da se dogodek zabeleži s fotografijo in kratkim besedilom v Novem tedniku. 11. Zamenjava izdelkov ali njihovo unovčenje ni mogoče. 12. Zaposleni pri organizatorju in vsi, ki so povezani z izvedbo nagradne igre, v njej ne smejo sodelovati. Več informacij najdete na www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. Brezglavi nakupi se nadaljujejo! televizija celje Prvi metri asfalta 10 ctLJt i M Certifikat kakovosti za VO-KA Prvo celjsko trgatev potomke najstarejše trte na svetu sta opravila mestni viničar Boštjan Safran in podžupan Marko Zidanšek. Delavci CM Celje, ki izvajajo obnovo Aškerčeve ceste, Ulice XIV. divizije in Krekovega trga, so te dni ob Celeia parku položili prve metre novega asfalta. To že napoveduje nove spremembe v ureditvi obvoznega prometa ob gradbišču. Kot je potrdil Andrej Kamen-šek s CM Celje, bodo že v za- četku prihodnjega tedna promet po Aškerčevi cesti speljali ob Celeia parku in s tem odprli možnosti za nadaljnje arheološke raziskave na desnem delu ceste, gledano proti Laškemu. Še naprej hitijo tudi z deli na Ulici XIV. divizije, ki bo do železniške postaje v celoti urejena še pred zimo. Problem pa ostaja kri- žišče pri pošti, kjer glede na dosedanje najdbe arheologi napovedujejo velika odkritja. Cestarji kljub temu napovedujejo, da bo Teharski podvoz urejen in vnovič prevozen do zime, arheološke raziskave pa se bodo nadaljevale na drugi strani križišča, proti Cankarjevi cesti. BS, foto: GREGOR KATIC Na prostoru zvečine zapuščenega, mestoma že tudi pogorelega objekta nekdanje Ingradove uprave, bo ob Ljubljanski cesti zrasel poslovno stanovanjski objekt s 110 stanovanji in Tuševim supermarketom. Tuš zida pri Betonu Ob Ljubljanski bo zrasel sodoben stanovanjski blok s supermarketom Potem ko je celjski mestni svet po hitrem postopku sprejel spremembe zazidalnega načrta Glazija, so prva dela za gradnjo novega stanovanjskega bloka s Tuševim supermarketom ob Ljubljanski cesti v Celju pred začetkom. V zazidalnem načrtu je bila na tem prostoru predvidena gradnja največ trietažnega bloka. Zaradi poprejšnjih gradenj v okolici nekdanje Ingradove upravne stavbe, kasneje kegljišča, gostilne Beton in še kasneje Tuševe trgovine, pa so urbanisti prvotni načrt zamenjali. Zdaj bo na tem prostoru zrasel sodoben stanovanjski blok v petih etažah. Nova poslovno stanovanjska stavba bo ime- la v pritličju Tušev supermarket, v etažah pa 110 stanovanj. Zanje so v načrtu predvideli 101 parkirišče in še 50 parkirnih mest v pritličju in medetaži, na severni strani stavbe bo tudi otroško igrišče. Zemljišče je od občine kupilo podjetje Engrotuš, ki pa se v naložbi pojavlja le kot kupec prostorov za supermarket. Kdo je investitor gradnje celotnega objekta, nam ni uspelo izvedeti. Na bodočem gradbišču so že pričeli prva dela. Te dni rušijo staro, neugledno stavbo in pripravljajo zemljišče na začetek gradnje. BRST Foto: GREGOR KATIČ - Št. 78 ■ 14. Celjsko javno podjetje VO-KA je v torek na slovesnosti v Narodnem domu prejelo certifikat ISO 9001-2000. Podjetje, ki upravlja z več kot 613 kilometri vodovoda v občinah Celje, Štore, Dobrna in Vojnik, v istih občinah pa še s 160 kilometri kanalov, pa tudi z več čistilnimi napravami, si prizadeva vsaj doseči, če ne preseči okolj-ske standarde. Desetletje dela kot javno podjetje so zaključili s pridobitvijo certifikata, ki potrjuje, da izpolnjujejo cilje in da so pripravljeni doseženi sistem kakovosti oskrbe z vodo, odvajanja odplak in čiščenja voda še naprej dograjevati. Pridobitev certifikata za uporabnike ne pomeni praktično ničesar, je povedal direktor VO-KA Marko Cvikl. »Že na začetku smo si zadali nalogo, da si s certifikatom ne bi otežili našega dela, ampak si ga olajšali in dosegli, da so vsi postopki bolj pregledni. Zdaj, ko že delamo po standardu, ugotavljamo, da je manj dela. Za uporabnike certifikat potrjuje, da smo organizirani tako, da ob- Certifikat ISO 9001-201 vladujemo stroške, kar pomeni, da je za uporabnika storitev cenejša.« Certifikat je direktorju Cvi-klu izročil Zoran Lekič v imenu mednarodnega podjetja BVQI. Podjetju VO-KA so ob pridobitvi certifikata čestitali številni župani in gospodarstveniki, v kratkem nagovoru pa je celjski župan Bojan Šrot izpostavil, da je prav skozi dobro delovanje vseh javnih podjetij mogoče meriti zadovoljstvo občanov. Prejemnikom certifikata je čestital tudi okoljski minister Janez Podobnik in VO-KA pozval, da še naprej spoštuje in dograjuje stroge, po evropskih stan- dardih postavljene okoljske predpise ter še naprej postavlja skrb za okolje kot sestavni del poslovanja. Slovesnost so s prepričljivimi nastopi zaokrožili skupina Stick kontrol in plesalka Zala Pezdir. BRST Foto: SHERPA w Slo Je brez brente Tri leta in pol so minila, kar je Mestna občina Celje dobila od Maribora v dar cepič najstarejše vinske trte na svetu, slovite modre kav-čine. Letos je trta, ki so jo posadili na Starem gradu, prvič obrodila. Štiri grozde, ki so zrasli, so simbolično obrali v sredo, zbrani pa so pridelek s slastjo pozobali. Čeprav se bodo mnogi po-smehnili ob tem simbolnem ie treha ti, da prav lahko trgatve tudi ne bi bilo. Pozimi so namreč vandali premagali visoko ograjo, s katero so skušali trto zaščititi in jo močno poškodovali. »Ostali sta le dVe očesi, a to je bilo za to trdoživo, življenja polno rastlino dovolj, da smo lahko trgali in da bomo prihodnje leto prvič tudi prešali,« je ob trgatvi povedal mestni viničar Boštjan Safran. ŽALEC VELENJE POLZELA | LJUBHO | nBBOLOJ S............... Zalsko-Tušev spor pred razpletom? Svetnik Andrej Vengust zahteva kodeks o obnašanju svetnikov in pisanju novinarjev - Svetniki sprejeli rebalans Prihodnji teden naj bi se sestala župan Občine Žalec Lojze Posedel in direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek in (verjetno) poskušala rešiti zaplet, ki je nastal v Žalcu. Tako je na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Žalcu napovedal župan Posedel med obravnavo zahteve 11 svetnikov po sklicu izredne seje, na kateri bi obravnavali zaplet med občino in Engrotušem. Spomnimo, da želi celjsko podjetje v Žalcu zgraditi nakupovalni center, za kar bi morali z žalsko občino menjati nekaj zemljišč, v občini pa menjavo menda pogojujejo z gradnjo avtobusne postaje. Sicer je o sporu obširno poročala večina medijev, vendar je svetnik Andrej Vengust v imenu predlagateljev izredne seje menil, da je v informacijah precej nejasnosti. Zato je 11 svetnikov Svetelšek in Posedel se bosta srečala v Žalcu. želelo, da bi na izredni seji argumente predstavila tako župan Posedel kot direktor Svetelšek. Žalski župan je že med sejo zavrnil zahtevo po sklicu izredne seje, češ da podpisniki niso priložili gradiva. Sicer je pozval, da zahtevo dopolnijo z ustreznim gradivom in potem bi točko lahko uvrstili na redno sejo občinskega sveta, ki bo 7. novembra. Temu pozivu je še dodal informacijo o srečanju z direktorjem Svetelškom. Na seji je med dialogom Ven-gust-Posedel padlo nekaj hu- Jubilejna kolonija prijateljstva V mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli je na ogled razstava del amaterskih likovnikov, ki so letos sodelovali na tridnevni jubilejni 15. likovni koloniji prijateljstva Polzela 2005. Ob odprtju je likovnike in druge goste pozdravil predsednik KUD Polzela Marko Slokar, razstavljavce in njihova dela pa je predstavila vodja žalske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Jožica Ocvirk. Na koloni- ji je letos sodelovalo kar 31 amaterskih likovnikov s širšega celjskega območja, ki so ustvarjali v različnih tehnikah. Razstavo del je odprl župan Ljubo Žnidar, ki je izrazil zadovoljstvo in se obenem zahvalil vsem, posebno pa še Jožici Ocvirk, ki je vseh petnajst let vodila likovne amaterje na polzelskih likovnih kolonijah. Vsem je zaželel, da se tudi drugo leto srečajo z novimi spoznanji in izzivi na tem področ- dih obtožb. Ob tem je svetnik Vengust zgrnil kar nekaj očitkov na delo novinarjev in med drugim podal pobudo, da bi svetniki sprejeli kodeks svojega obnašanja ter kodeks o delu novinarjev, ki poročajo s sej žalskega občinskega sveta - pri slednjem se je opiral predvsem na uvodnik iz petkove številke NT. Podrobnosti, kdo, kako in kakšen kodeks naj bi sprejeli, svetnik Vengust ni navedel. Naj omenimo, da se ostalih 10 podpisnikov med razpravo o sklicu izredne seje praktično ni oglasilo. Denar za sanacijo Na seji so med drugim sprejeli še rebalans proračuna, v katerem so predvideli dodatnih 260 milijonov tolarjev, tako da letošnji žal- ski proračun znaša 2,7 milijarde tolarjev. Dodaten denar so razporedili različnim proračunskim uporabnikom, med drugim bodo za cesti Za-bukovica-Matke in Socka-Podkraj najeli 40 milijonov tolarjev kredita, kar precej denarja pa so namenili tudi za odpravo posledic po avgustovskem neurju. V razpravi je svetnik Gvido Hribar v imenu članov Kluba svetnic in svetnikov za prihodnost Žalca (ti za svoje delovanje ne dobijo denarja, ker njihov delež pripada matičnim strankam, iz katerih so izstopili ali pa so jih izključili) vložil amandma, ki po trditvah župana Posedela ni bil vložen po poslovniku, o denarju za delovanje svetniških skupin pa bi se morali pogovoriti v občinskem kviazu. URŠKA SELIŠNIK Vsem udeležencem letošnje kolonije prijateljstva so podelili priznanja in spominska darila. Posebna priznanja so za vseh 15 let dela v koloniji prijateljstva prejeli Arpad Šalamon, Irena Pevnik, Marko Slokar, Marinka Bereša, Ljubo Žnidar in Stanko Novak. Na vseh petnajstih kolonijah so kot ustvarjalci sodelovali Anica Tamše, Oskar Sovine in Irena Pevnik. Razstava je odprta še do nedelje od 9. do 11. in od 15. do 18. ure. TT Udeležence je nagovorila tudi Jožica Ocvirk. NAKRATKO Danes bienále otroške grafike ŽALEC - Potem, ko so sinoči v Savinovem salonu odprli razstavo del Vladimirja Makuca, bo akademski slikar in grafik častni gost na današnjem odprtju 12. Bienala otroške grafike Žalec 2005. Na natečaj, na temo Moj grafični original, je prispelo 1.332 grafik iz 120 osnovnih šol. Strokovna komisija je za razstavo izbrala 421 grafik, deset od teh pa tudi za nagrado. Rezultate so šole že prejele, nagrajence pa bodo uradno imenovali in jim izročili nagrade na današnji slovesnosti, ki se bo začela ob 9. uri. Vsa dela so razstavljena v prostorih I. OŠ Žalec. Deklica Liza LJUBNO OB SAVINJI - Uzi Lik, ki jo ljubitelji likovne umetnosti poznajo kot uveljavljeno slikarko, so očitno dobre vile v zibelko položile več talentov. Slikarka je namreč napisala svoje spomine, ki jih je v samozaložbi izdala v knjigi Deklica Liza. Pisateljica se s pripovedmi vrača v rana leta, od rojstva do pubertete, bralce pa vodi po svojih najbolj intimnih doživetjih. V bistvu je v knjigi sestavila slike mladega življenja s posameznimi doživetji, ki so se zlili v celoto. Knjigi so dodana tudi slikarkina dela, in sicer variacije v oglju na temo muca. Najlepši na Polzeli POLZELA - Hiristično in hortikulturno društvo sta letos pripravili natečaj za najlepšo ocvetličeno hišo, stanovanjski blok, kmetijo in objekt različnih dejavnosti. Komisija je pri ocenjevanju 42 prijavljenih upoštevala različne kriterije, priznanja pa so podelili na sejmu Dobrote s kmetij. Zlata priznanja so prejeli Danica Blagotinšek, POŠ Andraž, Irena Krk, Jelka Oder, kmetija Marjana Cevzarja, Jožica Čede, Terezija Dušič, Franc Košec, Klementina Košec in Martina Bašič. Dobrodelni rotarijci VELENJE - Predstavniki Rotary klubov Velenje in Slovenj Gradec so varnim hišam v Slovenj Gradcu, Velenju in Celju izročili različna darila. Varni hiši Slovenj Gradec so podarili sušilni stroj, otroško pisalno mizo, digitalni fotoaparat in sedežno garnituro, velenjski varni hiši hladilnik, likalnik in telefon ISDN, celjski pa 6 dvojnih omaric in računalniško mizico. Rotary klub Velenje je bil ustanovljen letos maja in šteje 22 članov, poleg ostalih dobrodelnih akcij pa stalno podpira varno hišo v Velenju, kamor se lahko zatečejo ženske in otroci, ki doživljajo kakršnokoli obliko nasilja. Z OBČINSKIH SVETOV Za nova delovna mesta v Latkovi vasi PREBOLD - Svetniki so sprejeli predlog odloka o lokacijskem načrtu za območje v Latkovi vasi. Tik ob cesti se tako obeta obrtno-proizvodna cona, v kateri bo možna gradnja 18 objektov. Objekti bodo lahko široki približno 15 metrov in visoki največ 12 metrov. Interesentov zaenkrat sicer še ni, poleg tega pa so zemljišča zasebna in se bodo lastniki sami odločali, komu bodo svoje zemljišče prodali. Poleg tega bo možno v Latkovi vas opravljati le dejavnosti, ki ne bodo hrupne in ne bodo onesnaževale okolja. Kot je povedal župan Vinko Debelak, si želijo predvsem takih dejavnosti, ki bi omogočile veliko dobro plačanih delovnih mest. 200 milijonov tolarjev škode PREBOLD - Občinski svet je sprejel načrt zâ sanacijo posledic avgustovskega neurja. Omenjeno neurje je v občini povzročilo zgolj na infrastrukturi za približno 200 milijonov tolarjev škode. Tako je cesta iž Matk proti Mrzlici popolnoma izginila, poškodovana pa sta še dva odseka cest proti Mrzlici. V Marija Reki so zaradi plazov poškodovane nekatere kmetijske površine, ogrožena pa sta tudi dva stanovanjska objekta. V Matkah je poleg cest poškodovan tudi vodovod, kjer je škode za približno 20 milijonov tolarjev. Svetniki so tako sprejeli sklep, da bodo pristopili k sanaciji cest tudi s prenosom porabe denarja v proračun za prihodnje leto. Za novo knjižnico PREBOLD - Na zadnji seji so svetniki sprejeli sklep, da bodo pripravili idejno zasnovo za novo občinsko knjižnico. Le s pripravljeno idejno zasnovo lahko namreč kandidirajo na razpisu ministrstva za kulturo. Idejna zasnova bo stala 800 tisoč tolarjev. Preden se bodo odločili, ali bodo knjižnico gradili povsem na novo ali jo bodo uredili na kakšni drugi lokaciji, bodo raziskali, koliko novega prostora knjižnica sploh potrebuje. Vsekakor je trenutna lokacija knjižnice neprimerna. Knjižnica je namreč v prostorih zdravstvenega doma, ki ga prav tako nameravajo obnoviti. 12 ŠENTJUR j LAŠKO ■ Bazen končno oddan Pred kratkim so v Turističnem društvu Rimske Toplice uspešno zaključili razpis, s katerim so iskali novega najemnika za tamkajšnji bazen. Predsednik TD Rimske Toplice Andrej Mlakar je povedal, da je novi najemnik podjetje AGM Nemec. S tem podjetjem so 30. septembra sklenili pogodbo za naslednjih pet let. A preden lahko začne bazen vnovič obratovati, je potrebna večja prenova. Tako sta se TD Rimske Toplice in AGM Nemec odločila, da bosta skupaj investirala v prenovo, saj bazen v trenutnem stanju ne ustreza zahtevam sani- tarne inšpekcije. Enako velja tudi za gostinski lokal v tem objektu. Bazen bo predvidoma prenovljen do maja 2006, takrat naj bi ga tudi odprli za obiskovalce. Zdaj pa se oba investitorja že pogovarjata z gradbinci, ki naj bi ta dela opravili. Do tu vse lepo in prav. A nad tem razpisom še vedno visi senca. Mnogo potencialnih najemnikov je namreč razburjenih zaradi skromnosti razpisa. Ta je bil, če se spomnimo, objavljen le na videostraneh TV Krpan ter na vratih TD Rimske Toplice. Mlakar je pojasnil, da je šlo le za varčevalni ukrep, saj so obja- Šentjurske novice vsaka dva tedna Lokalni časopis Šentjurske novice po 13. letih obstoja z mesečnika prehaja na izhajanje vsakih 14 dni. Na novinarski konferenci so v torek, na prvi dan izida po novem, spregovorili o novih smernicah, sestavi uredništva in predstavili prenovljeno podobo časopisa. Lastnik in dosedanji urednik Franc Kovač je s časopisom zadovoljen: »Šentjurske novice so na medijskem področju v Šentjurju orale ledino in v teh letih ostale svojevrsten fenomen. Nobena občinska oblast jih ni marala, vendar se mi zdi, da je to povsem normalna pozicija za časopis, ki želi ohraniti neodvisnost in kritičnost.« Pred leti so se Šentjurske novice morale spustiti v boj za medijski prostor s konkurenčnim Šentjurčanom. »Občinski oblasti smo takrat predlagali, da se ustanovi resen in profesionalen občinski časopis, vendar se naša oblast obnaša pragmatično kot vsaka druga in tako objektivno obveščanje javnosti ostaja zgolj neka obstranska postavka, ki ji ne namenjajo posebne pozornosti. Šentjurske novice pa so od tega izrazito odrezane, saj nas izločajo tudi od vseh občinskih objav,« je povedal Kovač in nadaljeval: »Zato smo dali pobudo, da bi o financiranju lokalnih medijev odločal občinski svet in ne izključno župan glede na trenutne simpatije ali antipatije.« Nekdanji urednik Franc Kovač in novi urednik Šentjurskih novic Luka Hvale. Na uredniškem mestu je Kovača zdaj zamenjal Luka Hvale. Tlidi v prihodnje bi naj Novice ostale kritičen, a nikakor kritizerski časopis, kar se jim je v preteklosti večkrat očitalo. »Nisem obremenjen z oznako t.i. Kovačevega časopisa, ki ni nujno slaba. Ustvarjali bomo spodoben lokalni časopis, ki ne bo bilten posameznih društev, ampak zanimivo branje za širok krog bralcev. Z izhajanjem na dva tedna bomo rešili tudi večen problem z aktualnostjo, a hkrati ohranili analitičen in komentatorski pristop,« je povedal Hvale. Jure Godler je zadolžen za oblikovno prenovo časopisa, v sodelovanju z Bogdanom Rahtenom pa se bodo povezali tudi s spletnim portalom www.sentjur.info. Kovač je ob tem še dodal, da Novice, ki jih tiskajo v nakladi tisoč izvodov, niso pridobitniški medij, ampak gre ves dobiček za plačilo avtorskih honorarjev. »Seveda bi si še posebej v nekaterih krajevnih skupnostih želeli novih sodelavcev, predvsem takih, ki znajo videti in tudi realno oceniti dogajanje v svojem okolju,« je zaključil Hvale. SAŠKA TERŽAN Mladinske delavnice vabijo Z novim šolskim letom bo v šolah na območju šentjurske upravne enote spet zaživel projekt mladinskih delavnic. Za njim stoji Društvo za preventivo, vodijo pa jih inštruktorji oziroma mladi prostovoljci, ki izvajajo aktivnosti v osnovnih šolah. Namen posameznih aktivnosti je predvsem zaščita in krepitev duševnega zdravja mladih. Doslej so mladinske delavnice v okviru Centra za socialno delo in v sodelovanju s Študentskim klubom mladih Šentjur izvajali v osnovnih šolah v Dramljah, na Planini, Ponikvi in v OŠ Franja Malgaja v Šentjur- ju. V programih, namenjenih učencem 8. in 9. razreda, poskušajo mladoletnikom pomagati, da bi čimbolj uspešno hodili po poti lastnih sprememb ter odrasli v zdrave, avtonomne in zrele osebe, ki se odgovorno vključujejo v socialno, družinsko in profesionalno okolje. Z novim šolskim letom izvajalci v svoje vrste vabijo tudi nove prostovoljce. Za vse, ki bi jih tovrstno delo z mladimi zanimalo, so za dodatne informacije dosegljivi na telefonskih številkah 031 404 146 (ŠKMŠ) in 041 269 762 (Nika). ST - Št. 78 ■ 14. Nova šentjurska svetnica Dušanka Pešak je nov obraz v šentjurskem občinskem svetu. S prvo popočit-niško sejo je nasledila Anito Koleša, ki se je položaju odpovedala zaradi določil Kosove protikorupcijske komisije. Pešakova je priseljena Šent-jurčanka, a kot sama pravi, se je tu že povsem ukorenini-la. Mater dveh hčera ljudje sicer bolj poznajo kot patronaž-no sestro, zaposleno v zdravstvenem domu v Šentjurju. Zdaj se bodo morali navaditi, da se udeleži kakšne uradne prireditve tudi v vlogi občinske svetnice. Doma življenje Pešakove družine utripa v ritmu glasbe. Starejša hči Al-ja je končala glasbeno akademijo, mlajše Laure pa se spominjamo kot perspektivne mlade pevke, ki ima zdaj svojo skupino. »Možje nekdanji trobentač, jaz pa prepevam,« o svojih,prostih uricah pove Duška Pešak. Članica stranke LDS je štiri leta in trenutno se z aktivno politiko šele spoznava. »Tako da o pravih političnih ambicijah še ne morem govoriti. Za v prihodnje pa se nikoli ne ve.« ST NOVI TEDNIK ve v medijih drage, ostali nesojeni najemniki pa mu očitajo, češ da zaradi tega ni prišel do najboljšega ponudnika in da je bilo tako ali tako vse že vnaprej dogovorjeno. Najglasnejši med njimi je bil Danijel Hochkraut. A težava je v tem, da ti očitki nemara le niso iz trte izviti, saj so vsi, ki so se pritožili, omenjali podjetje AGM Nemec kot že v naprej znanega najemnika. Kakorkoli, v kolikor bodo Rimske Toplice prišle do bazena, ki bo vsaj bleda senca stare slave in v kolikor ne bo med najemnikom in TD Rimske Toplice spet prišlo do sporov, bo napredek narejen. G S Predsednik društva Stane Zupane izroča listino častnega člana skoraj lOO-letnemu Ivanu Kukoviču. Upokojenci združeni 55 let Šentjursko društvo upokojencev je v petek obeležilo 55. obletnico delovanja. Slovesnosti so se udeležili tako predstavniki lokalnih oblasti kot upokojencev na državni ravni. Slavnostni govornik je bil predsednik društva Stane Zupane. Med drugim je povedal, da starejši ostajajo pomemben družbeni steber in lahko s svojimi izkušnjami in z znanjem družbi veliko doprinesejo, če jih ta ne postavi na stranski tir. Na društveni pra- por, ki so ga razviti pred petimi leti, so tokrat pripeli devet novih spominskih trakov in 114 zlatih žebljičkov. Ob tej priložnosti pa so izdali tudi bilten. Za posebne zasluge in pomemben doprinos v društvenih aktivnostih sta priznanja prejela Marija Kolar in Jože Jazbinšek. Listino častnega člana so namenili najstarejšemu članu društva Ivanu Kukoviču, ki bo konec leta dopolnil 100 let, član društva upokojencev pa je že 40 let. SAŠKA TERŽAN Mestna občina Celje prireja prostorsko konferenco pred javno razgrnitvijo Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Dolgo polje lll-KA Namen prostorske konference je uskladitev priporočil, usmeritev, predlogov, pripomb in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj in organizirane javnosti pred javno razgrnitvijo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Dolgo polje lll-KA za prostorsko rešitev umestitve stanovanjskega objekta Plevnik in komunalno sanacijo območja obstoječih stanovanjskih objektov. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe priložiti pisno pooblastilo. Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot ES n 80 22 66 L oktober 2005 Z ministrom o ojezeritvi Sotle Občina Rogaška Slatina je poskrbela za študijo, na vrsti je država V torek je bila v Rogaški Slatini okrogla miza o ponovni ojezeritvi umetnega jezera na Sotli, ki ga želita občini Rogaška Slatina in Podčetrtek nameniti dodatni tu-ristično-športni ponudbi. Potem ko je bilo z občinske strani opravljeno skoraj vse potrebno, morajo slediti ukrepi, ki so v pristojnosti države. Občina Rogaška Slatina, ki je v zadnjih dveh letih poskrbela s pomočjo evropskega denarja za študijo o možnostih tega jezera, je zato na okroglo mizo povabila ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika. Novi, pričakovani ukrepi se tičejo med drugim meddržavnih odnosov (območje ojezeritve je delno na hrvaškem ozemlju), nujna je sanacija obeh jezerskih pregrad, v državni pristojnosti je tudi ponovna napolnitev z vodo. Minister Podobnik je zbranim dejal, da je začel spremljati problematiko ponovne ojezeritve kmalu po prevzemu mandata, ko ga je na problem opozorila občinska svetnica Milena Hladnik (SLS) iz Podčetrtka. V ministrstvu prav tako že proučujejo projekt, za katerega je poskrbela slatin-ska občina. Projektu je Podobnik izrazil vso podporo, predpogoj pa je, da bo voda vsaj v drugem kakovostnem razredu, kar danes zaradi hrvaškega zaostajanja s čiščenjem Sotle še ni. Akumulacijsko jezero je bilo pred dolgimi leti izpraznjeno prav zaradi zelo slabe kakovosti vode. V zadnjih letih je bilo na slovenski strani, v Rogaški Slatini in Rogatcu, poskrbljeno za čistilno napravo, kar pa je za zahtevano kakovost vode premalo. Minister Podobnik je glede možnosti ponovne ojezeritve napovedal posamezne ukrepe, med njimi možnost sanacije obeh jezerskih pregrad, kar je v državni pristojnosti. Glede ukrepov je napovedal tudi terminski plan, ki naj bi bil znan v prihodnjih mesecih. Na okrogli mizi, ki jo je vodil župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič, je koordinator projekta Darko Ravnikar iz podjetja Hosting v besedi in sliki predstavil konkretne rezultate študije o bodočih turističnih možnostih Vonarske-ga jezera. Kaj vse naj bi bilo ob jezeru, v tihi dolini na pragu Rogaške Slatine in Podčetrtka? Na vstopni točki s slatinske strani, v Pristavici, bi bih informacijski center, muzej z opazovalnico ptic ter steklenim tunelom za opazovanje življenja pod vodo, restavracija ... V Březnici oziroma Nimnenj bi bil avtokamp ter možnost smučanja na vodi, v Vidovici adrenalinski park za mlade, na Arehu pa bi postaviti razgledni stolp. V Vo-narju bi bili informacijska točka za vstop s podčetrteš-ke strani, restavracija, čolnarna in možnosti vodnih športov. Vrednost investicije znaša po študiji 3,8 milijona evrov, po ekonomskem izračunu pa je smiselna, saj bi se vrnila v blizu sedmih letih. Investicija bi omogočila 91 delovnih mest, od tega polovico sezonskih, je poudaril Ravnikar. Med okroglo mizo so podporo celotnemu projektu ter prizadevanjem slatinske občine javno izrazili direktor Term Olimia Zdravko Poči-vavšek, župan Podčetrtka Peter Mišja in predsednik KS Pristava pri Mestinju Srečko Gobec, s hrvaške strani pa je izkazal interes župan Občine Zagorska Sela Željko Kodr-nja. Okrogle mize so se udeležili posamezni krajani z območja bodočega jezera (iz zaščitenega polkilometrskega obrežnega pasu) ter med drugim opozorili na težave, ki jih imajo zaradi prepovedi gradnje objektov. BRANE JERANKO Z okrogle mize o možnostih nadaljevanja projekta Vonarsko jezero, ki se je je udeležil minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Po občinskih prizadevanjih so na vrsti ukrepi države, pri čemer minister projekt podpira. 10% Akcija ni predvidena za nakupe s strani pravnih oseb in za potrebe pravnih oseb (sploh pa ne za nakupe na odloženo plačilo), temveč predvsem za kupce, ki nabavljajo blago za potrebe lastnega gospodinjstva. Akcija velja do razprodaje zalog. popust na vse nakupe v supermarketu Planeta TUŠ Samo v ponedeljek, 17.10.2005. Ne zamudite! tUS Kjer dobre stvari stanejo manj V treh letih 25 Srečanje programov Zaradi spremembe financiranja gradnje prizidka k podružnični osnovni šoli v Pristavi pri Mestinju so morali v občini Podčetrtek spremeniti načrt razvojnih programov od letos do leta 2008. Ministrstvo za šolstvo in šport bo za omenjeno šolo prispevalo 117 milijonov tolarjev, prvi obrok v višini 24 milijonov tolarjev pa bo namesto letos nakazalo šele prihodnje leto. Vrednost celotnega objekta bo znašala 249 milijonov tolarjev. Na petkovi izredni seji občinskega sveta so se svetniki strinjali glede pripravljenih načrtov razvojnih programov, ki jih je kar Vsako deževje povzroči novo škodo Župan Kozja Andrej Kocman je sicer zadovoljen z opravljenim delom pri obnovi zlasti prometne infrask-turkture in odpravi plazov po letošnjem hudem neurju s točo, žal pa jim vsako novo deževje prej opravljeno delo znova vsaj delno uniči. Doslej so sanirali okoli 80 odstotkov vseh poškodovanih objektov in porabili 25 milijonov tolarjev, kolikor so jih tudi kot prvo pomoč dobili od ministrstva za okolje in prostor. Tega so tudi z natančnim poročilom obvestili o opravljenih delih ter dopisom, kaj še morajo narediti. »Nekaj malega imamo še za postoriti v Osredku, čaka nas še asfaltiranje dela cest in most v Ort-nici, ki so ga kot edinega zaupali nam, da ga obnovimo,« je povedal župan Andrej Kocman. - št. Ostale poškodovane mostove in potoke pa naj bi ARSO, ki bo zagotovila tudi izvajalce, začela obnavljati šele v začetku prihodnjega tedna. »Če bi tudi to zaupali nam, bi večino del že opravili,« je zaključil župan Kocman, ki se tako kot občani boji vremensko slabe jeseni in morda tudi zime ter novih težav na cestah, mostovih, plazovih in drugem. TV 78 -14. oktober 2005 - 25. Med najpomembnejšimi so izgradnja kanalizacije v Olimju v vrednosti 95 milijonov tolarjev, medtem ko bodo za neprofitna stanovanja namenili 85, za izgradnjo športnega štadiona 90, za sanacijo in modernizacijo lokalnih in krajevnih cest pa 107 milijonov tolarjev. Med manjšimi, vendar tudi pomembnimi investicijami so obnova doma krajanov v Virštanju, kanalizacija v Pristavi in Ime-nem, izgradnja razglednega stolpa, prometna ureditev Podčetrtka in ureditev kolesarskih stez in peš poti ter obnova gradu Podsreda. 20. oktobra bodo tudi odprli ponudbe za izvajalca gradnje nove občinske stavbe s prostori za mladinsko dejavnost. Temeljni kamen so že položili ob prisotnosti ministra za javno upravo Gregorja Viranta ob letošnjem prazniku Občine Podčetrtek. TV www.radiocelje.com Po nekajletnem premoru je Krajevna organizacija Rdečega križa Zibika pripravila srečanje starejših krajanov krajevnih skupnosti Zibika in Dol -Spodnje Mestinje (občina Šmarje pri Jelšah). Na pobudo območnega združenja Rdečega križa so k druženju povabili vse, ki so stari nad sedemdeset let. Srečanja se je udeležila blizu polovica povabljencev, kar je glede na njihova leta kar lepo število. Po pozdravnih besedah predsednic krajevnega in območnega združenja Rdečega križa Jožice Hajnšek in Milene Vrečko so starejši krajani ob kulturnem programu preživeli prijetno popoldne. Zapeli so veliko pesmi, med njimi takšne, ki jih slišimo le še redkokdaj. Slavljence, ki praznujejo letos okrogle obletnice, so počastili s priložnostnimi darili, vsem skupaj pa zaželeli še veliko sonca v življenju. V kulturnem programu so nastopili Oktet Zibika, domači šolarji ter harmonikar Rok. MR 14 SL. KOHJICEl VOJNIK | POBUNA | Ozimnica med fekalijami Po priključitvi blokov na javno kanalizacijo se vrstijo poplave V štirih blokih v Vojniku imajo od lani, odkar so jih priključili na javno kanalizacijsko omrežje, težave s poplavljanjem kletnih prostorov. V prostorih, ki so namenjeni za hrambo ozimnice stanovalcev, so doslej našteli trinajst poplav. Poplav s smradom, ki ga povzroča tekočina, nastala z mešanjem fekalnih odplak in meteorne vode. Med poplavljanjem morajo v upokojenskem bloku takoj izklopiti dvigalo, samodejno se izklopijo tudi talne inštalacije za telefonijo. V enem od blokov je celo že zmanjkalo elektrike, pripovedujejo stanovalci. Bojijo se tudi za nov gorilec v skupni kotlovnici, ki je bil med večjo poplavo že pod vodo. Na srečo se je to zgodilo v poletnem času, ko ni bil vključen. Pozimi bi lahko voda skoraj tri milijone tolarjev vreden gorilec uničila, stanovalci pa bi ostali v mrzlih prostorih. Kje je vir njihovih težav? V štirih blokih so imeli dolga le- ta skupne blokovske greznice, nato so se morali lani po občinskem odloku priključiti na javno kanalizacijo. Vsak etažni lastnik je moral za priključitev plačati - na primer za dvosobno stanovanje v celoti 70 tisoč tolarjev. Komaj tri dni po priključitvi na javno kanalizacijo se je v kleteh pojavila prva poplava, zato so obvestili uprav-ljalca, podjetje Supra stan. Ta je opozoril izvajalca investicije, podjetje Žveplan. Stanovalci ugotavljajo, da so vzrok poplavljanja predvsem premajhne zmogljivosti javne kanalizacije, ki prevelikih količin vode ne uspe sproti požirati. Odkar je bila kanalizacija pred dolgimi leti zgrajena, se je v Vojniku marsikaj spremenilo, med novimi velikimi uporabniki pa so v zadnjih letih Špe-sovdom za starejše občane, novi del šole ter nove družinske hiše. Med glavnimi povzročitelji težav v dveh od blokov so po mnenju stanovalcev tudi sosednja velika športna igrišča, v zadnjih letih delno asfaltirana. CMCelje Gradimo za vas Voda z igrišč, ki imajo višjo lego, nato priteče skozi kanalizacijo v kleti-dveh blokov. Jože Kocman, predsednik hišnega sveta v enem od blokov, predsednik kurilnega odbora v vseh štirih, podpredsednik krajevne skupnosti ter edini občinski svetnik iz teh blokov, je na omenjene težave opozoril na različnih naslovih. Tako na sejah krajevne skupnosti, občinski komunalni odbor in župana. Na nujno iskanje izhoda je že večkrat opomnil tudi na sejah občinskega sveta. S prvo predlagano rešitvijo se lastniki stanovanj (v štirih blokih so vsega skupaj 103 stanovanja) niso strinjali. Po tem predlogu naj bi bilo zgrajeno prečrpavališče, za kar bi morali v vsakem od blokov zbrati po šest do sedem milijonov tolarjev. »Ob priključitvi smo plačali vsak svoj prispevek, za morebitne napake pa ne moremo odgovarjati,« je nezadovoljna uradna zastopnica stanovalcev v enem od blokov, Ana Čretnik. Rešitev problema je nujna, saj bodo v bližnji okolici zgradili še nadomestno gradnjo najstarejšega jedra šole, prav tako potekajo priprave na izgradnjo depandanse Špesovega doma za starejše." Vse kaže, da je končna rešitev nekoliko bliže. »Zavedamo se resnosti problema,« odgovarja župan Vojnika Beno Poder- Hiša je rešena Stare lesene kmečke hiše še vedno izginjajo, v bližnji okolici Dobrne pa jim je eno v zadnjem času uspelo ohraniti. Hišo, ki je polna spominov na dom njenega očeta in tet, je obnovila sedanja lastnica, Alenka Pre-bičnik-Sešel. Sešlova, ki je profesorica slovenskega jezika v I. Gimnaziji v Celju, jo je obnovila v letu in pol skupaj s soprogom Bojanom Sešlom, ravnateljem Višje strokovne šole v Celju. Hišo v vasi Klane je Občina Dobrna pred dvema letoma razglasila za kulturni spomenik, zakonca iz Vizor pri Novi Cerkvi pa sta se lotila obnove že čez pol leta. Prebični-kova hiša na Klancu je le eden z obširnejšega seznama takrat razglašenih kulturnih spomenikov, vendar je med vsemi obnovljena kot prvi. Zakonca sta najprej povsem prenovila streho in dimnik, utrdila hišne temelje ter poskrbela za lesene dele. Tako sta očistila in zaščitila načeta bruna ter poskrbela za nov »gank«, po starem vzoru seveda. Obnavljala sta s pomočjo naravnih materialov ter hišo na koncu po- belila z apnom. Delo sta opravila s pomočjo prijateljev, med katerimi jima je precej koristnih nasvetov dal slikar Božidar Ščurek, ki se ukvarja tudi z restavratorstvom. Pred obnovo in med njo sta se posvetovala s strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje. Opravila sta jo z lastnimi sredstvi, v Občini Dobrna pa so imeli med obnovo, ki je bila zaključena septembra, precej posluha. Na sredstva za ob- Zastopnica stanovalcev enega od blokov, Ana Čretnik, kaže, do kod ponavadi seže voda. gajs. »Občina namerava prihod- trebnih deset milijonov tolar- odvod meteornih voda, vključ- i nje leto v proračunu predvide- jev, kar so pokazale idejne za- no s širitvijo zmogljivosti ka- | ti ustrezni znesek, ki ne bo ni- snove in študije.« Občina na- nalizacije. zek. Predvideno je, da bo po- meravaposkrbetizaustreznejši BRANE JERANKO j ..J® Jubilej gasilske zveze Gasilska zveza Slovenske Konjice praznuje letos 50-letnico, zato bo mesec požarne varnosti na Konjiškem še posebej bogat. Poleg predstavitve svoje dejavnosti bodo 16. oktobra obletnico obeležili s slavnostno sejo, 22. oktobra pa bo slavnostna akademija ob odprtju spominskega obeležja na lansko ujmo, v kateri so gasilci odigrali pomembno vlogo pri pomoči ljudem in reševanju premoženja. V spomin na ta dan nameravajo 9. avgust proglasiti za dan gasilstva. MBP Veliko starih kmečkih lesenih hiš še vedno propade. Na Klancu nad Dobrno so redkost, ki jo je občina razglasila za kulturni spomenik, uspeli obnoviti. NWC novo kulturnih spomenikov s pomočjo državnih razpisov sta sicer računala, vendar ni bilo v tem času nobenega primernega. Kakorkoli že, hiša je obnovljena. Čemu bo namenjena v bodoče, zakonca Sešel še ne vesta. Pravita, da ju veseli predvsem dejstvo, da bosta ohranila hišo, kjer je preživela Alenka veliko prijetnega v rani mladosti ter pozneje. BRANE JERANKO - Št. 78-14. termotehnikâ toplotne črpalke hladilni sistemi Smo vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk za sanitarno vodo in ogrevanje, kot tudi sistemov za uporabo obnovljivih virov energije. a) Konstruiranje elementov in sklopov za toplotne črpalke in hladilne sisteme. b) Izdelava in montaža toplotnih črpalk za segrevanje potrošne vode in ogrevanje objektov. c) Izdelava cevovodnih instalacij in sistemov ter montaža zemeljskih kolektorjev. d) Izdelava regulacijskih krmilnih enot za toplotne črpalke in ogrevalne sisteme. m (želena energetika) • n c) instalater, monter hladilnih in ogrevalnih sistemov, vodnih inštalacij IV. ali V. stopnja izobrazbe d) IV., V. ali VI. stopnja elektro smeri z izkušnjami s tega področja. Nudimo: - zaposlitev za nedoločen čas - delo na perspektivnem področju - možnost dodatnega izpopolnjevanja - delo pretežno v delavniških prostorih - stimulativno nagrajevanje - povrnitev stroškov prehrane in prevoza Pisne prijave sprejemamo na naslov: TERMO-TEHNIKA d.o.o. Orla vas 27/a 3314 BRASLOVČE Dodatne informacije na telefon: 03/703 16 20. Zbirni center bo cenejši V občini Vojnik se pripravljajo na gradnjo takoi-menovanega zbirnega centra za ločeno zbiranje gospodinjskih odpadkov, ki bo po izračunih bistveno cenejši ter učinkovitejši od obstoječih ekoloških otokov." Gre za podobni zbirni center, kot ga že imajo v občinah Žalec, Prebold in Vransko, njegova prednost pred ekološkimi otoki pa je, da je ograjen ter odprt le v času uradnih ur, ko poskrbi pristojna oseba za ustrezno odlaganje. Z obstoječimi tremi ekološkimi otoki imajo v Občini Vojnik namreč slabe izkušnje, saj v njih odlagajo odpadke občani iz drugih občin ter podjetniki, ki ne poskrbijo za ustrezni odvoz svojih odpadkov. Lokacija bodočega zbirnega centra v občini Vojnik, ki bo zgrajen v sodelovanju z Javnimi napravami, bo predvidoma ob cesti v Šmartno v Rožni dolini, za kar občina že odkupuje zemljišče od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Investicijo nameravajo zaključiti še letos. BJ KOPALNIŠKO POHIŠTVO PO MERI TEODOR BRANCE s.p. _ SOVI TEDNIK KULTURA 15 Arclin 33, 3211 ŠKOFJA VAS Tel., Fax: 03 57 72 054 GSM: 041 621 577 E-mail: lnfo@magles.si Spomenik osamosvojitve v Celju kšen bo videti spomenik osamosvojitve Slovenije, delo Franca Purga. površine. Natečajna komisija je dala umetnikom proste roke pri izbiri materiala, njihova zahteva pa je bila, da mora spomenik poudariti potrebno formalno in pomensko različnost dveh spomenikov, pri čemer mora biti celoten kompleks urejen celovito. »Če je Savinšek pri kipu Vojna in mir postavil vertikalo, se jaz odločam za horizontalo. Vertikala je moš- ki princip in horizontala ženski. Poskušal sem doseči ravnotežje med obema principoma, kar ponazarjam tudi z barvo - če je Savinškov kip temen, je moj projekt bel. Tudi vodo, fontano, ki jo vgradim v skulpturo, razumem kot izrazito ženski princip. Savinšek uporabi kvadrat, jaz izrazito mehke oblike in kroga,« dialog med novim in že obstoječim spomenikom na Trgu svobode pojasni Franc Purg. Na Trgu svobode v Celju bodo v kratkem postavili tudi spominsko ploščo manevrske strukture. Na celjski občini so prepričani, da je knežje mesto kot nalašč, da je osrednja slovenska slovesnost Ob dnevu državnosti, ko praznujemo tudi 15-letnico osamosvojitve, ravno v Celju. BOJANA AVGUŠTINČIČ Kontrabas in harmonika V soboto, 8. oktobra zvečer, smo v Kulturnem centru v Laškem poslušali zanimiv koncert dijakov Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana. Predstavila sta se harmonikar Primož Mi-količ in kontrabasist Iztok Hrastnik s korepetitorko Niko Tkalec. Primož Mikolič je pokazal izredno muzikalnost na koncertni harmoniki, posebno v delih stare glasbe (J. S. Bach, D. Scarlatti) ter mojstrstvo v zahtevnih skladbah sodobnih komponistov (Bažant, Jaco-bi, Bruči, Semerak). Primož je sicer končal nižjo glasbeno šolo pri Tomažu Gučku v Rogaški Slatini, sedaj pa je dijak 4. letnika pri prof. Er-nu Sebastianu. Je dobitnik dveh nagrad na domačih tek- movanjih (TEMSIG) in prve nagrade na mednarodnem tekmovanju v Dresdnu. Domačin Iztok Hrastnik je * ob spremljavi pianistke Nike Tkalec zaigral Larssonov Concertino in Extreme M. Lajosa, blestel pa je predvsem pri izvajanju solo skladb Gaj-dosovega Capriccia in Hop-ske bele zarje Nenada Firšta. Iztok je s svojim virtuoznim igranjem pokazal, da gotovo sodi med obetavnejše mlade glasbenike. Glasbeno pot je začel v Laškem, kjer je na podružnični šoli GŠ Radeče končal violino in kitaťo. Ker so v orkestru GŠ Žalec, kamor ga je kot violinista vključila njegova profesorica Tanja Miklavc, potrebovali kon-trabasista, se je spoprijel še s »ta največjo violino«. Zdaj Večer v Forumu je v 4. letniku srednje stopnje, hkrati pa je bil kot nadarjen mladi glasbenik sprejet na Akademijo za glasbo v Ljubljani. Ker sta na koncertu nastopila glasbenika, ki prihajata iz dveh primerljivih krajev, se mi kot glasbenemu pedagogu postavlja vprašanje, kdaj se bodo tudi v Laškem izboljšali pogoji za osnovno glasbeno izobraževanje. V Rogaški Slatini so lani odprli novo glasbeno šolo. Kaj pa v Laškem? Uspehi mladih glasbenikov gotovo narekujejo vsaj ureditev prostorskih pogojev. • PETER NAPRET Na Trgu svobode naj bi delo kiparja Franca Purga postavili še pred 25. junijem 2006 V Mestni občini Celje si prizadevajo, da bi pred 25. junijem prihodnje leto v knežjem mestu, na Trgu svobode, postavili spomenik osamosvojitvi Slovenije. To bo prvi tovrstni spomenik v državi, izdelal pa ga bo celjski umetnik Franc Purg. Trenutno so idejne zasnove spomenika, ki so prispele na natečaj, predstavljene v Muzeju novejše zgodovine Celje. Na vabljenem natečaju Mestne občine Celje je sodelovalo sedem slovenskih umetnikov, ob že omenjenem Francu Purgu še Anton Herman, Marko Kovačič, Željko Opačak, Vaško Četkovič, Jiri Kočica in Rudi Španzel. Devetčlanska komisija, ki ji je predsedoval župan Bojan Srot, pri izbiri najboljše zamisli ni imela lahkega dela, saj so na natečaj prispele zelo zanimive in raznolike rešitve. Za likovno zamisel Franca Purga so se odločili, ker je njegov kip v primerjavi z ostalimi bolj abstrakten in izraz- no izredno močan, je pojasnil član žirije Miran Gajšek. Komisiji se je zdela zanimiva tudi ideja Rudija Španzla, zato je predlagala, da se ta rešitev uporabi pri gradnji načrtovanega krožišča pri vojašnici. Idejne zasnove so morale ustrezati določenim smernicam, ki jih je v natečaju razpisala žirija. Spomenik mora biti, denimo, postavljen na zgornji plato nad zakloniščem na trgu, visok naj bo največ pet metrov in zajema naj največ 20 kvadratnih metrov ESBSMMffl wwtai 83 min., (Deuce Bigalow: European Gigolo), komedija Režija: Mike Bigelow Igrajo: Rob Schneider. Eddie Griffin. Arija Bareikis, Oded Fehr, Til Schweiger Že v Planetu TUŠ! BJGROIUŠ d .0 o, Cem v Imov* 10«: 3000 Cti), Ob slikarjevem jubileju Novo koncertno sezono bodo v Plesnem forumu Celje jutri ob 21. uri začeli s koncertom Jureta Ivanu-šiča in skupine Nordunk. Gre za sestav uveljavljenega igralca in šansonjerja ter izkušenih glasbenikov, ki krojijo slovensko glasbeno sceno že vrsto let (Gregor Antauer, Simon Šimat, Bojan Logar, Andrej Antauer in Ciril Sam). Njihova glasba zajema elemente projekta Bil sem ti blizu in je v novi preobleki tudi nadgradnja le-tega. Vsebuje tudi skladbe iz predstave Zadet kabaret, nekatere nove skladbe Jureta Ivanušiča in drugih velikanov šansona. 'Celoten projekt nosi novo preobleko, podkrepljeno s svežimi elementi in razburljivo dinamiko. BA Ob 70-letnici slikarja Josipa Gorinška so v celjski Galeriji sodobne umetnosti sinoči odprli pregledno razstavo njegovih del. Ob tej priložnosti je izšel tudi katalog s spremnim tekstom Borisa Gorupiča. Razstava bo na ogled do 20. novembra. Josip Gorinšek sodi med tiste slovenske ustvarjalce, ki svoja slikarska hotenja raz- vijajo brez velikih odklonov, precizno, v razvojnem loku, po katerem se razpenjajo točke postankov, razmisleki in preverjanja. Njegove likovne formulacije temeljijo na geometrijskih načelih in barvni konstrukciji telesa podobe, ki imajo v slovenskem prostoru le redke avtorske nagovore. »Njegovo slikarsko dejanje lahko primerjamo s hojo naprej in nazaj, gor in dol, naravnost in naokoli, počasi in hitro. Slika >med stvarnik Povezuje jih z linijo, barvo in repeticijo oblik; tako rekoč plasti vizualno polje podobe in vzpostavlja ritem prostorov in medprostorov v elastično, nabreklo opno, ki se razrašča v prostor. Gledalcu tako ne nudi nikakršne oporne točke gledanja, kajti »osrediščenje je slika sama,« je o njegovem delu povedala Alenka Domjan. Josip Gorinšek, Čigar rod izvira iz Rogatca pri Rogaški Slatini, je že med študijem v Beogradu kot najboljši študent na slikarskem oddelku prejel nagrado ULUPUS-a in republiško štipendijo. Ukvarja se s slikarstvom in grafiko, predvsem malega formata, ter z grafičnim oblikovanjem. Je član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Živi in dela v Ljubljani. BA Filmsko popotovanje v 19. stoletje V Celju te dni na delu filmarji - Z dokumentarcem v razburljivo celjsko preteklost Zgodovina mesta sooblikuje našo identiteto. Identiteto nas Celjanov, meščanov in vseh, ki vam je to najbližje večje mesto. Vse poti vodijo v Celje ... Zgodovina našega mesta sega globoko v pretekla stoletja, celo tisočletja, vedno znova zgodovinarji in arheologi odkrivajo nove podrobnosti nekdanjega sveta, ki je bil sicer popolnoma drugačen od našega, je sooblikoval kraj, kjer dihamo, živimo in smo. To so ugotovili tudi slovenski filmarji. ki so se odločili, da nas popeljejo v čas predprejšnjega stoletja. V obliki igrano dokumentarnega filma po celjskih ulicah beležijo čas s konca 19. stoletja. V nedeljo, 9. oktobra, so se v Celju prvič prižgale kamere, ki bodo še kar lep čas beležile dogodke časa, v katerem so v našem mestu gospodarsko, politično in kulturno sicer prevladovali Nemci, vendar se jim je po robu postavil kleni slovenski narod. Te dogodke je v svoji knjigi Kri v luft! Čreve na plot! - Oris družabnega življenja na prelomu stoletja zapisal celjski zgodovinar dr. Janez Cvirn. Knjiga je leta 1990 kot prvenec izšla v založbi naše medijske hiše in bila takoj razprodana. Na podlagi njegovega dela sta skupaj z znanim slovenskim režiserjem, dekanom in docentom za filmsko režijo na AGRFT, Miranom Zupani-čem, pripravila scenarij za dokumentarni film, ki bo nosil naslov Aufbiks, čreve na plot. Na malih ekranih si boste film, ki govori o dinamiki nacionalnih odnosov dveh narodov v zadnji tretjini 19. in na začet- Takole nam je pozirala igralska ekipa. ku 20. stoletja lahko ogledali v letu 2006, in sicer bo kot dokumentarec meseca predvajan na prvem programu Televizije Slovenija. V ta namen so sredstva in glave skupaj staknili v producentski hiši Visual production iz Celja ter na RTV Slovenija. Projekt, katerega predračunska vrednost znaša 50 milijonov tolarjev, je bil s strani strokovne komisije Ministrstva RS za kulturo izbran na rednem javnem razpisu za sofinanciranje projektov za av-diovizualne medije v letu 2005. Za kamero Glavni del snemanja bo predvidoma trajal 16 dni, snemalno in igralsko ekipo ste lahko na različnih prizoriščih po Celju srečevali že minuli konec tedna, bo pa dame in gospodo v kostumih iz časa 19. stoletja, za katere je poskrbela ko-stumografinja Meta Sever, mogoče videti še do konca oktobra. »Pozor, kamera teče, snemamo,« je bilo slišati po Muzejskem trgu, ki so ga z nekaj drobnimi potezami zopet postarali za kakšno stoletje. Zaprli so ves promet, odstranili avtomobile ter prekrili prometne znake. Statisti, veliko se jih je na zadovoljstvo snemalcev odzvalo, so potrpežljivo čakali na navodila. »Ni bilo dobro, gremo še enkrat, vsi na začetne pozicije,« smo neštetokrat slišali. En in isti prizor, sicer zelo kratek, na videz čisto nezahteven, so ustvar- jalci snemali znova in znova. »Vse mora biti popolno, pa čeprav bomo v filmu uporabili le kratek insert. Takšna zadeva zahteva veliko truda, treba je paziti na vsako podrobnost, na postavitev igralcev, kajti kamera neusmiljeno beleš vsako malenkost,« pravi direktor fotografije in producent, Celjan Aleš Šega, ki smo si ga komaj »sposodili« za kratek trenutek, saj v času »akcije« snemanje zahteva njegovo popolno pozornost. Vse oči so bile uprte v igralce in statiste, mi pa smo lahko na kraju samem opazovali tiste, ki stojijo pred in za kamero. Pridružili so se nam številni radovedni mimoidoči, ki jih je seveda zanimalo, kaj se dogaja, snemalna ekipa pa je imela polne roke dela z obrazložitvami, s prošnjami za tišino med snemanjem ter z odstranjevanjem tistega, kar na Muzejskem trgu ni ustrezalo časovni in prostorski razsežnosti, v katero nas želijo s končnim izdelkom popeljati. Ko kakšno popoldne utrujeni zleknjeni v naslonjač gledamo te prizore, si pravzaprav sploh ne moremo predstavljati, koliko truda je vloženega v vsak trenutek filma. »Značilnost in tudi posebnost filma bo njegova igrano dokumentarna forma. Da bi oživili obdobje izpred sto in več let ter ga približali gledalcu, smo se odločili, da se bomo s kamero potopili v preteklost oziroma preteklost oživili pred kamero. To pomeni, da na podlagi avten- tičnega pisnega in slikovnega gradiva rekonstruiramo posamične prizore, v katerih bodo nastopajoči govorili neposredno kameri. Postopek bo produkcijsko zahteven, vendar verjamem, da nam bo z njim uspelo gledalcu približati to zanimivo in pomenljivo temo,« pravi soavtor scenarija in režiser Miran Zupanič. V dokumentarcu pa bomo lahko videli tudi številne slovenske in avstrijske igralce, ki se bodo še za nekaj dni v oktobru prelevili v nemško ter slovensko gospodo. Videti je bilo, da se na snemanju prav dobro zabavajo, moč pa jih bo (seveda v živo) videti še na Kapucinskih stopnicah, na Savinjskem nabrežju in še enkrat na Muzejskem trgu. Pa da se ne boste preveč začudili, če potem na malih ekranih sploh ne boste prepoznali svojega mesta. Vrniti se boste namreč v čase, ko se je Celje šele razvijalo v industrijsko mesto, z izgradnjo železnice pa je postajalo eno najpomembnejših industrijskih središč na Slovenskem. Mestu je sicer gospodovalo ekonomsko močnejše nemš-tvo, toda s povečanim dotokom slovenske delovne sile, z naraščanjem moči slovenskega meščanstva in radika-lizacjo nacionalne zvesti pripadnikov obeh narodov se je Celje postopoma spreminjalo v svojevrstno ekonomsko, kulturno in politično bojišče med obema narodoma. Ko je preveč zavrela kri, pa je marsikdaj dobesedno obveljala tista o črevih na plotu. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Za red in mir sta poskrbela orožnika. Direktor fotografije Aleš Šega v akciji - Št. 78 -14. oktober 2005 Tale prizor so ponavljali znova in znova... »Kikle« preplavile Celje »Česa takšnega Celje še ni doživelo in bog ve, če bo sploh še kdaj ...« je fantastično dogajanje, ki so ga v središču mesta ter v okolici nogometnega štadiona uprizorili škotski navijači, opisal nek znanec. In zadel žebljico na glavico. Škoti so v svojih »kiklah«, z dudami, bobni, v živopisnih majicah, z zastavami in pokrivali uprizorili pravi šov. To je bil šov prijateljstva, druženja z domačini, miroljubnosti in seveda - popivanja. Še bolj kot to je bil prava demonstracija nacionalne in športne pripadnosti, ki je docela zasenčila večerno nogometno tekmo. Prav res si ne znam predstavljati, kako bi kaj podobnega spravili skupaj kje v tujini Slovenci - že parada irharic in avb je nezamisljiva. Škoti pa so ponosni na svojo nošo, na kilte, na svoje pesmi, na to, da so Škoti. Celjani smo jih prijazno sprejeli. Naravnost cveteli so gostinci, saj v mestu ni bilo lokala, ki ga ne bi našli fantje v kiltih. Občina je, kar je tudi prav, svoje za sprejem najavljene trume škotskih višavcev opravila z opozorilom gostincem, naj se pripravijo. Ostaja pa ena velika zamera. Silne količine popite pijače je treba tudi odtočiti. Odgovorni bi lahko na glavnih mestnih zbirnih bazah postavili vsaj kakšno stranišče. Ker ga niso, po dvoriščih in atrijih mesta te dni močno zaudarja. A Celjani tega nismo zamerili Škotom, temveč občini. Veseljake smo opazovali kot osmo svetovno čudo, se veselili z njimi, marsikdo je zaradi prijaznosti, topline in prijateljstva, ki so ga izžarevali, zvečer zamižal na vsaj eno nacionalno čustvo in, vsaj potihem, navijal zanje. Da bi se le še kdaj ponovilo. BRST . Foto: GREGOR KATIČ, ALEKS ŠTERN Se petič v Leon Petkrat doslej tudi v Goteborgu in Zagrebu - V zmagah 5:3 proti Ademarju Če bodo pivovaiji ponovili igro v obrambi s tekme proti Sâvehofu, potem lahko računajo na drugo zmago v stari kraljevski prestolnici. Prvič so Celjani potovali v Leon preko Madrida (1997/98) in edinkrat zmagali, ko jih je vodil Zdravko Zovko. Kasneje so pristajali v Oviedu in čeprav je bila vožnja z avtobusom krajša, je bila neprijetna zaradi hribovja. Sead Hasa-nefendič je klonil za 2, Josip Šojat za 1 gol, Miro Požun pa za 13! A vselej je bilo Celje boljše v seštevku: ali je napredovalo ali pa je bilo na prvem mestu predtekmovalne skupine lige prvakov. Turistična agencija Komptur je z letalskim prevoznikom tokrat zagotovila posebni let z Brnika prav v Leon. Kaj se bo zgodilo tokrat? Drugi največji polom Samo v barcelonski Blau-grani je bilo huje, ko se je polfinalna tekma LP končala z 39:25. 13. decembra 2003 pa Celjanom v Leonu tudi ni šlo nič od rok. Na prvi tekmi osmine finala LP je Raul Entrerrios nasul 10 golov, krožni napadalec Ma- V Velenju Jutri se ljubiteljem nogometa na štadionu Ob jezeru obeta lokalni derbi med Rudarjem in CMC Publikumom. Celjani so v 3. krogu po nesrečnem avtogolu Almirja Rahmanoviča zmagah z 2:1, nove zmage si po slabših predstavah v zadnjih krogih seveda še kako želijo, a nič manj motivirani niso Velenj-čani. Srečanje med deseto in sed-mouvrščeno ekipo se bo začelo ob 18. uri. Celjani med reprezentančno pavzo niso odigrali predvidene prijateljske tekme z Dravogradom, slabo vreme in razmočeno igrišče sta jim pokvarila načrte. »Delali smo na uigravanju tehnično -taktičnih zamisli na vseh linijah in skušali odpraviti slabosti, ki so se v zadnjem času pojavljale pri igralcih. Poudarek smo dali tudi na realizaciji napada, ki je močno šepal, saj koncentracije v zaključkih ni bilo,« je povedal celjski trener nuel Colon je izkoristil vseh 7 metov, poškodovala sta se Sergej Rutenka in Jure Natek, met Renata Vugrinca je bil 5-14 ... Končni izid pa 38:25. Pravljično nadaljevanje v novi celjski dvorani vam je sicer dobro znano. Jasno je, da se dogodki z zadnjega obračuna v Leonu ne smejo ponoviti. In se seveda ne bodo. Ademar še vodi Manolo Cadenas, ki je v tisti neverjetni sezoni pustil Zormana na leonski tribuni, v celjskem kotlu pa ga je uporabil le za nekaj trenutkov. Potem mu je pustil oditi... Na izjemno srečo - ob koncu sezone je celjski promet usmerjal bivši policist, ko se je slavilo ob naslovu evropskega prvaka. Oba imata blazne motive! Cadenas in Zorman. Sta iz pravega testa, trmasta in odločna. Španski strateg, ki je Ademar leta 2001 popeljal do najboljšega v Španiji, se je zavedal Zormanovih kvalitet, a ga je želel malce ukalupiti. Požun mu je dal svobodo in dvojec Rutenka - Vugrinec se je proslavil. V Leonu se je Nikola Ilievski, ki bo imel na voljo vse igralce, poškodb v tem trenutku v celjskem moštvu ni. Že jutrišnja tekma bo pravi pokazatelj, če so Celjani uspeli popraviti napake v igri. »Nikogar ne podcenjujemo. Smo v boljši poziciji kot Rudar, kar pa ne pomeni, da smo boljši. Zagotovo bo to derbi, kot je bil že v preteklosti. Vem, da je Publikum v tretjem krogu zmagal po zaslugi avtogola. Na zmago seveda upam tudi jutri,« je zaključil Ilievski. JASMINA ŽOHAR V Šentjurju Nogometaši Šentjurja so se v Štajersko ligo uvrstili lani, igralci celjskega Šampiona pa letos. Šentjurska ekipa je pred leti razpadla in po obnovi tri sezone nastopala v MNZ Celje. V prejšnji sezoni je v Štajerski ligi pristala na 4. mestu. Trener je od jeseni leta 2003 Damjan Romih, dolgoletni pravzaprav začel pohod do vrha Evrope. »Slišala sva se z Manolom. Vprašal me je, kako smo igrali proti Švedom. Malce sem ga prestrašil ...« je z nasmeškom na ustih govoril Zorman na novinarski konferenci. Z dvignjenimi glavami? Ademar je v sredo premagal Almerio s 30:22, Celje že v torek Termo s 35:22. Tekmo je začela druga postava, a se je izkazalo, da mora prva utruditi tekmeca, da ga potem ostali lahko dotolčejo. Tak je bil primer proti Sâvehofu. Škof-jeločani so proti celjskim rezervistom vodili s 7:5, Ko-govšek pa je bil sam pred Gregorjem Lorgerjem. Celjski vratar je v 13. minuti zaustavil prvo žogo, potem pa je začel nizati obrambe. Vseeno je Požun poslal v igro najprej Zormana, pa Natka, Harboka ... Na tribuni je bil krožni napadalec Matjaž Mlakar, ki so mu Švedi premaknili ključnico v vezi z grodnico. V sredo je vadil branilec CMC Publikuma, ki pa na tekmah še pomaga tudi na igrišču. Njegov trenerski pomočnik je Gregor Blatnik, ki je zadolžen še za kadete in starejše dečke. Med člani je polovica izkušenih nogometašev. Moštvo sestavljajo Demir Dža-ferovič (najboljši strelec), Slavči Novak, Aleš Marot, Simon Korun, Aleš Dovgan, Luka Zagmajster, Nenad Ulaga, Aleksander Mavrič, Goran Radič, Milan Rkman, Uroš Go-renak, Bojan Dakovič, Robert Blaževič, Alen Koštomaj, Miha Golob, Urh Koželj, David Videnšek in Sebastjan Košak. V zadnjih treh tekmah je Šentjur dosegel kar 17 golov. Lokalni derbi s Šampionom se bo v Športnem parku Šentjur v soboto začel ob 15. uri. Na lestvici vodi Šoštanj, Šentjur je 3.-, Zreče 6., Šampion 11., Mons Claudius iz Rogatca pa 12. med, 14 klubi. DEAN ŠUSTER NOGOMETNA PANORAMA 22. krog 1. celjske lige malega nogometa: Maček - Kondor 2:2, Zeus - Koma 5:4, Kalimero - Fantasy 3:6, Kompole - Pelikan 2:2, Veflon - Vigrad 4:5, Marinero - Frangros 1:6. Vrstni red: Pelikan 51, Fantasy 44, Kondor 37, Vigrad 36, Marinero 33, Maček 32, Koma 30, Zeus 23, Kalimero, Kompole 15, Frangros 16, Veflon 6. 'po posebnem programu, zdravniki pa so napovedali, da bo jutri igral. Požun si ne zna predstavljati moštva brez Mlakarja, saj mu preostane le 13 pravih igralcev. Obenem pa je res, da je Goran Kozomara morebiti v življenjski formi in da po potrebi na »črto« lahko spet zakoraka Miha Goren-šek. V Leonu je levorokega bombarderja, Hrvata Pera Metličiča zamenjal Madžar Balasz Laluska (Szeged). Juanin Garcia se je v Barceloni pridružil svojemu krvniku Dejanu Periču; na levem krilu je ostal Marko Ču-ruvija, prišel pa Slovak Martin Stranovsky. Nimajo več vratarja Hvidta, a za zadnjo domačo zmago proti Celju je bil bolj zaslužen Martinez s 13 obrambami. Norvežan Kjelling, Entrerrios in novi dirigent, kubanski Madžar iz Fotexa Ivo Diaz so poleg La-luske zunanji napadalci, na desnem krilu je še vedno Rus Krivošljikov. Požun jih je hvalil, a razmišlja o zmagi. »Če si bomo zmage želeli tako kot proti Švedom, potem igrišča ne bomo zapuščali sklonjenih glav,« je zaključil Zorman. Sodila bosta Ivan Do-lejs in Vaclav Kohout. MED GOLI PETEK, 14. 10. Liga malega nogometa Občine Štore, 14. krog (17.15): Index - Vard, Torpedo - B.S. Štore, Dikplast -Škorpijon, Svetina - Storkom, Kasper - Laška vas, B.S. Polule - Štore Steel, Marinero - Cene sokoli, Stopar - Pečovje. 1. SLMN, 4. krog: Nazarje - Extreme, Puntar - Dobovec (19). SOBOTA, 15.10. 1. SL, 12. krog, Velenje: Rudar - CMC Publikum (18). 3. SNL - vzhod, 10. krog: Šmarje pri Jelšah - Veržej (15.30). Štajerska liga, 10. krog: Šentjur - Šampion, Dornava - Mons Claudius, Brunšvik -Zreče (15). MČL Celje, 8. krog: Ljubno - Laško (15). NEDELJA, 16. 10. 2. SNL, 9. krog: Dravinja -Krško (15). ,3. SNL - vzhod, 10. krog: Mura - Kovinar Štore. Štajerska liga, 10. krog: Šoštanj - Oplotnica (15). MČL Celje, 8. krog: Kozje - Šmartno (15). PONEDELJEK, 17.10. 1. liga celjskega nogometa, 23. krog: Koma - Frangros, Vigrad - Marinero, Pelikan - Veflon, Fantasy - Kompole, Kondor - Kalimero, Zeus - Maček. Odpreti vrata osmine finala Tretji krog LP prinaša derbije posameznih skupin. Odigran bo tudi v Rdeči dvorani, kjer bo Gorenje pričakalo danski Aarhus. Na klopi Velenjčanov sedi Danec Lars Walther, zato trdi: »Dansko ekipo poznam zelo dobro in mislim, da je lepo in lažje igrati proti ekipi, ki jo poznaš, za razliko od dosedanjih nasprotnikov v ligi prvakov. Gre sicer za zelo kakovost- no moštvo, ki je sicer nekoliko slabše začelo državno prvenstvo, toda morda je zaradi tega še toliko bolj nevarno. Na vsakem mestu ima po dva kakovostna igralca in skupaj kar šest reprezentantov. Najboljši je organizator igre, njihov motor Henrik Hansen. Najbrž bomo začeli z obrambo 5-1.« Z zmago bi si Gorenje na široko odprlo vrata osmine finala. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Člansko moštvo NK Šentjur NAKRATKO Po izjemno slabem zdaj zelo ugoden žreb Dunaj: Rokometašice CeljaCeljskih mesnin se bodo po neuspešnih kvalifikacijskih tekmah za nastop v ligi prvakinj z danskim Viborgom v 3. krogu pokala EHF pomerile z beograjskim Hummlom. Trener Mišo Toplak je bil zadovoljen po dveh plateh: »V bobnu so bile močnejše ekipe, pa tudi od nas zelo oddaljene, ko bi stroški potovanja bili zelo visoki. S trenerjem Beograjčank Ljubom Obradovičem se dobro poznava iz Grčije, kjer je postal evropski prvak z mladinci. Tako Duška Pršič kot Marija Minič sta v Celje prišli iz tega kluba, tako da glede informacij ne bo težav.« Tekmi bosta med 7. in 15. januarjem, prva v dvorani Golovec. Medtem se bosta najbrž morali Jelena Radovič in Vanja Raškovič posloviti od mesta ob Savinji. Celjani proti Martinu Krpanu Celje: v nedeljo (11.00) bodo dvigovalci uteži celjskega kluba AGK Body fit v- 5., predzadnjem krogu državnega prvenstva gostili TAK Domžale. Zmagovalec dvoboja bo že pred zadnjim krogom postal državni prvak. Gostje napovedujejo, da jih bo okrepil »Martin Krpan« Joško Pirnat. Za domačine bodo pod vodstvom trenerja Jožeta Urankerja nastopili Tadej Kolšek, Matija Močnik, Miha Hrastnik, Marko Uranker, Igor Dornik in Urh Esih. DŠ Domačinom pet prvih mest Žalec: Karate klub Žalec je prejšnjo soboto pripravil drugo tekmo v karateju za pokal Slovenije za dečke in deklice. Nastopilo je 220 mladih tekmovalcev iz 36 klubov. Med nastopajočimi so prvih pet mest osvojili karateisti domačega kluba, Kiti Smiljan, Urša Krajne, Eva Nina Kozmus, Mark Malis in Timi Topolovec. TT JUTEKS m JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC Dvoboj sosedov Derbi v Zrečah Napoved košarkarskega konca tedna na Celjskem Z vključitvijo ekip iz 1. A SL v svoje prvenstvo se dokončno začenja popolna košarkarska sezona v Sloveniji. Moštva s Celjskega, Alpos Kemoplast, Rogla in Elektra, bodo s Pivovarno Laško, ki igra še v Jadranski ligi, tvorila četverico, ki bo nastopala v državni ligi. Prihaja Joksa Laščani ta teden v 1. A SL niso igrali tekme (igrali jih bodo med tednom), saj bodo svoje prvoligaško srečanje z Dom-žalčani (Helios) odigrali v sklopu Jadranske lige (GL). Zato pa v soboto odpirajo sezono v Treh lilijah v tej regionalni ligi. V goste jim kot prvi prihaja lanski prvak Hemo-farm iz Vršca. Potem ko so v prvem krogu gostovali pri svo-, jem bivšem trenerju Alešu Pipanu, jim zdaj v goste prihaja njihov lanski prvi igralec Nebojša Joksimovič, ki je dres pivovarjev zamenjal za dres farmacevtov iz Vršca. Moštvo Hemofarma bo za Laš-čane, ki še vedno niso dovolj uigrani, še kako težak in neugoden nasprotnik. Gostje imajo kljub nekaterim spremembam še naprej zelo izkušeno in predvsem visoko ekipo, kar bi lahko bila glavna težava Laš-čanov. Ti namreč nimajo dovolj visokih igralcev pod samim obročem, pa še ti, ki jih imajo, na Kodeljevem v prvem krogu niso navdušili; Zato je rešitev predvsem agresiv- na in borbena igra. Čeprav so v Laškem pred sezono napovedali, da je njihov glavni cilj državno prvenstvo (in preko njega ponovna uvrstitev v GL), bo vsaka zmaga v regionalni ligi zelo dobrodošla. In na začetku sezone, ko se vsi klubi še iščejo, je morda tudi He-mofarm priložnost za njo. Tudi Grum v Rogli Lokalni derbi 1. kroga v 1. A SL bo v Zrečah, kjer se bosta pomerila soseda iz Zreč in Šentjurja. Obe ekipi sta doživeli kar nekaj sprememb v primerjavi s prejšnjo sezono, pri čemer obe želita zasesti sredino lestvice in se morda vključiti v boj za prvih pet mest in obenem za drugi del sezone v ligo za prvaka. V Rogli bo pri tem pomagal tudi Samo Grum, ki ostaja vsaj do nadaljnjega v Zrečah. Z njim bo Ro gla prav gotovo dosti močnejša, trener Slobodan Benič, ki je novinec na klopi (kot prvi trener), pa napoveduje igro s tremi visokimi igralci. Na drugi strani so tudi pri Alposu Kemoplastu dodobra spremenili ekipo, novi trener Damjan Novakovič nasprotno od Beniča napoveduje agresivno, hitro igro, ki naj bi prinašala uspehe in tudi zadovoljevala gledalce. Pred srečanjem sta oba trenerja spoštljiva do nasprotnika. Slobodan Benič meni: »Šentjurčani imajo neugodno ekipo, ki se je pomladila. Vedno so nam biti neugoden nasprotnik v vseh šestih sezonah, kar igramo skupaj v prvi ligi, in takšno srečanje pričakujem tudi jutri. Seveda pričakujem tudi našo zmago, saj so pogoj za uspešno igranje v ligi domače zmage. Ne bo lahko, a sem optimist, saj smo delali dobro, kar mora prinesti tudi rezultat.« Na drugi strani Damjan Novakovič prepušča breme favorita domačinom: »Rogla je uspela zadržati ogrodje ekipe iz lanske sezone, za nameček so zdaj dobili še Gruma. Imajo bistveno bolj izkušeno ekipo, kot jo imamo mi. Zato in zaradi domačega parketa so nedvomno favoriti. A v Zreče ne bomo šli z belo zastavo. Pokazati želimo, da smo dobro delali, da imamo dobro ekipo in igro. Če bo to dovolj za presenečenje, vam bom povedal po tekmi.« Bo Boič dobil papirje? Šoštanj ska Elektra bo go stila novinko v ligi Loko ka vo, ki se je po nekaj sezo nah vrnila med prvoligaše Bólj kot sama Loka Šoštanj-čane skrbi Aleksander Boič, letošnja okrepitev, ki še vedno nima delovnega dovoljenja za našo državo, na katerega čaka v Beogradu. Zato je slabše treniral, saj je prihajal v Šoštanj le s turistično vizo za nekaj dni, nato pa se vračal nazaj v Beograd. Papirji naj bi bili že na poti, vprašanje pa je, ali bodo prispeti pravočasno. Zato je nastop Boiča negotov. Kljub temu ostaja Elektra velik favorit v tej tekmi, čeprav imajo Gorenjci izkušeno ekipo. Vse razen zmage ekipe Dušana Hauptma-na bi zato bilo veliko presenečenje. JANEZ TERBOVC VIKEND POD KOSI SOBOTA, 15.10. Jadranska liga, 2. krog: Pivovarna Laško - Hemofarm. 1. A SL, Zreče: Rogla - Alpos Kemoplast (19), Šoštanj: Elektra Esotech - Loka kava (vse 19). 1. B SL, 2. krog, Radenci: Radenska Creativ - Hopsi Polzela (17.30), Slovenske Konjice: Banex Safcol - Kolpa, Portorož - Celjski KK. 2. SL - Vzhod, 2. krog: Prebold - Pivovarna Laško mladi, Nazarje - Ilirija (vse 19). Boljše od večine moških Kegljavke celjskega Mi-roteksa so številnim pokalom, medaljam in priznanjem, ki jih že imajo v svojih vitrinah, dodale še en laskavi naslov - naslov evropskih pokalnih prvakinj. Uspešno so nastopale v avstrijskem Koblachu, v tekmovanju med šestnajstimi ekipami, ki so bile v pretekli sezoni druge v svojih državah. Varovanke Lada Gobca so brez težav ugnale vse tekmice, v finalu tudi madžarsko ekipo Ferenc-varoš s 6:2. Najbolje se je odrezala Barbara Fidel, zelo se je izkazala mlada Anja Kozmus, ki je zamenjala poškodovano Biserko Petak, prvi dan pa je odlično nastopila tudi Sabina Koljič, ki je prvič odigrala vsa tri srečanja na tako velikem tekmovanju: »V Avstrijo smo šle dobro pripravljene in uspešno prestale kvalifikacije ter nadaljnjo pot do finala, kjer smo zasluženo zmagale. S svojim prvim nastopom v kvalifikacijah sem zelo zadovoljna, tudi z drugim, nad tretjim pa sem malce razočarana, ven- dar to je bil zame prvi večji nastop, kjer sem odigrala vsa tri srečanja in bila sem malce utrujena.« Rekord kegljišča Za vse medalje, ki jih celjske kegljavke prinašajo domov, je tudi tokrat »kriv« trener Lado Gobec: »Večino prijateljskih tekem smo odigrali z moškimi ekipami in jih tudi dobili, tako da smo vedeli, da smo v dobri formi. Na tem tekmovanju je nastopilo šestnajst ekip in le štiri so se uvrstile v nadaljnje tekmovanje. Mi smo prepričljivo osvojili prvo mesto v kvalifikacijah in takoj dobili vlogo favorita. V polfinalu smo igrali z Romunkami, slednje so sicer povedle z 2:1, vendar smo ob koncu vseeno slavili s 5:3. Zadnji dan finala pa smo se pomerili z Madžar-kami, ki smo jih premagali že v predtekmovanju. Odlično je odigrala Fidelova, tudi Kardinarjeva in pa Nada Sa-vič, zablestela je tudi Anja Kozmus, ki je premagala njihovo najboljšo tekmovalko. Zmagali smo s 6:2 in tako os- Kegljavke celjskega Miroteksa so osvojile naslov evropskih pokalnih prvakinj. vojili prvo mesto in podrli evropski ligi seveda računa- še rekord kegljišča.« Prvi cilj Celjank v novi sezoni je zagotovo ta, da vrnejo v Celje naslov državnih prvakinj, ki so jim ga lani odvzele kegljavke Bresta, v jo na uvrstitev na zaključni turnir tako kot v preteklih letih, maja pa večino njihovih tekmovalk čaka še svetovno mladinsko prvenstvo. JASMINA ŽOHAR PANORAMA club 6, Trimo 5, Prevent, Ormož, Slovan 4, Krka 3, Termo, Rudar 2, Ribnica 0. KOŠARKA Jadranska liga 2. krog - ženske: Vojvodina - Merkur Celje 73:78 (16:18, 39:35, 58:46); Gru-bor 18, Pešovič 12; Erkič 17, Kubátová 16, Radulovič, Libicova 15, Laskova 8, Jurše 3, Čonkova, Komplet 2. ROKOMET 1. SL - moški 6. krog: Celje PivovamaLaš-ko - Termo 35:22 (15:10); Natek 6, Gajič, Ivankovič, Kok-šarov 4, Kozomara, Gorenšek, Hribar, Brumen, Zorman 3; M. Keše 7, Kogovšek, Smiljanič 5, Gorenje - Koper 31:25 (12:9); Zrnič, nič 8, Oštir 4, Sirk, Kavaš 3, Sovič, L. Dobelšek 2; Doborac 6, Kojič 5. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 10, Gorenje, Koper, Gold 1. DOL 3. del: Olimpija - Šoštanj ~ ' 2 0:3 (-14, -27, -22). >RTNI KOLEDAR SOBOTA, 15.10. ROKOMET Liga prvakov, 3. krog, Leon: Ademar - Celje Pivovarna Laško (17.15). VATERPOLO 1. SL, 2. krog, Celje: Po-sejdon - Maribor (21.30). """NEDEUAI Ï6. 10. ROKOMET Liga prvakov, 3. krog, Velenje: Gorenje- Arhus (16.45). Za igračo dobil motor Pri štirih letih si otroci ponavadi želijo avtomobilčke in motorje za igranje po stanovanju ali v peskovniku, Laščan Nick Škorja pa si je zaželel pravi motor. Ko sta bila z očetom Dani-jem, ki je bil sicer zagrizen voznik cestnih motociklov, v trgovini z motorji, se je mali Nick odloČil, da hoče imeti motor. Ni sicer dobil tistega, ki je bil razstavljen v trgovini, mu je pa oče kupil podobnega in tako se je začela športna pot najmlajšega državnega prvaka v motokrosu. Pred dnevi je Nick, ki tekmuje za AMD Feroda Celje, dopolnil sedem let, na nedeljski dirki v Skednju pri Slovenskih Konjicah pa si je že eno tekmo pred koncem državnega prvenstva zagotovil naslov prvaka v kategoriji do 50 ccm -podmladek. Lani je bil drugi. »Zelo sem vesel, da mi je uspelo premagati konkurente. V letošnji sezoni jih sicer ni bi lo veliko v moji kategoriji, kljub temu pa sem se moral kar precej potruditi,« je dejal zgovorni Nick. Pred letom dni ga je oče predal v roke trenerju Sebastjanu Kernu, nekoč vrhunskemu vozniku, zdaj uspešnemu trenerju. »Nick je brez dvoma zelo velik talent. Letos je z lahkoto osvojil naslov v 50 ccm, drugo leto pa ga čaka težje delo, saj bo prestopil v razred do 65 ccm. V tem trenutku je fizično morda še nekoliko preslaboten in premajhen, vendar računamo, da bo čez zimo zrasel in s treningom postal tudi močnejši. Samo tako bo lahko napredoval,« je razkril načrte pred.na-slednjo sezono za svojega varovanca. »Že letos sem v pokalu Akrapovič vozil s 65-ku-bičnim motorjem in mi je šlo kar dobro, saj sem osvojil 3. mesto. Tudi na državnem prvenstvu bi vozil, pa mi pravilnik še ni dovoljeval, saj še ni- sem imel sedem let. Jaz bi že vozil,« dodaja Nick. Ker je edini voznik, ki bo na KTM motociklu osvojil naslov prvaka, mu zastopnik te blagovne znamke v Sloveniji obljublja poseben popust, da bo lažje prišel do novega motorja. »Največ težav imamo, če je proga mokra, saj je motor težak, poleg tega z nogami ne doseže tal in če ga v ovinku ali v blatu zanese, se ponavadi konča s padcem. Na srečo v tej starostni kategoriji še lahko pomagamo starejši pri pobiranju motorja, vendar kljub temu pride do izgube kakšnega mesta,« je za konec dejal oče Dani. Za naslednjo sezono načrtujejo kakšen nastop tudi na dirki v tujini. Vzpostavili so stike z organizatorji dirk v Italiji in Nemčiji. Tam je konkurenca večja in bolj izenačena, pa tudi proge so bolj prirejene tej starostni skupini. VLADO LIPOVŠEK Nick Škorja Za Rajkom žaluje cela vas Kolesar umrl zaradi vinjenega voznika jo in Čokla ne krivijo. Novica, da so na policiji dejali, da naj bi bil kriv voznik, je razjezila vso vas, zaradi dogodka že tako vidno prizadetega Čokla pa še bolj prizadela. Doma so se včeraj zbrali vsi Zupančevi, ki so si svoje družine ustvarili drugje, kmetijo pa prepustili pridnemu Rajku. Ta je ob kmetiji najbolj skrbel tudi za svojo mamo. Ker ji zdravje ne služi več dobro, hodi le s pomočjo bergel. Kako bo odslej, domači ne vedo. Pravijo, da se mama sploh še ne zaveda dobro, kakšna nesreča se je zgodila. Kdo bo odslej skrbel za kmetijo, kjer imajo okrog 25 glav živine, še ni znano. Zdaj razmišljajo, da bi živino prodali, vendar je vseeno še prezgodaj za takšno odločitev. Od sina, brata, sorodnika in dobrega prijatelja se morajo najprej posloviti. Na zadnjo pot so ga pospremili včeraj na šentjurskem pokopališču. SIMONA ŠOLINIČ V vasi Kameno so po tragični nesreči nekateri krajani jezni tudi zaradi Radia Celje. Povsem neupravičeno. Namreč, časopis Slovenske novice je objavil, da naj bi Radio Celje v torek v dopoldanskih poročilih poročal, da naj bi bila za nesrečo na Kamenem kriva malomarnost. To nikakor ne drži, saj je radio o omenjeni nesreči poročal šele v popoldanskih informativnih oddajah in niti z besedo ni bilo omenjeno, da gre za malomarnost. Ta izjava je bila objavljena v rednem poročilu PU Celje, ki ga Radio Celje predvaja ob 8.25, hkrati pa je na sporedu tudi skoraj vseh radijskih postaj na Celjskem. Če je bila za novinarja Slovenskih novic objava, da naj bi o tem »poročal Radio Celje«, relevantnega pomena za poročanje o tako hudi tragediji, potem bi lahko podatke, ki jih je navedel, preveril tudi v našem uredništvu in nenazadnje tudi na Policijski upravi Celje, kjer bi mu dali uradno izjavo. Tako tudi številni krajani Kamena ne bi bih zavedeni, uredništva pa ne bi po nepotrebnem obsojali. SŠ Na regionalni cesti izven Dolenje vasi se je v ponedeljek popoldne zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 43-letni kolesar. 37-letni voznik avtomobila iz okolice Žalca je vozil proti Latkovi vasi, ko je pri prehitevanju s prednjim desnim delom trčil v kolesarja. 43-letnik se je pri padcu tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče. Voznik osebnega avtomobila se je nekaj deset metrov od kraja trčenja za trenutek ustavil, potem pa odpeljal naprej. Nekaj minut po nesreči so policisti povzročitelja nesreče izslediti, kot so sporočiti, pa je povzročitelj vozil avto brez opravljenega vozniškega izpita in pod vplivom alkohola. Letos je to na našem območju že 22 smrtna žrtev v prometu. Mestna občina Celje v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS št. 110/2002-popr. 8/03 in 58/03 ZZK-1) prireja prostorsko konferenco pred javno razgrnitvijo OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA za območje BUKOVŽLAK SV-1 ki bo v sredo, 19. oktobra 2005, ob 15. uri v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju. Namen prostorske konference je uskladitev priporočil, usmeritev, predlogov, pripomb in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj in organizirane javnosti pri izdelavi občinskega lokacijskega načrta za prostorsko rešitev umestitve več stanovanjskih objektov znotraj naselja Bu-kovžlak. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe priložiti pisno pooblastilo. Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot Radio Celje ni poročal, da je do smrti prišlo zaradi malomarnosti! 1.400.000 ZAVAROVANCEV BO MORALO SE LETOS PONOVNO UREDITI SVOJE DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE. S1. septembrom je stopila v veljavo nova zdravstvena zakonodaja. V dopolnilno zdravstveno zavarovanje uvaja nekatere spremembe. Zavarovanci in zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bodo morali do 31. decembra 2005 ponovno urediti obstoječe zavarovanje. Tako bodo zavarovanci tudi v prihodnje varni pred doplačili zdravstvenih storitev, zdravil in medicinsko tehničnih pripomočkov v okviru standarda obveznega zdrav-• stvenega zavarovanja. triglav («UMi Mati ostala brez sina, kmetija na Kamenem pri Šentjurju brez gospodarja Tragedija, ki je v ponedeljek, 10. oktobra, udarila kmetijo Zupančevih na Kamenem pri Šentjurju, je v celo vas vnesla žalost. Tilki Zupane, ki je pred več desetletji s svojim možem postavila kmetijo na noge, je zdaj tragična nesreča vzela še sina. Pred nekaj dnevi je namreč minilo natanko 20 let, odkar je ostala brez moža. 40-letni sin Rajko je v ponedeljek zjutraj, kot vsak dan, poprijel za delo na kmetiji. Tistega dne bi moral pripraviti koruzno silažo, zato se je za pomoč dogovoril z bližnjim sosedom in skupaj sta se lotila dela. Nekaj minut čez 10. uro je bilo, ko se je zgodila nesreča. Na dvorišče Zu-pančeve kmetije sta s traktorjem in prikolico pripeljala krmo. Sosed, 44-letni Jože Čoki s Kamena, daleč naokoli znan po poštenju in pripravljenosti, če je treba komu pomagati, je sedel za volanom. Krmo je bilo po dokaj strmem terenu treba spraviti v kamnit boks, ki je bil za to zgrajen že pred leti. Da bi Jožetu Bil je pošten in skrben gospodar. Rajko Zupane. olajšal delo, ga je Rajko poskušal usmerjati, kako naj zapelje s traktorjem. »To se ni počelo prvič! Rajko je vedno stal na desni strani, tokrat se je, ne vemo zakaj, postavil na levo,« razlagajo domači, ki so Sveče v spomin na tragičen dogodek na domačem dvorišču. se včeraj pripravljati na zadnje slovo od Rajka. Rajko je stal ob zidu, ko pa je zadnje desno kolo prikolice zapeljalo najprej po nekaj centimetrski stopnici s ceste v boks, se je prikolica nevarno nagnila. Prikolica ni zapeljala v boks naravnost in zato je Rajka pritisnila ob zid. Moč in teža prikolice, ki se je nevarno zamajala in pritisnila po vsej verjetnosti Rajka prav v predel prsi, je bila prevelika. Pomagali so mu takoj, na travi so mu nudili prvo pomoč, reševalci so se pripeljali kar se da hitro, na kar opozorijo tudi domači, toda Rajku niso mogli pomagati ... Šokirano je celo Kameno in okoliške vasi, kjer se je vest o hudi tragediji hitro razširila. Nihče v vasi niti med Rajkovimi sorodniki nikakor ne obsoja voznika traktorja, menijo, da je Čoki izjemno dober človek. »Šlo je za nesrečo,« trdijo. Na policiji pravijo, da naj bi Čokl Rajka spregledal, vendar se z njihovo trditvijo krajani in domači, ki najbolje vedo, kako se je ne strinja- Mladoletnemu požigalcu starši potrdili alibi pomembnejši pri tem pa je človek,« Še pravi Štaba. Policisti v treh izmenah nadzorujejo stanje na tej cesti, a se nesreč s smrtnim izidom kljub temu ne da preprečiti. »Prometna infrastruktura se ne izboljšuje, zato tudi policija ne more zagotavljati popolne varnosti,« pravijo. Milan Čadej, predsednik SPV Občine Žalec izraža upanje, da so z opozorilnimi plakati prispevali k zmanjšanju nesreč in ob tem opozarja na postavitev nove trase te ceste, kar podpira tudi vrsta gospodarstvenikov, ki vedno bolj opozarjajo na obremenjenost in neustreznost ceste. MATEJA JAZBEC Gneča na meji Do sobote bo v Zagrebu sestanek predsednikov srednjeevropskih držav Croatia Summit, zaradi česar bodo določene cestne povezave z Zagrebom zaprte oziroma bo oviran promet. Jutri med 14. in 21. uro naj bi bili občasni zastoji na območju krapinsko-zagorske in varaždinske policijske uprave. Zastoje, predvsem za tovorna vozila, napovedujejo zlasti na državni cesti od mejnih prehodov Gruškovje in Do-bovec v smeri Krapine in Zagreba. Tovornih vozil namreč ne bodo preusmerjali na lokalne ceste, kar pomeni, da bo prihajalo do daljšega čakanja tudi na mejnih prehodih. PROST VSTOP! VJSSi i m jsssssa A 080 22 42 www.infond.si delniški vzajemni sklad INFOND ENERGY Poročali smo že, da so v soboto prijeli mladoletnega Velenjčana, osumljenega 18 požigov. »Sodil je v ožji krog osumljencev,« je o varnostnih razmerah na Celjskem na novinarski konferenci pojasnil Stanislav Veniger, direktor Policijske uprave Celje. Policisti so Velenjčana že večkrat tudi legitimirali. Ker se je prevažal s kolesom, zaradi katerega je osumljen tudi tatvine, je bil zelo mobilen. »V zasedah so policisti preživeli preko šest tisoč ur,« je razlagal Veniger. Osumljeni kaznivega dejanja požiga, ki naj bi se že zdravil v psihiatrični bolnišnici, je v priporu. Njegov alibi so potrdili njegovi starši. Od skup- no 29 požarov v Velenju je pet še odprtih, za šest pa ni znano, ali sploh gre za požig. Večja varnost na prireditvah Policisti poročajo, da se varnost na javnih prireditvah izboljšuje, kjer največji izziv predstavljajo ravno športne prireditve. Na nogometni tekmi med Slovenijo in Norveško do večjih kršitev ni prišlo, podobno je bilo tudi na sredini tekmi s Škoti, kjer je bilo zaznanih le pet kršitev. Na celjskih cestah se je letos zgodilo 3.182 nesreč, kar je sicer manj kot lani. Je pa res, da gre pri tem za uradno policijsko statistiko, v kateri niso zabeleženi medsebojni dogovori udeležencev v nesrečah. Zakon jim tega ne preprečuje, v kolikor gre za nesreče z materialno škodo. Zato varnost na cestah le ni tako dobra, kot to izkazuje statistično poročilo. Na naših cestah je do sedaj umrlo že 22 ljudi, od avgusta dalje devetnajst. Je pa v zvezi z zadnjim umrlim na cesti iz Prebolda proti Latkovi vasi ogromno govoric, zato policija še vedno zbira ustrezna obvestila tudi na terenu. Velik problem na cestah predstavljajo tudi motorna kolesa, registriranih jih je že kar 3.215, medtem ko je koles z motorjem manj. Stanislav Veniger pravi, da jih ni manj, le registrirana niso, kar kaže na neurejenost na tem področju. V tem obdobju so ugotovili tudi 35 tisoč kršitev cestno prometnih predpisov. Pravočasno skušajo odkriti kršitelje, ki povzročajo nevarnost, zato je na cestah videti tudi več civilnih vozil in kamer ter meritev hitrosti brez asistenc. K nam, Žal ilegalno, želi priti tudi vedno več tujcev iz SČG, BiH ter Turčije in Albanije. Kar 72 prijetih je vložilo vlogo za azil. Letos so policisti zabeležili 8.593 kaznivih dejanj, kar predstavlja dobrih 43 odstotkov preiskanosti le-teh. Še vedno prevladujejo vlomi v vozila, prednjači Celje, in vlomi v objekte, pogoste pa so tudi kraje, predvsem dragih koles. MATEJA JAZBEC Manj krvava cesta V sredo je bila v Žalcu novinarska konferenca sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na temo prometna varnost na magistralnih cestah s poudarkom na cesti Arja vas-Dravograd, odsek Arja vas-Velenje. Z namenom zmanjšanja števila nesreč na kritičnem odseku tega dela ceste so po-: stavili dvanajst tabel, ki opozarjajo na zmanjšanje hitrosti. K akciji sta pristopili tudi Mestni občini Velenje in Slovenj Gradec. Cesta Arja vas-Velenje sodi med najbolj krvave ceste, I do sedaj je na njej ugasnilo že 22 življenj, zgodilo se je j kar 1.643 nezgod. Največjo i nevarnost na tej cesti predstavlja ravno hitrost, zato so ob njej postavili dvanajst tabel, j- ki opozarjajo na zmanjšanje hitrosti. Poleg tega hrup opozori voznike, ko prevozijo sredinsko, ločilno črto. Pirešico dnevno prevozi 12.407 motornih vozil, cesto Velenje-Črnova 15 tisoč vozil, od tega kar tisoč kamionov. Obremenjena je tudi ce- sta skozi Dobrno. Cesta Velenje-Polzela je v obupnem stanju, zelo obremenjena je tudi cesta Socka- Podkraj, ki jo vozniki uporabljajo za obvoz v primeru prometnih nesreč. Skozi Slovenj Gradec dnevno vozi kar 12 tisoč vozil. To in podobno je bilo slišati v sredo. Res je, da število nesreč na cesti Arja vas-Dra-vograd upada in da se je kontrola nad prometom povečala, cesto so tudi na novo pre-plastili, »a če odgovorni ne bodo priskrbeli ustreznih državnih sredstev in cesto posodobili, so vsakršne aktivnosti zaman,« je dejal velenjski župan Srečko Meh, ki podpira tovrstna sodelovanja in povezovanja med občinami. Robert Štaba, tajnik republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) je izrazil upanje, da se je varnost na slovenskih cestah izboljšala tudi na račun izgradnje avtocest, se pa število nesreč ni zmanjšalo na cestah, kjer živimo. »Problem je v naših glavah. Pomembni sta ustrezna infrastruktura in vozila, naj- Umrl v gozdu Ta teden se je tragično končala Še ena delovna nesreča. V gozdu Zaplanina blizu naselja Zgornje Limovce na območju Žalca sta 38-letni lastnik gozda in njegov 57-letni pomočnik s traktorjem in vitlom vlekla hlode na dostopnejši kraj. Kasneje se jima je pri delu pridružil še 62-letni moški, doma iz Zagorja ob Savi. Med vleko sta 57- in 62-letnik pripenjala hlode na jekleno pletenico, ki je bila privezana z vitlom. Nekaj minut pred 16. uro sta na plete-I nico pripela zadnji hlod, ki ga je lastnik traktorja začel vleči proti cesti. Med vleko se je hlod snel s pletenice, zdrsnil po pobočju in se začel kotaliti, pri tem pa je zadel 62-letnega Zagorjana, ki je utrpel tako hude poškodbe glave, da je na kraju nesreče umrl. V torek okrog 17. ure je do hude nesreče pri delu prišlo tudi v Livarni Kovis na Železarski cesti v Štorah. 44- in 45-letna delavca sta tistega dne že večkrat popravljala in nastavljala avtomatsko formarsko linijo, za katero se je zdelo, da ne deluje pravilno, saj se je večkrat samodejno zaustavila. Pri zadnjem vklopu je 45-letnemu delavcu iz Šentjurja", ki ni pravočasno umaknil roke, čeprav je linija že delovala, dlan desne roke stisnilo med prečni nosilec ohišja hnije. Prvo pomoč so mu nudili sodelavci, nato pa so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je omenjeni hudo telesno poškodovan. Cesta Arja vas-Dravograd je preobremenjena, a število nesreč v zadnjem času na srečo upada, so ugotavljali na novinarski konferenci. Jordanija - križišče med vzhodom in zahodom Bučijada v Braslovčah Naj bodo jesenske počitnice tople, svetle, polne sončne energije, ki nam bo pomagala preživeti zimske mesece. Predlagamo vam, da obiščete kraljevino Jordanijo, mlado državo, prežeto z zgodovino, ki so jo v tisočletjih ustvarjale velike civilizacije tega sveta. Jordanija je živahno križišče med Sredozemskim morjem in puščavo, med vzhodom in zahodom. Nad zemeljskimi plastmi, ki varujejo zapuščino mnogih rodov prebivalcev tega dela Bližnjega vzhoda, leži dežela, prežeta z lepotami in nasprotji: dolina reke Jordan je rodovitna in spreminjajoča se pokrajina v vseh letnih časih, oddaljeni puščavski kanjoni so mogočni v svojem neizmernem miru, izjemna dolina Wadi Ruma, korale v Rdečem morju pri Aqa-bi ... V tej deželi stoji eden najodličnejših spomenikov preteklih civilizacij - v skalo izklesano mesto Petra, ki ga je ves svet (UNESCO) oklical za svojo kulturno dediščino. Sodobna Jordanija je varna in zelo gostoljubna de- žela, ki vsakega obiskovalca sprejme z veseljem in gostoljubjem. Ustanovil jo je kralj Abdallah I. na začetku I. svetovne vojne. 46 let je državi - ustavni monarhiji -vladal njegov vnuk kralj Hussein. V tem času so v državi prevladali mir, stabilnost in ekonomski razvoj. Po njegovi smrti (leta 1999) njegov sin, kralj Abdullah II., nadaljuje očetovo vizijo razvoja kraljevine. V Jordaniji je veliko zgodovinskih spomenikov različnih obdobij. Med njimi najbolj izstopa mesto PETRA. Ustanovili so ga Nabatejci, ki so s svojimi izjemnimi sposobnostmi v trgovanju in nadziranju trgovsko karavanskih poti med Indijo in Sredozemskim morjem obogateli in si postavili -dobesedno izklesali v skalah - mesto iz rožnatega apnenca. Če želite iz prve roke izkusiti življenje trgovcev izpred nekaj stoletij, ko so tovorih začimbe in svilo iz vzhodne Indije na Sredozemsko obalo ali v Aqabo, ™bo najprimernejši obisk do- NE GLEDE NA TO, KAM STE NAMENJENI, HITRO BOSTE NALETELI NA POOBLAŠČENEGA PRODAJALCA CHEVROLET. OKTOBRSKI IZLET PO DALMACIJI 24. io.-30. io. SAM0 29.900 V ceno izleta je vključeno: 5*pol v hotelu KOMODOR**, Orcbič IZLETI: Korčula, Pelješac, Dubrovnik, Mostar animacijski in športni program, pikniki,... turistična taksa ter vodenje in organizacija SPROSTITVENE POČITNICE OBIRANJE OLIV IN MANDARIN NA KORČULI 26.10.-30.10. -slovesno obiranje preko 70Đ let stare oljke .potovanje v svet oljčnih nasadov , s PROGRAM, BUS 42.900 NOČ ČARQVNIC NOVO LETO 2006 -------»— DUBROVNIK R0TEL" - 3>NZ,BUS 29.900 katalog že na naših policah pokličite in naročite 034260100,037031960 NA GORIČKEM NEDELJA, 30.10. 8.000 DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 75 06 170 Petra, mesto iz rožnatega apnenca line Wadi (Wadi Rum) - najslavnejše doline v Jordaniji. Izjemna podoba doline s peščenim dnom in vzpetinami, ki jih je narava oblikovala z vetrom in peskom v neverjetne oblike, je zaradi izvirov pitne vode privlačila ljudi že v času neolitika (med 8. in 6. stoletjem pred n.š.). Naravna lepota je neminljiva in tako tudi lepota te doline, ki prevzame vsakega obiskovalca. Številni čudoviti mozaiki v mestecu Madaba izpričujejo visoko likovno dovršenost umetnosti med 5. in 7. stoletjem. Poleg svetovno znanega mozaika, zemljevida Palestine in drugih ozemelj vse do Južnega Egipta, krasijo te vrste likovnega izražanja poleg cerkvenih tudi mnoga posvetna poslopja v mestecu. Na skrajnem jugu države -na njenem najožjem delu -stoji edino obmorsko in pristaniško mesto v državi, Aqa-ba. Staro pristanišče, ki so ga uporabljali vsaj od 1. stoletja pred n.š., je še danes pristanišče, predvsem pa le- tovišče, kjer dopustniki uživajo v prijetnih temperaturah zraka, predvsem pa morja skozi vse leto. Temperatura morja (22°C in 26°C) je tisto, kar posebno privlači, saj si lahko v vsakem letnem času privoščimo ogledovanje čudovitega, raznovrstnega življenja na podmorskih koralnih grebenih. V Akabskem zalivu, ki je svetovno znano potapljaško območje, lahko plavamo skupaj z morskimi želvami in delfini, uživamo v surfanju in ribarjenju. Za samo 119.900 SIT lahko že 28. oktobra poletite na nepozabno 6-dnevno potovanje po Jordaniji. Podrobnejši programi, tudi za kasnejše odhode, vas čakajo v poslovalnicah agencije Sonček v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ruju, Novem mestu, Murski Soboti in Velenju, lahko pa pokličete tudi klicni center na telefonsko številko 080 19 69. Programe si lahko ogledate tudi na naši spletni strani www.sonchek.si. PROMOCIJSKO BESEDILO Prizadevne članice Društva podeželskih žena Braslovče so letos v okviru občinskega praznika pripravile prvo bučijado, na kateri so sodelovale članice sosednjih društev. Prireditev so članice zasnovale v treh delih. Na razstavi v ospredje niso postavile največjih primerkov, temveč so želele opozoriti na raznolikost buč. Tudi za aranžmaje so bile podlaga buče, ki so jih razstavljal-ke uporabile na različne načine in jih kar se da najbolj zanimivo dekorirale. Najlepše in najbolj zanimive primerke.so tudi nagradili. Tako je prvo nagrado prejelo Društvo podeželskih žena Vinska Gora, drugo Bernarda Kovačič iz Šmartnega ob Paki, tretjo pa domače društvo. V otroški de- lavnici so otroci z OŠ Braslovče pod vodstvom mentoric Bernarde Predovnik in Jolande Tomažin z bučami izrazili svojo bujno domišljijo in ročne spretnosti. TT Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. UREDNIŠTVO ODMEVI Engrotuš se ne bo opravičil (2) V časopisu Novi tednik je bilo do sedaj objavljenih že kar nekaj člankov z zelo udarnimi naslovi in hudimi obtožbami na račun vodstva občine Žalec. Sedaj so se na to temo razpisali tudi nekateri svetniki v občinskem svetu s prvopodpisanim g. Janušom Rasiewiczem. Prostor, ki je namenjen za pisma bralcev, je bil zopet izkoriščen za navajanje neresnic in žalitev na račun župana občine Žalec, zato jim želim odgovoriti. Svetnice in svetniki občinskega sveta imate možnost ne le zastopati stališče občank in občanov v občinskem svetu, vendar ste se nekateri temu odpovedali. Sami ste namreč odstopih iz vseh delovnih teles občinskega sveta in tudi na seji občinskega sveta o problematiki v zvezi z gradnjo trgovskega centra niste vsi razpravljali. Niti se vsi niste želeli o predlaganih sklepih izjasniti. Če bi vestno in korektno opravljati svojo funkcijo, ne bi zapisali, da nasprotujete, da bo župan odločal v najožjih krogih, kdo in pod kak-šnimipogoji bo skrbel za su-port mesta. Celoten postopek dogovarjanja z vsakim investitorjem, tudi v primeru Engrotuš d.o.o., vedno poteka transparentno na odborih občinskega sveta in na sejah občinskega sveta. Vse seje so tudi javne. Tudi pri spremembi zazidalnega načrta zaradi potreb in želja podjetja Engrotuš je bilo tako. Očitno ste slabo prebrali gradivo za seje občinskega sveta, se niste udeležili prostorske konference, niste sodelovali v javni razpravi v času javne razgrnitve in niste sledili sprejemanju prostorskih dokumentov na seji občinskega sveta. Za Vas besede o koruptiv-nosti vodstva občine nosijo svojo osnovo, ker jih sicer osebnost, kot je direktor velike trgovske službe, ne bi izrekel. Ali bi tako enostavno sprejeli tudi besede, da ste Vi pokvarjeni in skorumpi-rani, če bi recimo takšne besede izrekel direktor še večje trgovske družbe? Ali je izrečena trditev kogarkoli za Vas že tudi dokončna sodba? Mislim, da stvari niso tako enostavne. Glede Vaših povezav in namigovanj med problemi podjetja Engrotuš d.o.o. in izgradnjo krožišča v Levcu, kjer je bojda bil glavni financer Mercator, Vam svetujem, da namesto Vaše intuicije raje berite gradiva za seje občinskega sveta. Iz njih je jasno razvidno, da je bilo daleč največji financer krožišča Ministrstvo za promet RS, sofinan-cerski delež občine pa je res v višini skoraj 50% odpadel na podjetje Mercator d.d.. Te podatke bi izvedeti tudi, če bi se udeleževali otvoritev, saj so podatki o vsaki investiciji vedno javno objavljeni. Za vse ostale Vaše trditve in ocene o županu, njegovem delu, poziciji in opoziciji je škoda izgubljati besede, saj ste do sedaj na novinarskih konferencah, v pismih bralcev ali na straneh lokalnega časopisa zapisali že veliko laži in podtikanj. Na Vse smo Vam tudi z argumenti dokazali, da zavajate ljudi in namesto opravičila smo deležni novih obtožb. Javno ste že zapisali, da si boste prizadevali in bo Vaše delo usmerj.eno v to, da pride do sprememb v vodenju občine Žalec. Bilo bi prav, če bi spremembe pripravljali s pripravo dobrega kandidata in dobrega volilnega programa, ne pa z nenehnim širjenjem neresnic, podtikanj in žalitev na moj račun. Do sedaj delate samo to in glede na volilno leto sem prepričan, da bo tega še veliko. To pa je daleč od dela prave opozicije. Prava opozicija pripravlja boljše predloge in išče boljše rešitve za probleme občank in občanov. Premislite in poglejte, koliko takšnih predlogov ste doslej podali in kako opravljate funkcijo občinskih svetnikov, ki bi skupaj z županom in občinsko upravo morali delati v korist občank in občanov. Delo in poslanstvo občinskega svetnika niso neprestano napadanje, žalitve in podtikanja županu in občinskemu vodstvu, pa naj si še tako želite spremembe pri vodenju občine. Po domače povedano, v boju za oblast tudi na lokalnem nivoju pač ne izbirate sredstev. LOJZE POSEDEL, župan Občine Žalec PREJELI SMO Obvestilo stanovalcem Spoštovani v Visual Production d.o.o. Celje! Pred nekaj dnevi smo prejeh vaše »obvestilo stanovalcem« in vam v zvezi s tem sporočam naslednje: Glede na to, da v obvestilu omenjate »pristojne službe«, sklepamo, da ste skušali pridobiti oziroma ste pridobili ustrezna soglasja in ostalo po- trebno dokumentacijo s strani pristojnih. Zavedamo se, da na njihovo odločitev ah soglasje nimamo veliko vpliva. Radi pa bi vas opozorili, da so omenjeni »pristojni« uradi pristojni samo za javne prometne površine. Na Okopih pa imajo nekatere hiše svoja funkcionalna zemljišča. Sam sem stanovalec in solastnik hiše Na okopih 9 in solastnik hiše Na okopih 11. Obe sta zasebna last in imata vsaka svoje funkcionalno zemljišče. Katastrska situacija vam je na razpolago na zemljiški knjigi. Ko smo Celjani dobili neslavno modro cono in druge bolj ah manj uspešne ureditve prometnega režima, so se zgoraj omenjene »pristojne« Velika akcija službe kategorično distancirale od vsakršnega sodelovanja v zvezi z zagotavljanjem prometnega reda na našem zasebnem funkcionalnem zemljišču ter omenjeni red in nered prepustile naši lastni iznajdljivosti, češ da niso »pristojne« ... Poleg tega smo stanovalci Muzejskega trga in ulice Na okopih ob vsaki »pasji procesiji«, ki se zgodi v mestnem jedru samodejno in brez vsakršne naše privolitve, prekategorizirani v drugorazredne občane. Ure in ure ne more- mo z vozih do lastnih posesti, niti v urgentnih situacijah ne. Popolno brezbrižnost »pristojnih« do sramotne požarne varnosti v našem delu mesta omenjam le mimogrede, kot tudi to, da se izdaja soglasja za napeljavo kabelske televizije v naše hiše s strani »pristojnih« vleče že mesece ...Vaš apel na »strpnost in razumevanje« torej v tem delu mesta nekako ne deluje ravno higienično, prej neokusno. Sporočam vam torej, da bodo naša vozila v času vaših napovedanih aktivnosti umaknjena z javne prometne površine na naša funkcionalna zemljišča - tako kot vedno. Skrb pa nam povzroča tudi' napovedan snemalni termin. Glede na to, da imamo okna spalnic na ulični strani, vas opozarjam, da ne bomo trpeli motenja nočnega počitka zaradi kakršnih koli aktivnosti, katerih hrup bi presegal mejo običajnih nočnih aktivnosti v našem bivalnem okolju. MARKO JAGRIČ, Celje neprecenljive informacije o azijskih, evropskih in globalnih trgih? Kako izbrati Kako poiskati Kateri so trenutne Kako s; zagotoviti . predavanja in nasveti Izkušeni strokovnjaki družb za upravljanje KD Investments, Probanke DZU, Triglav DU, Medvešek Pušnika, Raiffeisen Krekove banke ter KBM Infonda vam bodo predstavili: ï priložnosti na trgu LUXEMBURŠKIH SICAV skladov ; GLOBALNO INVESTIRANJE z vzajemnimi skladi H nove možnosti na trgih ZAHODNE EVROPE Si veliki potenciali na AZIJSKIH trgih K priložnosti in nevarnosti na trgih VZHOD. EVROPE potenciali SLOVENSKEGA trga r/ -C 2005 20 10 ?005 24. If. 2005 1C. 7005 27.10. 2005 Ljubljana, Kolosej Koper, Hotel Koper Nova Gorica, Mestna občina Murska Sobota, Zavarovalnica Triglav Vsak dan od 16.00 do 20.00 ure. ïîT in druge ugodnosti 30% popust pri nakupu knjige Vodnik za globalno investiranje. Cena s popustom: 3.430,00 SIT DARILO: za 20% znižana polletna naročnina na revijo Kapital, kot darilo pa brezplačna knjiga Vodnik za globalno investiranje Zk CENO ENE 0Q8fi 2 KNJiSI: ob nakupu knjige Vodnik za globalno investiranje po ceni 4.900,00 SIT, vam podarimo knjigo Vzajemni skladi za vsakogar. Več na spletni strani Www.poslovnaaknjigarna.com Pohitite s prgavo, saj ta posebna ponudba veljale do 15. oktobre. ftsůmsí bodo imeli tisti, ki se bodo prijavili do 15. oktobra Hwww.revijakapital.com prijave @ zalozbakapitalsi RADIO, Kl GA RERETE TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NarodnóZabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Ritmi 80 tíh, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev - ponovitev - Davčne spremembe in reforme, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.10 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 17.00 Kronika, 17.15 Prenos iz španskega Leona Ademarja -RK Celje Pivovarna Laško, med polčasom Jack pot, spremljali pa bomo tudi nogometno tekmo med Rudarjem in CMC Publi-kumom, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program in Mojca ter Mitja, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kranj) Ko so otroke še štorklje nosile ia, 5.30 NarodnóZabavna me- ^^ ^ ^^ J ^^ ^^ ^^ ^^ řiiinDAPAXiUnur r. ac u^™ 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Štefan Zidanšek, direktor poslovne enote Pošte Slovenije v Celju, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Štefan Zidanšek, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Kranj) mmmmiEm 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11330 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmëvi RaSlo, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 17,00 Kronika, 17-45 Jack poť, 18-00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24;00 SNOP - skupni nočni program lokalnih.ih regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Ptuj) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Za zaveso, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 Do polnega vozička brez moš-njička, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Ptuj) SREDA, 19. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5;50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Dan D, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - Skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Robin) nmnmsssm 3EH32S3 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.30 Hit lista Radia Celje, 17.45 Jack pot, 18.30 Študentski servis, 19.00 Novice, 19.15 Vroče ž Anžejem Dežanom, 23.00 YT, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Univox) NOC Bilo je nekoč. Še v prejšnjem stoletju, ko so otroke nosile na svet štorklje in ko so tudi odrasli verjeli v vile rojenice in njihovo nadnaravno moč. Tako so nastajale tudi bajke in zgodbe o pridnih in porednih otrocih, o velikih in malih navihan-cih in o pridnih punčkah. Kakršna je tale na fotografiji. Pa recite, če ni res! Kljub temu, da so jo pri komaj enajstih mesecih postavili pred veliko črno škatlo na treh nogah, za katero je stal stric z brki in s ponošenim klobukom, ki je ves čas obljubljal, da bo iz tiste škatle priletela ptička, je sedela čisto mirno v maminem naročju, solzice pa so kar same tekle in ni bila nič kriva za to. Ptičke pa ni in ni bilo. Punčkino neučakanost je mama potešila z veliko sočno hruško izpod domačega drevesa, pri tem pa so se solzice posušile kar same od sebe. Tako je ostala zgodba o prvem srečanju s fotografom na domačem vrtu, kakor ji jo je, kot mnoge druge, kasneje pripovedovala mama. Včasih so bile to resnične zgodbe, drugič sproti izmišljene pravljice, ki jih je imela najraje. Mnoge si je zapomnila in jih kasneje pripovedovala svojima otrokoma. Danes jih najraje posluša tudi njena vnukinja: »Povej še enkrat!« Eno in isto zgodbo, ne da bi samo eno besedo postavila drugače, je tudi punčka zahtevala od svoje mame, ki si je morala nenehno izmišljevati nove zgodbe. »Nekoč sta živela mož in žena, ki sta imela" tri sinove,« je bila tudi priljubljena pravljica za lahko noč. Bila je resnična. »Rasli in zrasli so že skoraj v fante in može in vsi so si želeli, da bi dobili še sestrico. In glej, vile rojenice so neko avgustovsko jutro v staro vilo na robu mesta tik ob porodnišnici poslale štorkljo s povito štručko. Punčke so se doma vsi nadvse razveselili in od takrat je bilo veselje pri hiši. Deklica je rasla in prerasla mamine pravljice, zgodbe iz knjig so ji postale spremljevalke in v času, ko je lè malo katera hiša imela televizijski sprejemnik, ji je bil največji prijatelj radio. Naredil ga je najmlajši brat sam. A bil je čisto dober radio. Pa kaj, če ni imel pravega ohišja! Izpod belega prta, s katerim smo ga pokrili, se je slišal celo glas Amerike, radijske igre ob nedeljah zjutraj in zvečer - kriminalno kriminalni vozli inšpek- (4) (3) (5) CAREY (3) TACtA (1) PUSH THE BUTTON-SUGABABES (1) torja Brej na. Prve popevke in domače viže ob četrtkih zvečer. Ob nedeljah je kasneje cela družina čakala Marjana Kralja. Punčka, ki je vse to najraje poslušala, se je vanj, v radio, zaljubila. Bil ji je kot princ na belem konju. Vedela je, da jo bo nekoč zasnubil in si jo vzel. Rekla je »da« in odpeljal jo je daleč daleč. Tja v deveto vas, kjer se še vedno sliši njen glas. Na vasi, med ljudmi, je naša punčka, deklica, dekle, mamica in mama še vedno najraje. Tudi z mikrofonom v roki. In kadar na zelenem travniku nabira zdravilne rožice, se spomni napotkov in nasvetov svoje mame, ki ji je vselej pripovedovala, da »za vsako bolezen raste rož'ca«. In o vsaki rož'ci je vedela tudi kakšno zgodbo. Morda vam jo bo izdala v oddaji v sredo ob 11.15. Kdo je torej malčica na sliki? Odgovore pošljite na naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom Malčica je... V uredništvu smo tokrat izžrebali Zdenko Šprajc iz Škofje vasi, ki je pravilno ugotovila, da smo minuli petek objavili sliko tehnika Tomaža Mimika. , ZA TUJO LESTVICO: Y0U- SANTANA FEAT. MICHELLE BRANCH FOOLS GARDEN PREDLOGA ZA 00MAČ0 LESTVICO: MEJA V GLAVI - LARA6 POLARNI SUAJ-ZEUS Nagrajenca: Matej Krajne, Klanjškova 8. Celje Marija Vozlič, Laše19a, Podplat Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. l'i:UlBM!IJ.HTÍ1 BM i "T 'TvMm 1. RAD BI JOKAL S TEBOJ - 2. JUTRI JE N0VDAN-DRUŽINSKITRIO P0GLADIČ 3. PRI FARNI ZVON ZVONI - 4. KJE SO ZDAJ POTI -ANS. FRANCUA ZEMETA 5. POLETNI VEČER - ŠESTICA Ribez očala 4. 0H.TAUUBEZEN-PARIŽANI 5. HALO EVROPA-IGOR IN ZLATI ZVOKI 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Faraonova ruleta, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Robin) Jesensko sonce še prav posebej bode v oči, zato Mateja Jazbec še vedno nosi sončna očala, ki so po zadnjih ugotovitvah nekaterih sodelavcev zelo in. Ker pa bi bilo zanje treba odšteti kar zajeten kupček denarja, si je Aleks Štern izmislil cenejšo različico. Foto: GK Polona vse preveri :a dvigneta kaseto na oddelku Radia Celje 'cih 5 lahko poslušate ;k ob 22.15 uri, nskih 5 pa ob 23.15 uri. z obeh lestvic lahko na dopisnici s priloženim n. Pošljite jo ha naslov: k, Prešernova 19. V današnjem času je pač tako, da mora človek početi marsikaj, da se lahko prebije skozi mesec. Zato naša Polona Mastnak poleg novinarskega dela opravlja še marsikaj drugega. V sredo, ko so mesto preplavili Škoti, smo jo ujeli v vlogi varuške hčere našega fotografa Gregorja Katiča. Z zadovoljnega Poloninega obraza je te dni razbrati, da uživa v vlogi varuške, izvedeli pa smo tudi, da ji je uspelo preveriti, da Škoti pod kiltom ne nosijo spodnjic. www.radiocelje.com Z nakupom v Mercatorju do Kolosejeve vstopnice , * TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Nakup nad 6.000 SIT = dve kino vstopnici za ceno ene + meni EGOIST Nakup nad 8.000 SIT = dve kino vstopnici + meni ŽUR ZA DVA 1ĐNIK_ NASVETI Moda na glavi: nabrusimo škarje! MODEM VÍDE2 SE ZACN£ ŽE 2 VAŠÍM AVTOMOBILOM. Če vsaj z enim očesom spremljamo nešteto lepotnih izborov pri nas in v svetu, lahko v šopku bolj ali manj naravnih, simpatičnih in visokih lepotic najdemo zanesljivo rdečo nit - dolge lase. Dolgi, gosti in zdravo bleščeči lasje so od nekdaj pojem ženstvenosti. Ponos, ki so ga ženske nekoč nosile spletenega v kite, zavitega v šinjone in navite v baročne svedrčke ah spete v umetelne naglavne skulpture. Ponos, ki je bil prostovoljno aH nasilno odrezan, če je bil vprašljiv... Danes v dinamičnem delavniku, ko v bitki s časom dirjamo skozi nešteto obvez- nosti, vendarle prisegamo predvsem na praktične pričeske. S poudarkom na dobrem striženju, iz katerega lahko nato same ustvarjamo različne podobe. In kaj pravijo letošnje smernice pričesk za jesensko-zimsko naglavno podobo? Naj vam je dolga preprostost še tako na kožo pisana, brez škarij letos ne bo šlo. Kar pa seveda ne pomeni, da bo treba vzbujati videz, kot bi »padli pod kosilnico.« Kot oblačilna moda se tudi pričeske vračajo v nostalgična vzdušja, seveda prilagojene modernemu vsakdanjiku. Novo modno striženje je nadvse natančno, čeprav večkrat daje vtis, kot bi se frizerju »zarezalo« ali pa je pričeska še nedokončana. Drzno striženje, ki druži dolge pramene s kratkimi, nadgrajujejo kontrastni barvni prameni. Zlato blond, čokoladna, ognjeno in višnjevo rdeča, so prevladujoče nianse. Aristokratski videz s ščepcem gla-murja, bi lahko označili nove pričeske, ki se vsebinsko prilagajajo novi modi oblačil na temo dramatičnega srednjega veka z meniškimi paži, našopirjenega baroka z dolgimi kodrčki, zvitimi v kratke pričeske, zadržane elegance Grete Garbo ali senzibilne erotičnosti Marilyn Monroe. Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Dolgo ali kratko, asimetrično ali strogo oblikovano, z enim ali več prelivajočimi se barvnimi odtenki - naj vam bo vaše letošnje lasno poigra-,vanje s škarjami in barvami predvsem všečno! Z DOLORES NA 09043 61 (GSM 041 519 265) TER GORDANO NA 090 41 26 (GSM 041 404 935) KOLOSEJ vsem vodi zmernost, poiščite kompromise. Torek, 18. oktober: Za delo izkoristite čas do 11. ure, ki bo zelo ugoden. Lahko ste deležni kakšne spremembe ali preobrata, ki ga niste pričakovali^ vendar ga boste znali zelo uspešno vključiti v svoje načrte. V večernih urah bo moč naše presoje zmanjšana, motena bo tudi koncentracija. Ne prepuščajte se zablodam in prevaram. Sanjajte o tistem, kar ne škodi. Sreda, 19. oktober: Ta dan bo prisotna zelo eksplozivna energija. Če boste »napadeni«, lahko reagirate preveč silovito, zato se zavestno potrudite za umirjen ton. Poleg velikih strasti ne bo primanjkovalo su-mičenja in ljubosumja. Razmislite, če imate sploh kakšno osnovo za takšno razmišljanje. Potrebna je samo majhna iskrica, da zagori pravi požar. Želim vam, da se vam to ne zgo-di. Četrtek, 20. oktober: Dan je dober dan za načrtovanje, razmišljanje in sprejemanje odločitev. Preživite ga čim bolj dinamično, obrestovalo se vam bo. Razum bo podprt z zavidljivo količino intuicije, zato zaupajte občutkom. Astrologinja DOLORES Med 30.9. in 30.10.2005 boste ob nakupu blaga nad 4.000 SIT v izbranih Mereatorjevih poslovalnicah prejeli Kolosejev nagradni kupon, unovčljiv v celjskem kinocentru Kolose j. Petek, 14. oktober: Pokažite dobro voljo ljudem, ki jih imate radi, ne glede na to, kako ste obremenjeni. Razpoloženje bo romantično, zato nikar ne pozabite na ljubezen. Okoli 16. ure nam sicer preti nekaj več stresa ter notranjega nemira. Pazite, da si ne ustvarite minusa tudi na finančnem področju. Varujte se nepremišljenih izjav. Sobota, 15. oktober: V dopoldanskih urah je Lurta v praznem teku, zato lahko pričakujete zamude, ovire ali blokade. To velja tudi za trans-I port, ne samo komunikacijo in telekomunikacijo. Lahko ste tudi narobe razumljeni, zato se ne trudite dokazovati svoje, ker čas ni ugoden. Prestavite svoje opravke na popoldanski čas, ki bo namenjen tudi revitalizaciji naših moči. Nedelja, 16. oktober: Preživite dan čim bolj aktivno. Ugodni položaji planetov bodo spodbudili željo po konkretni akciji, ne samo besedah. Dan je odličen, da naredite kaj konkretnega za boljše počutje in zdravje ali se odločite, da prenehate s škodljivimi navadami in razvadami. Starši, pozor -mlajša generacija bo pripravljena prisluhniti nasvetom starejših. Izkoristite tudi to darilo. Ponedeljek, 17. oktober: Ob 13.15 uri nastopi polna Luna in skoraj istočasno tudi delni lunin mrk. Pri vsem ravnajte zelo previdno, saj gre za kombinacije zelo nasprotujočih se principov energij ob spremljavi previsokih čustvenih energij strasti in nepopustljivosti. Ng pretiravajte s čustvi, izjavami, tudi ne pri denarju. Potrudite se, da vas pri Akcija poteka v Mereatorjevih živilskih prodajalnah: Pomladi 2006 opel astra twin top Po tigri twin top zdaj Opel pripravlja še astro v karavansko-kupejevski izvedbi, kar torej pomeni, da bo avtomobil dobil zložljivo kovinsko streho. V dolžino bo astre twin top za 448 centimetrov in bo torej za 19 centimetrov daljša kot dvovratna astra GTC. V tem avtomobilu bo prostora za štiri potnike,- na voljo pa bo v kombinaciji s petimi motorji, in sicer štirimi bencinskimi in dizelskim, pri čemer bo imela najmočnejša izvedenka 200 KM. Kot vse kaže, bo astra twin top (na sliki) doživela premiero na bližnjem septembrskem frankfurtském avtomobilskem salonu, na trge pa bo pripeljala naslednjo pomlad. Začetna cena za osnovno varianto naj bi bila približno 26 tisoč evrov. 0ISTRABENZ PLINI Tokrat v Celju. Nova črpalka za avtoplin! Plinarniška ulica 1. Delovni čas: delavniki od 7.30 do 15.30, sobota od 7.00 do 12.00, nedelja in prazniki zaprto SKUPINA OISTRABENZ zavarovalne zastopnike/^ce ki boste s svetovalnim delom na terenu tržili/-e naša zavarovanja na območju CELJA z okolico, ROGAŠKE SLATINE, VELENJA, SLOVENJSKIH KONJIC, TRBOVELJ, SAVINJSKE DOLINE in ŠMABJA PRI JELŠAH. Če izpolnjujete pogoje: vsaj 4. stopnja izobrazbe vozniški izpit "B" kategorije, znanje uporabe orodij MS Office okolja in ste samostojni/-e, iniciativni/-e ter komunikativ-ni/-e, se lahko pridružite sodelavkam in sodelavcem v urejenem in prijetnem delovnem okolju. Ponujamo vam možnost: izobraževanja, dokazovanja svojih sposobnosti, plačila glede na uspešnost, samostojnega organiziranja delovnega časa. O vsebini dela lahko več povprašate po telefonu 03 425-35-36 ali 03 425-35-37. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev nam pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic, zavarovalna družba, d. d. Koper, poslovna enota Celje, Lava 7, 3000 Celje. Kandidati/-ke bodo o odločitvi obveščeni/-e v 8 dneh po sklenitvi pogodbe z izbranimi kandidati/-kami. Adriatic zavarovalna družba d.d MERILEC PRETOKA ZRAKA VW.AUDI. SK0DA-I.9 TD! I9.1DGSIT milil IECIE1H KATALIZATOR UNIVER ZALh t ŽE od 22.200 naprej LAMOA SOttDE H.rlt„.k. s6, Celje KOMPRESORJI KLIME tel.: 10 3) 428-42-713 TURBO KOMPRESORJI J,l»„„.„.r SERVOVOLANSKEČRPALKE VABLJENI V1. MITSUBISHI COLT CENTER V SLOVENIJI! PRIČAKUJEMO VAS S CELO PALETO COLTOV, TESTNIMI VOŽNJAMI IN UGODNIM NAKUPOM. VSE OBISKOVALCE BOMO VKLJUČILI V NAGRADNO ŽREBANJE Z GLAVNO NAGRADO: BREZPLAČNA ENOMESEČNA UPORABA COLTA C23. VSEM, KI SE BOSTE DO 31.10.2005 ODLOČILI ZA NAKUP COLTA IZ ZALOGE BOMO PODARILI 4 ZIMSKE PNEVMATIKE. MITSUBISHI COLT CENTER ULICA KOZJANSKEGA ODREDA IS | ŠENTJUR PRI CELJU TEL.: 041 556 365 AVTOHIŠA MLAKAR, ŠENTJUR PRI CEUU. t Toyota z manjšim dobičkom Imate priložnost postati soustvarjalka/-ec mozaika zanesljive, dinamične in k strankam usmerjene zavarovalnice, ki uspešno deluje v slovenskem prostoru od leta 1991. Japonska Toyota je največja avtomobilska tovarna v deželi vzhajajočega sonca, hkrati pa družba, za katero trdijo, da je poslovno tudi najbolj zdrava. Tudi njeno načrtovanje avtomobilske prihodnosti je očitno pravilno, kajti njihov hibridni prius gre izjemno dobro v promet, medtem ko se druge tovarne šele pripravljajo na izdelavo podobnega avtomobila. V Evropi je Toyota letos prodala 650 tisoč avtomobilov, kar je za dobre štiri odstotke več kot leto prej. Najbolj se je povečala prodaja corolle verso. Zanimivo pa "je, da se je oziroma se bo dobiček kljub ugodni prodaji zmanjšal. Kot pravijo, je to posledica stroškov, ki jih imajo z uvajanjem novega yarisa, terenca RAV4 ... Ob tem so porabili 100 milijonov evrov za povečanje oziroma posodobitev proizvodnje yarisa v svoji francoski tovarni, kjer naj bi po novem naredili 270 tisoč avtomobilov letno. Vaš nov izziv! Prius tudi na Kitajskem V razvejano mrežo poslovnih enot po Sloveniji vabimo prodorne, odločne, urejene in k uspehom naravnane Prodaja VW foxov se je pri nas že začela in letos naj bi prodali prihližno 150 avtomobilov. VW fox povečuje gnečo Toyota prius velja za prvi velikoserijski hibridni avtomobil (bencinski plus elektromotor). Vse bolj očitno je, da gre avto dobro v promet; tako naj bi letos prodali vsaj 150 tisoč vozil. Sedaj se hibridni prius seli tudi na Kitajsko, saj sta Toyota in kitajska družba FAW sklenili sporazum o izdelavi tega vozila na Kitajskem. Avto bo nastajal v provinci Jilin, obseg proizvodnje in njegov začetek pa še nista znana. Po tistem, ko je nemški Volkswagen prenehal prodajati lupa, najmanjši hišni avtomobil, je zazijala praznina, ki so jo sedaj zapolnili s foxom. Avto nastaja v Braziliji in bo na slovenskem ter drugih evropskih trgih na voljo zgolj v trivratni varianti, čeprav obstaja tudi petvratna. V dolži- no je VW malčka za 383 centimetrov, medosne razdalje je za 247 centimetrov, kar med drugim pomeni, da utegne biti na trgu nevaren nekaj večjemu polu. Sicer pa naj bi bil konkurenca citroenu C2, fiatu pandi, renaultu twingo, tudi peugeotu 107 in toyoti aygo. Fox je na voljo samo z enim opremskim paketom, pa raz- meroma dolgim seznamom doplačljive opreme. Ponujajo ga z dvema bencinskima motorjema; 1,2-li-trskim trivaljnikom, ki ponuja 55 KM, in 1,4-litrskim bencinskim štirivaljnikom s 75 KM. Zraven je vedno 5-stopenjski ročni menjalnik, pogon pa je speljan na prednji kolesni par. Cenejši fox 1,2 je naprodaj ža 1,81 milijona tolarjev, dražji za 1,97. ADAC in logan Pred nedavnim je nemški ADAC, avtomobilistično združenje (nekaj podobnega kot pri nas AMZS), opravilo preskus z dacio logan. Med t.i. losovim testom se je dacia prevrnila, kar se je pred leti zgodilo tudi mercedesu razreda A. Po tem dogodku sta Dacia in ADAC izdala poročilo, v katerem je zapisano, da se je logan med omenjenim testom prevrnil zaradi izrabljenih gum; te so se obrabile med testom pri ADAC. Ob ponovnem losovém testu z novimi gumami se logan ni prevrnil. MALI OGLASI - INFORMACIJE tednik RADIO JE UHO,S KATERIM SUŠIMO SV Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. mm ^ STAJERSKI VAL <»SM 031 20-50-60 CITROEN saxo 1.0, letnik 1998, zelene barve, 5 vrat, dodatna oprema, pivi lastnik, prodam. Telefon 031 772-432. FIAT punto 75 sx, letnik 1995,"zelo dobro ohranjen, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 764-763. 6582 OSEBKI avto Peugeot 306 xt, letnik 1994, prevoženih 140.000 km, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 603-929. prodam RENAULT megane cabriolet 1,6 16 v, lelnik 1999, veliko dodatne opreme, srebrne barve, ugodno prodam ali menjam za cenejše vozilo. Telefon 031886-008. 6635 ŠKODO lxi, letnik 1996, registrirano do februarja 2006, prodam. Cena ugodna. Telefon 041 529-602. 6519 KIA sportage 4674 tdi, lelnik 1999, prodam. Telefon 031 743-351. 6530 GOLF II, lelnik 1986, reg. do novembra 2005, 3 vrata, prodam. Telefon 031 522-162. 6563 prodam ŠIVALNI stroj z lesenim ohišjem in prenosnim kovčkom prodam za 20.000 SIT. Telefon 040 310-008. Ž475 TRAKTOR Univerzál, 300 dle 4»4, letnik 1998, 34 km, 1500 delovnih ur, nove gume, lepo ohranjen, prodam. Telefon 031 639-370. L931 KLADIVAR klepec šrotar prodam. Telefon 041 904-572. L933 TROSILEC hlevskega gnoja Sip VTG 27 prodam. Telefon 041916-308. Š926 LIČKALNIK za koruzo, brezhiben, cirkular za drva, domače izdelave, nov, prodam. Telefon 031 553-567. Š919 NAKLADAČ za gnoj Hu 4 prodam. Telefon 041 251-013. 6596 kupim TRAKTOR, trosilec, kiperico, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 6322 NAKLADALEC hlevskega gnoja Hu 4, dobro ohranjen, kupim.Telefon 051 310-317. prodam HIŠO na Ostrožném prodam. Možnost menjave. Telefon 041 628-674. 5799 VIKEND na Kalobju, na lepi sončni legi, 47 arov zemlje - vinograd, sadovnjak, vrt, travnik, prodam. Telefon 031 404-202 ali 031 200-424. 6612 15 kilometrov iz Celja, ob cesti Frankolovo-Črešnjice, prodam parcelo. Telefon (03) 5453-671. 6454 HIŠO v Šentjurju, Hruševec, v 3. gradbeni fazi, na ravnini, z vso infrastrukturo, profesionalno zgrajeno, prodam. Telefon 041 645-898. Š900 MUD gozd vVonarju, bližina Podčetrtka, prodam. Telefon (03) 5821-678, 031 579-860. 6524 ŠMARJE pri Jelšah, Sladka Gora. Bivalni vikend z vso opremo (100 m1 stanovanjske površine) z vinogradom, približno 1800 m2 ter dvoriščem, 250 m!, leto izgradnje 1970, leto prenove 1990, prodorno za 10.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n HITRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sp —___zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. imMMi^r19 NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj:_ Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev M ETTH ESJU m sssssasm celje: 031 508326 delovni č: vsak dan nor IS: i-stop RTTTTT HTOI TAKOJ îîî PLANINA pri Sevnici. Približno 3 ha gozda, v k. 0. Ložiše, prodamo za 90 SIT/m!. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p.. Gorico pri Šmartnem 57 c, Celje. n www.pgp-nepremlcnine.cc LAŠKO, Laška vas. Starejšo stanovanjsko hišo, 140 m!, staro približno 80 let, z gospodarskim poslopjem, 300 m7, zgrajenim leta 1995 in kozolcem, 120 m2, skupaj s 5745 m1 pripadajočega zemljišča, prodamo zo 14.900.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n DRAMUE. Stanovanjsko hišo, z možnostjo poslovnega dela, približno 250 m', adaptirano 1990, prodamo za 11.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n V OKOLICI Šmarja prodam vikend. Telefon 051342-470. 6598 ŠKOFJA vos. Zraven tovarne Etol prodam gozd, 23000 m2, možna postavitev brunarice, cena 2.000.000 SIT. Telefon 041 726-092. 6597 OKOLICA Celja, oddaljeno 11 km, l,9kmod priključka AC-Dramlje, prodam nedokončano stanovanjsko hišo, v pritličju možnost poslovnega prostora. Telefon 041 589-439. Š930 kupim MANJŠO kmetijo v okolici Šem|urja, Grobel-nega ali Šmarja kupim. Telefon 040 496-820. Š895 PARCELO, zazidljivo, v Celju ali bližnji okolici, veliko do 2000 m!, kupim zo gotovino. Telefon 041 640-674. 6303 CEUE ali bližnja okolica. Zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo, 1000 do 2000 m2, kupim.Telefon 031 623-242.6126 oddam POSLOVNI prostor, Šentjur-cenler, velikost 147 m', vsi priključki, oddomo. Telefon (03) 749-3220. Odvetniška družba Gre-gorovič-Pungartnik d. n. o., Cesta Valentina Orožna 8, Šentjur. n V CEUU damo ugodno v najem poslovne prostore. Telefon 041 521-847 ali 5481-328. 6565 msssm3 najamem V CEUU najamem opremljeno garsonjero. Telefon 041 284-857. 6555 034925956, 0318621401 V CELOTI obnovljeno dvoinpolsobno stanovanje, velikost 74 m2, z zastekljenim balkonom, v Pucovi ulici v Celju, prodamo. Možnost zamenjave za večje. Cena po dogovoru. Telefon 041424-132, (03) 5451-528, po 17. uri. 6429 TRISOBNO stanovanje v Škapinovi ulici v Celju, 84 m!, svetlo, lega s/j, mirno, obnovljeno, 9/10 nadstr., zastekljen balkon, prodam za 18,9 mio SIT. Telefon 041 892-992. <5511 CEUE, Na Otoku, Trubarjeva 22, pritličje. Prodamo obnovljeno dvosobno stanovanje, 50 m2. Cena 13.000.000 SIT. Telefon 041 891-884. 6572 CEUE, Otok. Trisobno stanovanje, 70 m2,4. nadstropje, brez dvigala, obnovljeno, prodam. Telefon 040 267-066. 6610 GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIl DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV PE Celje. Ul. XIV. divizije 14 Tel.: 03/425-7000 NUMERO UNO Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23 Potrebujete kredit in vas je vaša banka zavrnila? Nudimo informacije o kreditih tujih bank do 15 let: hipotekami, stanovanjski. 040 871 391 mMMEm IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36 20 let m*. starost 10 let, pšrreL vrffosfi7.MCMri'. STANOVANJE v bloku, Celje, 40 m2, kupim. Telefon 041 697392. 6576 oddam V OKOLICI Celja oddam opremljeno stano- vanje urejeni ženski z redno službo. Telefon 031 264-604. 6554 TRISOBNO stanovanje, d, cotv, balkon, lasten vhod in lastno parkirišče, v stanovanjski hiši v Šentjurju, oddamo za daljše obdobje. Telefon 031 780-846. Ž478 V OKOLICI Celja oddamo stanovanje v stano- vanjski hiši. Telefon 031616D82. 6561 DVOSOBNO opremljeno stanovanje oddam v stanovanjski hiši za določen čas. Telefon 031 423-577. BOJlfRJA, 5 in 501, skoraj nova in hladilnik, višine spodnjega elementa, prodam. Telefon 031 383-615, po 15. uri. 6563 ŠTEDILNIK na trdo gorivo Plamen (desni zgoraj, bež barve), rabljen samo dve sezoni jn pet na petrolej, zibra kamin, prodam Telolen 031 366-087. 6569 o 15 let, v n 041767-696. eses KOTNO sedežno garnituro, 265-225, stoto ono lete, modre barvo, prodam. Telefon 031 221-790, Tak. Ž482 IMATE težave z odvetnim rabljenim pohištvom, belo tehnika in ostala stanovanjsko opremo? Pokličte 041 415412. 6614 KOTNO sedež.oS.rnituro, hladilnik, prazni stroj, miza, stole, omoto, prodam. Telefon 041 490-189. 6614 PEČ Koppersbusth, na trda gorivo, kupim. Telefoo031 217-390. sra» prodam BUKOVA drva prodam. Telefon 57954)48. Š909 90 kosov betonskih zidakov 30 1,5 m3, deske, debeline 2 cm, prodam. Telefon 041364-135. 6568 VEČ klafter drv prodam. Telefon 031 629-158. à 926 BUKOVE brikete, visokokalorične, za vse peči, ugodno prodam, možnost dostave. Telefon 051 318-590. Š928 STANOVANJE, 90 m2, v centru Celja, zelo RABUEN regal za dnevno sobo (4 m) pro-primerno za pisarne, prodom. Telefon dom za 20.000 SIT. Telefon 041 837-041 666-864. 6562 688. 6564 .com MALI OGLASI - INFORMACIJE Kakovost izdelkov trgovinske znamke SPAR stalno preverjamo pri priznanih slovenskih ustanovah za preverjanje kakovosti živil. I NTERSPAR B3aaa® QÛQ Sir Gauda ■ postrežno, 1 kg ^^ J^ Garantiramo!* b aradeče papir muflon Družba RADEČE PAPIR MUFLON, družba za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, d.o.o. Titova 99, 1433 Radeče V proizvodnem obratu iščemo sodelavca za delovno mesto TISKAR Opis dela: delo na offset tiskarskem stroju Od kandidata pričakujemo: spretnost, inovativnost, delovne izkušnje, končano IV. ali V. st. izobrazbe grafične usmeritve. Izbranemu kandidatu ponujamo: delo v urejenem okolju, možnost napredovanja, možnost izobraževanja. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Radeče papir muflon, d.o.o. Titova 99, 1433 Radeče Zaposlimo frizerko ali frizerja, starega od 23-35 let, z najmanj 4 leti delovnih izkušenj. Mateja Hrusti. s.p, Petrovče 102. Petrovče. Zaposlimo vzdrževalca industrijskih objektov. Možnost zaposlitve za nedoločen čas! Informacije po tel.: 03/710 19 61 RABLJENO kuhinjo Morles (svetlo), vgrodni štedilnik s pečico, pomivalno korito in brezhibni starejši šivalni stroj Bagat zelo ugodno prodamo. Za prevoz poskrbite sami. Telefon 031 703-782. 6609 oddam GARAŽO, 24 m2, v Drapšinovi ulici, voda, elektrika, daljinsko odpiranje, oddam. Možno tudi za skladišče. Telefon 041 602-368. 6515 V CELJSKI enoti nudimo dobro plačano terensko delo. Telefon 041 747-126, Tor-ro,Selo 7,3320 Velenje. 5735 NATAKARICO zaposlimo v okrepčevalnki Vijolica. Zvonimir Juteršek s. p., Ardin 65, 3211 Škofja vas. Telefon (03) 7800-452,041 628-860. 6360 IŠČEM delo: likanje, pospravljanje, pakiranje, sestavljanje ali lepljenje. Telefon 041926417. 6535 V ŽALCU zaposlimo dve simpatični osebi za delo v prijetnem baru. Telefon 040 750-820 ali osebno: Still Cafe, Šlandrov trg 26, Žalec ž 474 IŠČEMO čistilko za čiščenje lokala v Grižah. Informacije po telefonu 041 696-858. Pizzeria Verdi Verdi, Boštjan Verdnik s. p., Griže 125. n DEKLE za strežbo za pošlim. Tedensko plačilo. Telefon 041 460-981, Miran Kozlevčar s. p., Ljubljanska 14 a, Velenje. 6575 IŠČEM žensko za pomoč v strežbi v gostinskem lokalu. Vikendi prosti. Telefon 031 297-650. Jožefo Šantej, Bar pri gasilcu in zem. dela, Sveti Štefan 51,3264 Sveti Štefan. Š918 IŠČEMO pomoč v kadrovski službi in v telefonskem oddelku. Telefon (03) 428-2072. Lindigo d. 0. 0., Kidričeva 13, 3000 Celje. 6602 DVE telici simentalki, težki 180 kg, prodam. Telefon 031 629-158. Š926 TELICE, črno bele, breje 4 do 6 mesecev, prodam. Telefon 5798-358. 6583 BIKCA simentalca, 110 kg, in teličko, 100 kg, prodam. Telefon 031 553-567. Š919 KOBILO, staro 6 let, brejo, varno, zelo mirno, prodam ali menjam za les. Telefon 031 719461. Š922 TEUCO, brejo 8 mesecev, prodam ali menjam za manjše govedo. Telefon 5736-525. L 934 DVE svinjski polovici, domačo hrana, prodam. Telefon 031268-574. Š920 BIKCA sivca, težkega približno 160 kg, prodam.Telefon(03)5725-115. 6603 KRAVO, brejo v 8. mesecu, prodam ali menjam za bikca ali mlado jalovo kravo. Telefon 5413-019,041 357-024. 6601 KRAVO simentalko in frizijko prodam.Telefon 031 568-206. 6599 VEČ govedi lisaste in črno bele pasme prodam. Telefon 031 240-485. Š929 PRAŠIČE težke okrog 80 kg, odlična pasma, ugodno prodam. Telefon (03) 5799-064. 6611 ČISTOKRVNE nemške ovčarje, stare 8 tednov, prodam. Telefon 8101-078. š 932 BELI višavski terier, samček, hišno leglo obeh staršev, prodam. Telefon 041820-297. 6617 PSA, pasma škotski ovčar, star 3 leta, podarim. Telefon 041 991-087. KAKOVOSTNO belo vino iz okolice Virštanja prodam, cena 200 SIT/I. Telefon 031 571432. 6509 MED in čebelje izdelke prodam. Telefon 041 599-158. 6540 CIPRESE in češmin za žive meje ugodno prodam.Telefon 5461-063. 6528 BELO sortno vino, kerner, muškat, chardo-ney, beli pinot, renski rizling, 70 I v litrskih steklenicah, prodam po 300 SIT. Telefon 041 629-644- 6529 DROBEN krmni krompir prodam. Telefon 041663-137. 6590 LIGUSTER za živo mejo prodam. Telefon (03) 5778-669,051 301-612. 6586 GROZDJE laški rizling prodam ali zame-. njam za suho koruzo. Telefon 031 637-267. 6584 BELO in rdeče grozdje, na sončni legi, zelo ugodno prodam. Telefon 031 228-810, (03)5804-299. 6581 KORUZO v stroku, lansko, prodam.Telefon 031 505-049. 6580 GROZDJE šmarnico prodam. Telefon 5702-048. 6577 KAKOVOSTNO koruzo, naravno sušeno, prodam. Telefon 040 558-543, (03) 5461-543. 6579 CIPRESE za živo mejo ugodno prodam. Telefon 7100-542. Ž483 CIPRESE, smaragd in navadne, zo živo mejo, ugodno prodam. Telefon (03) 5718-839,041 317-588. Ž480 kupim JABOLKA za stiskanje kupim. Telefon 031 285-550,(03)5739-182. 6507 JABOLKA za stiskanje kupim. Telefon 031 505-049. 6580 HË^SSB KOMBINIRAN voziček za dvojčke Peg pere* go prodam zo 13.000 SIT. Telefon 031 62S430. 6516 OBLAČILA za fantka, starega 2 leti, posteljo, smreka, 160"200 in vzmetnico, prodam. Telefon 031890463. 6527 ELEKTRIČNI grelnik vode, 801 in bel kuhinjski element s koritom prodam. Telefon 041 278-181. 6543 KOMBINIRANO peč Budems, na olje in drva, gorilec Joones in cisterno za olje, 25001, prodam za 160.000 SIT. Telefon 041 719-060. 6545 BUKOVA ali mešana drva in BMW 318, letnik 1992, prodam. Telefon 041 232-594. ' 6553 RAČUNALNIK 98 windows, avto radio Blaupunkt, bojler, 801, in hladilno skrinjo, 50 I, prodam. Telefon 041 849-883.6550 RADIATORJE Emoterm, 8 kosov, različni, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 605-506. 6552 CISTERNO za kurilno olje, 19001, kotel Emo special, 25 kw in oljni gorilnik Joannes, prodam. Telefon 041 900-385. 6559 ŽIVINO, konjske komate za par in stružnico za les prodam. Telefon 041 587-985. Š913 TEUCO simentalko, 360 kg in jabolčni kis prodam. Telefon 5793-242, po 19. uri. Š914 GARAŽO na Otoku prodam. Telefon 041 666-864. 6562 ŠTIRI zimske gume, 165-75 R13, dvojne, s platišči, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 815433. 6570 GOLE jxd, letnik 1988, na novo registriran in nemškega ovčarja, starega 7 mesecev, prodam. Telefon 041 629-503. š 915 DVA rabljena hrastova soda, 2001, prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 492-6103, 041918-076, 6592 CISTERNO Inox, za vino, 1701, prodam ali zamenjam za cisterno, 1001. Telefon 051 350-282. 6591 RADIATOR, rebrasti, 110-96-19 cm, 4del-ni regal za dnevno sobo, bukev, prodam. Telefon 031 620-534. Š925 TRAKTOR Štore 402, letnik 1981, s kabino, nove gume in golf III tdi, letnik 1995, prodam ali menjam. Telefon 041 505-695. Š921 PREŠO, 801, za grozdje, mlin, nov električni štedilnik in sobno peč na trdo gorivo poceni prodam.Telefon 041482-825. DRVA, metrska in razžagana in sobno peč na olje prodam. Telefon 031 674-763. VARILNI aparat Einhel 150, malo rabljen in ogljikov filter, za vodo, nov, prodam. Telefon 041459-322. Ž479 SUHO hrastovo hlodovino, 2,2 m3 in nerabljen sadni mlin, prodam. Telefon 041 815-578. ž 481 B=J3EEJ( Prešana mesnata slanina postrežno ali pakirano-kosi, 1 kg 1289,- prodam TESTIRANE plemenske merjasce, linija 54 Ptuj, prodam. Telefon 041 670-766. 6036 PRAŠIČE, mesnate sorte, do 120 kg, prodam. Telefon 81034)76. Š893 PRAŠIČE, težke od 80 do 100 kg, prodam. Telefon 031 509-061,(03)5821-863. 6522 PRAŠIČE, težke približno 20 kg, prodamo po ugodni ceni. Telefon 031 524-147. 6532 MLADO brejo kravo prodam ali menjam za jalovo. Telefon 031 743-351. 6530 PERZIJSKEGA mucka, zelo lep, bel, modrook, čist in izredno ljubezniv, prodamo. Telefon 031 870-208 ali (03) 5411-860, po 18. Uri. 6560 TEUCO simentalko, staro 4 mesece, prodam. Telefon (03) 5774439. esse ŽREBIC0, staro 18 mesecev, lepo, mirno, mati lipicanka, prodam. Telefon 040 295-085. L 932 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 5740408. Š916 DVE breji kravi, pašni in dva bikca, eden 120 kg in drugi star 3 tedne, prodam. Telefon 031766-137. Š923 PRAŠIČA, 230 in 140 kg, domača kuhana hrana, ugodno prodam. Telefon 051 206-189. 6587 Neustavljiva in kruta bolezen je ugasnila življenje naši dragi JOŽICI SRUK rojeni MARČEN K prezgodnjemu grobu smo jo njeni najožji sorodniki in prijatelji pospremili včeraj, 13. oktobra 2005. Je tiha slutnja v tebe se vselila, Ovita v temo in trpljenje, Živeti želja žal je usahnila. Izdih le še in listja šelestenje... Iko Žalujoči: mož Vladimir, hčerka Vida, brat Vid z ženo Bojano, hčerko Sanjo in sinom Benjaminom ter ostali sorodniki in prijatelji ZAHVALA Ob izgubi drage mame, tašče, ome in prababice MARIJE PESJAK z Lopate 63 a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Iskrena hvala za izrečena ustna in pisna sožalja ter za darovano cvetje,-sveče in svete maše. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Veking v Celju, pevcem za odpete pesmi ter gospodu duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Žalujoči vsi njeni DNEVNI bar! Če ste pripravljeni na delo v prijetnem lokalu v Celju, se nam oglasite po telefonu 031 734-994. Redno in dobro plaâto. Jože Klenovšek s. p., Dobrova 16, Celje. 6605 iBHŒli IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Sam, Ulica bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. n HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. o. o., PE Celje, Kosovelova 16. Sedež: Kartagina d. o. o., Miklošičeva 38,1000 Ljubljana. n HUJŠAIMJE 3 - 12 kg mesečno oblikovanje postave mmOjr^M BNftla <2523255,01/51935 54 SUKOPLESKARSKA dela in demit fasade izvajamo kakovostno in po ugodnih cenah. Andrej Terglav s. p., Andraž 96 b, 3313 Polzela, telefon 041216-214. 6287 Vodenje poslovnih knjig CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. o. o., Parižlje 15, Braslovče. Telefon 041 649-234. n GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peč je zelo ekonomična, na drva in olje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas. Telefon 5415-011. 6463 PREMOG! Zelo ugodno, z dostavo na dom. Telefon 041 279-187, Vladimir Pernek s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n BERNARDINCA, starega 8 tednov, prodam za 15.000 SIT. Podarim hlevski gnoj. Okolica Frankolovega. Telefon 031 705-771,5774-637. 65/4 Ne veste, kako naprej? Po iščimo j odgovore skupaj! > ZALA 090 4282 Plačilo preko položnice 03/8101148 (100 sit/min od9.-21.ure) www.novitednik.com Vsi bomo enkrat zaspali, vmirupočivalivsi, delo za vselej končali v hišo Očetovo šli. Takrat zvonovi zvonite lepo! A. M. Slomšek ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljube mame, stare mame, prababice, sestre in tete JOŽEFE INKRET s Tomaža nad Vojnikom se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in cerkvene potrebe ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej iskrena hvala dr. Govc Erženovi za zdravljenje v času njene bolezni, patronažni službi Vojnik, ge. Alenki, gospodu župniku Antonu Pergerju za obiske na domu, za lepo opravljen cerkveni obred in govor. Hvala g. Fran-ciju Ofentavšku za govor ob odprtem grobu, pevcem Ljubečne za odpete pesmi med mašo in ob grobu. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: hčerke Fanika, Jožica, Marija, Anica in sinovi Vlado, Franci in Stanko z družinami ter ostalo sorodstvo Ko bolezen kruta v življenje tvoje je prišla, ti pobrala moč je in te premagala. Čeprav zdaj v grobu spiš, z nami v srcu ti naprej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka JOŽETA OBRANA iz Okrogarjeve ulice 5 v Celju se najiskreneje zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter nam pisno in ustno izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Katica in hčerka Katja z družino Celje V celjski porodnišnici so rodile: 30.9.: Vesna POVŠE iz Griž - deklico, Nuša LESKOVŠEK iz Celja - deklico, Tatjana JEZERNIK iz Celja - deklico, Matějka ZORC iz Štor -dečka. 1. 10. : Andreja MEŽNAR BOLE iz Celja - deklico. Barbara KOPRIVCiz Laškega-deč-ka, Edina PAŠAGIČ iz Zreč -dečka, Rosvita POCAJT iz Šmartna ob Paki - dečka, Ines NOVAK iz Šentjurja pri Celju - deklico, Silvija FERK iz Tabora - dečka, Andreja GOLOB iz Luč - deklico, Lidija ŠUHEL iz Štor - deklico. 2. 10.: Stana GAVRIĆ iz Šentjurja pri Celju - dečka, Mojca MLAKAR iz Grobel-nega - dečka. Barbara BRGLEZ iz Celja - dečka, Andreja GRAJŽL iz Slovenskih Konjic - dečka, Klavdija ŠEŠKO iz Laškega - deklico. 3. 10.: Urška TOMŠIČ iz Žalca - deklico, Marjeta TERČIČ iz Sv. Štefana - deklico, Marija ZUPAN s Pre-vorja - deklico. 4.10.: Andreja DOBERŠEK iz Šentjurja - deklico, Lidija PLOHL iz Mozirja - dečka. Maja KROPEJ POLEGEK iz Zreč - deklico, Maja FINKŠT iz Mozirja - dečka, Petra PLESEC iz Ljubnega ob Savinji - dečka, Bronislava ŠTOR iz Štor - dečka, Andreja BRAČUN iz Kozja - deklico. Patricija VODIŠEK iz Slovenskih Konjic - dečka, Irena BUKOVŠEK PUŠNIK iz Kalobja - dečka. 5.10.: Liljana PEČEK iz Loč pri Poljčanah - dečka, Vesna KRIŽAN iz Rogaške Slatine - deklico, Albina KOŽUH iz Vitanja - dečka, Ksenija ŠARLAH iz Celja - deklico. 6. 10.: Sabina PODLINŠEK iz Gornjega Grada - dečka, Andreja Lucija GRUBAR iz Celja - dečka, Katarina KRKLEC iz Nazarij - dečka, Zdenka PUTANEC iz Podplata - dečka, Nataša SEDEJ iz Celja - dečka, Manica OCVIRK iz Prebolda - deklico, Nevenka PRAPROTNIK iz Gornjega Grada - dečka. POROKE ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in tasta ALOJZA ZUPANCA iz Doblatine 8 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v najhujših trenutkih, izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Iskrena hvala g. Francu Kaplu za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred in pogrebni službi Zagajšek. Posebna zahvala godbi na pihala s Svetine, ki ga je pospremila na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sinova Hinko in Franci z družino Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo ostal. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil VID BLATNIK iz Celja, Dobrova 2 (7.4.1923-28.9.2005) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre. V SPOMIN 17. oktobra 2005 bo minilo leto dni, kar nas je nenadoma in tiho zapustila ljuba ANGELA BRACUN iz Celja Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče ter molite zanjo. Njeni domači Šentjur pri Celju Poročila sta se: Jože VOUK iz Kamena in Lucija KLADNIK iz Voglajne. Velenje Poročili so se: Matjaž PINCL iz Velenja in Katarina REGULJ iz Šempetra v Savinjski dolini. Bsnpti Celje Umrli so: Zvonimir VRUNČ iz Celja, 72 let, Marija PESJAK iz Lopate, 82 let, Karl MALGAJ iz Celja, 91 let, Martin LANEGAR iz Celja, 73 let, Danijel KANDOR-FER iz Celja, 65 let, Leopold HAJN-ŠEK iz Celja, 95 let, Vid BLATNIK iz Celja, 82 let, Slavko SLEMENIK iz Žalca, 78 let, Ema DRAVEC iz Griž, 71 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Marija TKALEC iz Tratne pri Grobelnem, 66 let, Antonija POLUTNIK iz Kamena, 98 let, Marija SIVKA iz Vodruža, 73 let. Velenje Umrli so: Bajram DJOKAJ iz Velenja, 75 let, Bernard MRŠAK iz Dravograda, 80 let, Jožefa ČADEJ iz Kasaz, 77 let, Jožef OBRAN iz Celja, 55 let, Ivan LIKAR iz Ljubljane, 73 let, Jožefa MELAN-ŠEK iz Florjana, 81 let. ■v radpcelje VODNIK KINO 3: PRIREDITVE odprtje razstave CU Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Deuce Bigaloww: Evropski žigolo 12.00.14.00.16.30.18.40, 20.40.22.40 Tuškova sobotna matineja Divji labodi in Stanovitni kositrni vojak, anim film 10.00 (sobota) Odklenjena skrivnost 14.30.16.40.18.50.21.00,23.10 lovci na družice 12.30.15.10.17.40, 20.20,22.50 Sky hight: Šola za junaka 11.20.13.30.15.40,17.50, (20.00četrtek in petek) 40 - letni devičnik 20.00 (od sobot8 do srede) Jamski stvor 16.00, 18.20. 20.50.23.00 Madagaskar JML 15.00,17.00 Noraga se metek ogne 13.00.19.00.21.10.23.20 Cinderella man - Legenda o boksarju 18.30 Temačna voda 16.10,21.10,23.40 Stealth: Nevidni bojevnik 15.30,18,00,23.30 Grof Monte Cristo 20.30 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedeljo 10.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec 12. bilten slovenske otroške gra- 19.30 SLG Celje__ E. Jelinek: Kaj se je zgodilo potem, ko je nora zapustila svojega moža, ali stebri družb oderpododrom, abonma poposeb- Pokrajinski muzej Celje: Mojster vzhajajočega sonca Hieronimus Hackel - virtuoz na steklu, avtorja Paula von Lichtenberga, do 9.10., ter gostujoča arheološka razstava Nove zanke sveto-lucijske uganke avtorja Mihe Mlinarja, do oktobra 2005. 11.00 Kulturni dom Šoštanj_ Živini plesni dnevi Plesni teater Velenje: Vmesni čas državno srečanje plesnih skupin od 14.00 dalje Krčma TamKoUčiri 1. rojstni dan krčme 15.00 Kulturni dom Šoštanj Živini plesni dnevi Plesni teater Terpsihora Novo Mesto: Metro državno srečanje plesnih skupin 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje dr. Jožef Muhovič: Likovna teo- predavanje 19-30 SLG Celje ' E. Jelinek: Kaj se je zgodilo potem, ko je nora zapustila svojega moža, ali stebri družb Odklenjena skrivnost 14.20.16.40,19.00, 21.20.23.40 Carja hazzarda 15.00-17.10.19.20,21.30.23.45 Jamski stvor 14.50.17.00, 21.00, 23.10 Norega se metek ogne 19.10 Temačna voda 15.20.17.30. 21.40.23.50 Dobro urejeni mrtveci 19.40 Sky high: Šola ia junake 14.15. 16.30. 18.40 20.50, 23.20 podstave so v soboto in nedeljo nemrazporeduinizven 19.30 Narodni dom Celje Renesančna plesna skupina Ga-liarda Celje: Moč razkriva človeka plesno-gledališkapredstava 19.30 Kulturni dom Kud ZarjaTrnovlje ' Celje' XIII. Novačanova gledališka sre- M. Gavran: Šoferji v politiki komedija SOBOTA, 15.10. 8.00 Titov trg Velenje_ Sejem lepot in dobrot 9.00 Dom sv. Jožef __ Krašenje sveč (dekoracija sveč z 9.00 Prodajna galerija MK Podčetrtek Prikaz kleklanja mojstrice iz Idri- 19.30 Kulturni dom Kud Zarja Trnovlje Celje ____ mammm ;T\rr,Ta—m XIII. Novačanova gledališka sre- J.Koceli: Odtenki barvno zmešana predstava ČETRTEK 21.00 9 orgazmov 18.00 Nynke 20.30 9 orgazmov SOBOTA 18.00 Nynke 21.00 Plesni Forum Celje__________ »Večeri v Forumu...« Jure Ivanušič & Nordunk koncert 22.00 Kud Kljub 19.00 9 orgazmov SREDA 19.00 Hvalnica ljubezni Low value, In - sane koncert NEDELJA. 16.10. MÏ.MWWU.WIIM» 8.30 Klubski prostori v Žalcu T\irnir v pospešenem šahu PETEK 18.00 8lueberry SOBOTA 18.00 Dežela Svih mrtvecev 20.00 Blueberry NEDEUA 20.00 Dežela živih mrtvecev 10.00 Kavčnikova domačija v Zavod-njah pri Šoštanju Jesen na Kavčnikovi domačiji nedeljska muzejska ustvarjalnim zaotroke Likovni salon Celje: dela Andreje Džakušič do 16.10. Zgodovinski arhiv Celje: gostujoča razstava »Slovenska mesta skozi čas«. Arhiva Republike Slovenije. Razstavišče Kulturnega centra Laško: akademski slikar Miro Zupančič iz NewYorka. Galerija nad »Santano« v Mercator centru Celje: skupinska fotografska razstava na temo »Moj pogled« Vili-ja Šustra in »Domačije«, Francija Horvata, do 2.11. Galerija sodobne umetnosti Celje: pregledna razstava Josipa Gorinška, do 20.11. Celjski dom - kavarna: likovna dela članov Celjskih ljubiteljskih likovnikov, članov sekcije KPD »Svoboda« Celje, do 30.10. Galerija Volk: likovna dela A. Braču-na, do 31.10. Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: »Med pisanjem in potovanjem« - ob 55 - letnici smrti Alme M. Karlin, avtorja GregorjaErjavca, do 15. 11. Elektro Celje - avla upravne stavbe: akademski slikar Andrej Pavlič, do 23. 10. Galerija Nazarje - Jakijeva hiša: slikarja Jože Horvat - Jaki in Goran Horvat, do 15.10. Kulturni dom Slovenske Konjice -mala avla: Raznolikost bogati Kulturni dom Slovenske Konjice -velika avla: fotografije Hermana Cairo, do 25. 10. Zdravstveni dom Slovenske Konjice: Milan Lamovec - Didi, olja. Občina Slovenske Konjice: Izbor iz Zlate palete Galerija Borovo Celje: olja na platnu Vlada Geršaka, do 28.10. Galerija Mozirje: likovna dela Cvetke Kravos. MNZC- Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12. MNZC - Občasni razstavni prostori: Spomenik osamosvojitve Slovenije »91«, predstavitev rezultatov natečaja, do 30.10. Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja, ter grafik RudolfaŠpanzla na temo Celjski grofi. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Stari pisker: stalna postavitev. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol. iz Žičke kartuzije; gostujoča razstava: Edi Kandut, Causa Aliqua Subest - vedno obstaja razlog. Bitîyj Wmm i "7 11 hbp ^j^m Zaporniško dvorišče celje 17.00 Interspar Velenje _ Praznovanje ob obletnici Inters-para 18.00 Muzej premogovništva Slovenije, _ Črna garderoba__ Zgodovina premogovnika Vele- www.novitednik.com 3 ha Štirih frekvencah 95.1 N"1- y-"'fXfl www.radiocelje.com I Petek ob 20.00, P2 Rock and roll in rock kultura. Predava Marjan Ogrinc, slovenska avtoriteta na področju raziskovanja rockkul- Petek ob 22.00 Dj Mao in R "n'R Opismenjevalnica Sobota ob 20.00, Kino P2 Filmsko izobraževanje. Tema: Orson Welles Vadbajoge V vrtcu na Pešnici bo nadaljevalna skupina vadila ob 18.00, začetna pa ob 19.30. Potrebujete ležalno podlogo. Projektno vabilo. Bi želel/a uresničiti svoj projekt ali pa ga samo predlagati? Javi se nam in sičupaj bomo našli rešitev! smoa Zbiramo prijave za Delavnico orientalskega plesa ali Biti ženska, ki bo v soboto, 29.10. ob 15.00 v Šmoclu. inski center celie Sobota ob 20.00 Filmski večer: Ogled ciklusa filmov mladih celjskih ustvarjalcev Alena Pavšarja in Roberta Mastnaka: Koridor, Gozd teme in Oni. Zbiramo prijave za dvodnevno delavnico: Projektni management - 21. in 22.10. Kako pripraviti, voditi in spremljati projekte, ki jih izvajajo neprofitne organi- Vsak četrtek v MCC Plesna šola Roily - tečaj salse in družabnih plesov. Razpisali smo literarni natečaj MCC na temo »Neomejeno«, sodelujete lahko s prozo in literaturo. Več info: wunv.mc obdobje, ko vam bo najbolje uspevalo prav na poslovnem področju, zato nikar ne izgubljajte časa, ampak se posvetite delu. To vam bo vsekakor v veselje, pa še korist boste imeli od tega. On: Stalni spremljevalec vas ne bo podpiral tako, kot bi vas moral, zato ne oklevajte predolgo z odločitvijo, ki jo boste tako ah tako morali sprejeti. In še preden se boste dobro obrnili, bo uspeh že tu! Ona: Pojavile se bodo nepričakovane ovire v zvezi s trmastim partnerjem. Toda nikar ne padajte v malodušje, saj bo še pred koncem tedna vse v najlepšem redu. Kasneje boste tako ali tako na vse pozabili. On: Po krajšem zatišju na ljubezenskem področju boste znova zasijali v vsem svojem sijaju in si pridobili naklonjenost osebe, ki vam že nekaj časa ne gre iz misli. Uporabili boste taktiko, ki se ji ne bo dalo upreti. Localna elita Vsi tisti, ki ste se prejšnji teden uspeli prebiti med izbrance, ki so bili povabljeni v nov lokal Local v središču Celja, zagotovo niste mogli mimo dejstva, da se je tam dobesedno trlo sila znanih in vplivnih obrazov, ki so tekmovali za večjo pozornost medijev. Glavna krivca za dogajanje sta bila seveda prekaljena gostinca Zoran Gole in Boštjan Verdnik, ki obljubljata, da bo Local glavna atrakcija v mestu, se pravi točka, kjer se bo vsak dan zbirala prav vsa celjska smetana. Zelo nevarno, glede na to, da je čisto blizu tudi urad za poroke, se pravi za panogo, ki zadnje čase celjski smetani ne leži preveč. ____ __IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIČ Bog ustavaril vodo, človek vino Če sodimo po obisku lokalov, za katere sta doslej skriiela Zoran Gole (desno) in Boštjan Verdnik, potem bo Local posloval zelo uspešno. Upamo, da bosta redno plačevala davke, da ju ne bo doletela usoda Stojana Auerja. Na svečano otvontev sta prišla tudi vedno elegantna zakonca Moravek. On zdravnik, ona sodnica, oba pa tako zelo kul, da si nhi misliti ne morete. Beograjski junak Ales Pipan, ki se je z Zoranom Golcem nekoč podil po košarkaških igriščih, je dolgo časa kramljal s Petrom Thaleijem, ki se mu zadnje čase ne ljubi več poditi za ženskami. Kaj vemo, morda pa ga je končno le ujela znana velenjska le-potička, katere identiteta naj zaenkrat ostane skrivnost. Simer, Energy in Tus. Tn prve dame treh prvih mož, kjer je bila najglasnejša ravno Tanja Tuš (desno), ki je najboljšima prijateljicama zagotovo razlagala o novih poslovnih potezah svojega moža Mirka, ki se je tako kot vedno skrival pred fotografskim objektivom. Če se skriva tudi doma, pa seveda nimamo pojma. ugler PORAVNAVA PLESKARSTVO FASADERSTVO 041/651 056 ii 03/490 0222 ste sili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? e, Ljubljanska cesta 20 tel. s SS 080 13 14 To slednje gre direktorju kmetijske zadruge Zvonku Pušniku zelo dobro od rok. In čeprav obilno deževje letošnje trgatve ni ravno blagoslavljalo, so v soboto med dramelj-skimi goricami klopotci na delo pospremili množice trgačev. Šentjur sicer ne premore vinske kleti, je pa menda res, da vsak, ki kaj da nase, obdeluje vsaj nekaj trsov žlahtne rastline. Koliko mošta je nateklo izpod njegove »preše«, nam sicer ni hotel izdati, se pa govori, da na Beli Gori teče samo res dobra kapljica. No, po obrazu sodeč se tudi nad letošnjo letino ne bo treba pritoževati. ST Prvonagrajena fotografija Aleša Skoka Polde gre v Prago z Alešem! Komisija se je odločila: najbolj izvirno fotografijo je poslal Aleš Skok Nagradna igra, v kateri smo izbirah najbolj izvirno fotografijo našega škrata Poldeta na počitnicah, je končana. Posebna komisija je izbrala nagrajenca in odločila, da na petdnevno potovanje v Prago pošlje Aleša Skoka iz Štor. Ta nam je poslal sicer več fotografij, na katerih je razvidno, da je Polde bil na morju, zaradi boljše preglednosti pa smo v našem natečaju objavili fotografijo Poldetove druščine od blizu. Tokrat jo objavljamo še enkrat. Aleš je Poldeta odpeljal s seboj v Barbarigo na Hrvaškem, nekaj dni pred dopustom pa je poskrbel zanj tako, da mu je sam izdelal še ostalo druščino. Mi smo družbo poleg Poldeta na sliki poimenovali: Zdenko (Poldetov stric), Tinka (mama), Ciril (oče), poleg Poldeta na skrajni desni pa je še Štefek (Poldetov mlajši brat). V naše uredništvo je vse od poletja prispelo več kot 60 fotografij, kar pomeni, da ste nam fotografije Poldeta na počitnicah prinesli skorajda vsi, ki ste se na začetku počitnic oglasili ponj, da ga odpeljete s seboj. Tolažilna nagrada za fotografijo Natalije Borinc Ocenjevali smo torej izvirnost fotografije, ki je hkrati dokaz, da je Polde na dopustu resnično bil. Nekateri posamezniki so pošiljali tudi več fotografij, na katerih je razvidno, kje je Polde bil, mi v uredništvu pa smo se odločali objavljati tiste, ki so bile po kakovosti fotografije najboljše za objavo. Žal nismo mogli objaviti fotografij vseh avtorjev, zato je komisija že sproti izbirala tiste, ki so zaradi izvirnosti prišle v ožji izbor. Radio Celje in Novi tednik pa torej Alešu za njegov trud lili me in izvirnost podarja pet dni v Pragi, kjer si bo ogledal vse lepote tega čudovitega češkega mesta. Aleša bomo s podrobnostmi okrog potovanjavPrago seznanili v naslednjih dneh. Ker pa je komisija, v kateri so bili urednica Radia Celje Simona Brglez, pomočnica urednice Novega tednika Ivana Stamejčič, novinarka Bojana Av- fuštinčič in fotoreporter Aleks tern, dobrega srca, se je odločila podeliti še eno tolažil-no nagrado. In sicer Nataliji Borinc iz Šmartnega v Rožni dolini, ki je Poldeta vzela s seboj v Zadar, kjer je dobro poskrbela za njegovo poležavanje na plaži. Pa še Radio Celje je lahko poslušal ves čas. Njo pa čaka nagrada na našem oglasnem oddelku. Če vaša fotografija ni prišla v ožji izbor v nagradni igri in tako ni bila objavljena, ne bodite jezni na Poldeta. Tudi nas večkrat razjezi, a ga imamo vseeno radi. Polde je pač škrat, včasih prijaznež, nagajivež, včasih tat... SIMONA ŠOLINIČ