LETO XII. ST. 14 (594) / TRST, GORICA ČETRTEK, 17. FEBRUARJA 2008 www.noviglas.eu SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Andrej Bratuž Volilni preobrat Pisati o volilnih izidih prve ure po zaprtju volišč (ponedeljek popoldne) je skoraj preuranjeno. V začetku gre navadno le za projekcije oziroma izjave volivcev. Toliko težje je o vsem tem še pisati objektivne komentarje. Absolutno nemogoče je sedaj pisati o izidu deželnih volitev v Furlaniji Julijski krajini, saj je štetje za te volitve določeno šele za torek popoldne, ko je redakcija našega tednika že zaprta. Splošna slika nove politične situacije je zato še zelo medla, čeprav že izstopajo nekateri dejavniki, ki kažejo na razplet italijanske politike. Dejstvo je, da je desna sredina v glavnem prva politična sila in si bo tako zagotovila večino v novem parlamentu, tako v poslanski zbornici kot v senatu. S tem se torej vračamo nazaj v čas izpred dveh let, ko je nastopila Prodijeva levosredinska vlada. Kaže torej, da se Veltronijeve politične projekcije niso uresničile. Zato se bo politični položaj v Italiji odločno spremenil in obrnil na desno. Politika bo tako spet odvisna od desne sredine z Berlusconijem na čelu. Temu seveda stojita ob strani še Finijevo Nacionalno zavezništvo in Bossijeva Severna liga, ki je pravzaprav najbolj in morda nepričakovano napredovala. Popoln poraz pa je doživela Mavrična levica, ki jo predstavljajo Bertinotti, Giordano in še kdo. Ta politična sila bo sploh izpadla iz obeh vej parlamenta. Zadovoljivo sta se uvrstili še Casinijeva UDC in Di Pietro-va Italija vrednot. Tudi v naši deželi je na političnih volitvah zmagala desnica, čeprav so seveda bili izvoljeni tudi razni parlamentarci leve sredine. Pričakovanje seveda zdaj vlada še za izid na naših deželnih volitvah. Na Siciliji pa so tudi deželo osvojili desničarji. Vseeno pa že nekaj o deželnih volitvah, za katere (kot že povedano) sploh še ne poznamo rezultatov. Volilna kampanja zanje je v glavnem tekla delavno, načrtno in z naše strani s posebnim ozirom na vprašanja slovenske manjšine, pa tudi širših in splošnih problemov, ki jih predstavljajo delo, šolstvo, socialna in gospodarska vprašanja. Slovenska stranka je v tem pogledu gotovo naredila največ, kar je sploh mogla, in zato pričakuje tudi uspeh. Vodstvo Slovenske skupnosti in vsi njeni kandidati, zlasti v tržaškem in go-riškem okrožju, so obdelali vse naše slovenske občine, a tudi obe mesti in na srečanjih z volivci izpostavili vsa pomembna vprašanja, ki nas zadevajo. Mogočen je bil tudi volilni shod v Gorici s prisotnostjo kandidatov in volivcev lipove vejice, nastopili pa so še predsednik dežele FJK Riccardo Illy in nekdanji predsednik republike Francesco Cossiga ter prvi predsednik slovenske vlade po osamosvojitvi in sedanji evropski poslanec Lojze Peterle. Pri vsem tem se lahko še vprašamo, zakaj leva sredina ni prodrla in to kljub velikim uspehom njenih osrednjih predstavnikov. Tajnik Demokratske stranke Walter Veltroni je res v svoji kampanji obdelal celotno državno ozemlje in orisal zadevni program šele nekaj mesecev stare nove stranke. Ta je bil gotovo dober in sprejemljiv za državljane. Težko je tu odgovoriti na vse to. Verjetno pa je tudi nasprotna propaganda naredila svoje, saj je izrabila tudi razne šibkosti levosredinskega tabora ali pa še bolj nekatere neuspehe Prodijeve vlade. Kako pa narodne manjšine in njih predstavništvo? V parlament so bili ponovno izvoljeni poslanci in senatorji južnotirolske SVP ter Union Valdotaine iz Aoste. Na listi Demokratske stranke pa je bila v rimski senat izvoljena dosedanja deželna poslanka Tamara Blažina, ki bo tako predstavljala Slovence v Italiji. Komentar Kaj nam je storiti? V zadnjem času se je obrnilo name več ljudi in me spraševalo, kaj storiti. Predstavnik stranke mi je dejal, da vlada malodušje in bi bilo treba stranko popolnoma prenoviti. Odgovoril sem mu, da je to odvisno od ljudi, ki so v njej, in njihove pripravljenosti, da se povežejo, pogovorijo in sprejmejo odločitve. Verjetno pa do sprememb ne bo prišlo z menjavo zunanjih okvirov, pač pa z drugačnim načinom delovanja, z večjo izmenjavo med “bazo" in vrhom, z večjo zavzetostjo vseh članov, da okrepijo svoje delo na vseh področjih. Stranke in organizacije bodo težko napredovale z ljudmi, ki so v preteklosti zapravili zaupanje ljudi in jih “žejne" peljali čez vodo. To bo mogoče le s tistimi, ki so pokazali zavzetost in predanost v delu za narod. Gospa mi je dejala, da se premalo oglašamo v javnosti in da je na naših medijih premalo vsebin, ki bi širile resnico, ki bi spodbujale krščanske vrednote in omogočale, da bodo ljudje vsaj obveščeni o temeljnih družbenih zadevah, o krščanskih resnicah in podobno. Pritrdil sem ji. Spomnil sem se na oddajo o Veliki noči novinarke na nacionalni TV, ki je poleg dveh vernih ljudi povabila še nekdanjo redovnico in ateističnega profesorja, da bi pokazala "obe strani", kakor imajo pri nas navado reči. Za in proti je zanimiv dialoški položaj, ki je primeren le za kritične oddaje, ne pa za praznično razpravljanje o veri, Veliki noči in vstajenju, kjer se je ateist moral potem nelagodno zagovarjati, ko ga je novinarka označila kot agnostika. Ali ne bi sodilo k velikonočnemu vzdušju, če bi se v oddaji govorilo o veri, o prazničnih vsebinah, o skrivnosti življenja in smrti ter o veri v vstajenje?Saj menda nimamo toliko takih oddaj v naši nacionalni hiši, da bi bilo to ob praznikih preveč? Spet mi je dejal znanec: "Oglašajte se še več o temah, o katerih tako dobro pišete". Spomnil sem se na čas komunizma, ko sem kdaj poslal kak članek v Družino in so mi bralci rekli, da bi moral več pisati, takratni urednik pa je rekel: "Veš, ne moremo objavljati, ne berejo"! Večina je torej v rokah urednikov, ki pa imajo svoja merila, svoje ljudi in svoje razloge. Povsod pa je tako, če ne trobiš v isti rog, se te raje izogibajo. Zato se mnogi žal veliko preveč ukvarjajo s tem, kdo je koga napadal, kdo je komu kaj povedal, premalo pa je pri nas v družbi, in bodimo iskreni tudi v Cerkvi, ukvarjanja s problemi in ni pripravljenosti, da bi vsak priznal tudi svoje zablode. Ob stvarnem pristopu in trezni ter pošteni razčlenitvi problemov v družbi in v Cerkvi bi se izognili brezplodnemu obmetavanju. Nekateri celo brez- ' - . i ' domce zlorabljajo za to ideološko gonjo. Tako v zadnjem časopisu Kralji ulice ponavljajo gonjo proti Cerkvi izleta 1901. Katoličani se bomo po mojem temu izognili le tako, da bomo priznali tudi svoje napake in pohiteli z družbenorelevant-nimi temami. Sicer pa roko na srce. Kdo pa si želi verskih tem? Kdo si želi govorjenja o družbenih resnicah in raziskovanja za kulisami vsakdanjosti ter preganjanja laži in zavajanj, ki vladajo med nami? Ali niso tudi mnogi kristjani postali zadovoljni s vsakdanjostjo in povprečnostjo, ki nas obdaja. Zato so se tudi v marsičem sprijaznili s čenčami, nasiljem in po-trošno opolzkostjo, ki preveva medijsko vsakdanjost. Če ne bi bilo tako, bi na članke in oddaje romala protestna pisma in bi zvonili kritični telefoni, ki bi uporno zahtevali, da to niso naše oddaje in niso naša stališča. Očitno pa je tako v redu in življenje poteka kar dobro, da nas preveč ne vznemirja in zato ni razlogov za proteste. Glede marsikaterih zadev mnogi niti niso čisto na jasnem. Ali naj se vrne premoženje nekdanjim lastnikom. Tudi Cerkvi? / stran 4 Janez Juhant Duša Knjižnice Dušana Černeta Marjan Pertot o Slovenski za Kanado in svojem delu Povejte, www.noviglas.eu/blog Posvet FISC v Podovi Posvet Državne zveze katoliških tednikov ob 100-letnici padovskega tednika La Difesa del popolo Evropske teme - Naše teme Razorožitev in trgovci z bombami Trgovanje z orožjem, kljub vsem omejitvam, ki jih je mednarodna skupnost sprejela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ostaja nedvomno donosen posel. Sodeč po podatkih, ki jih je konec meseca marca objavila italijanska vlada, pa ugotovimo, da ni donosna le trgovina orožja, ampak tudi proizvodnja, karjasno dokazuje, da je v dneh splošne ekonomske krize vojna industrija še vedno sektor v polnem razvoju. O nižanju proizvodnje orožja in o resni politiki rekonverzije te etično sporne industrije očitno ni ne duha ne sluha, kar pomeni, da se upi globalne razorožitve, ki so bili velik sen osemdesetih let, popolnoma razblinjajo. Z določeno grenkobo v srcu lahko ugotavljamo namreč, da o problematiki razorožitve ni spregovoril v zadnjih letih nihče in to niti 200,00 IfiO.(H) 140,00 1211.(11) 40,(HI Italijanski izvoz orožja državam, ki niso članice EU in zavezništva NATO v pravkar končani volilni kampanji. Obratno, mediji dnevno poročajo o grajenju skupne evropske obrambe, o izdelovanju atomske bombe v Iranu, o napetostih med Rusijo in zvezo Nato, o poskusih izvažanja evropskega orožja na Kitajsko, o novih vojnah v Afriki itd., karjasno kaže, daje oboroževanje vse bolj aktualna tema, problematika strukturne razorožitve pa postaja očitno tematika, katere se uradna politika vse bolj izogiba. Moralni in socialni problem pa je pred očmi vseh v vsej svoji krutosti, saj v modernih vojnah so žrtve v glavnem civilisti. Pri vsem tem tudi Evropa nosi svojo odgovornost. Evropske države namreč iz leta v leto povečujejo svoj delež na svetovnem trgu orožja, Evropska unija pa s svojimi ukrepi, ki sicer odražajo načelno pomembne deklaracije, ni sposobna tega zaustaviti, predvsem pa ni sposobna učinkovito omejiti prodajo orožja državam, ki so deležne embarga. Cinično bi torej lahko ugotovili, da tudi vojaška industrija pomaga pri dvigovanju bruto domačega proizvoda, kar je v obdobju ekonomske krize še posebej dobrodošlo. Če se ozremo direktno na podatke namreč, ugotovimo, da danes pet velikih evropskih držav, in sicer Italija, Švedska, Velika Britanija, Francija in Nemčija upravljajo skupaj skoraj tretjino svetovnega trga orožja, kar pomeni, da je Evropa danes vse večji konkurent ZDA in Rusiji in skupaj z njimi kontrolira nad 80% svetovne proizvodnje orožja. Zgovorne številke, ki kažejo na vse bolj zaskrbljujoče stanje, o katerem je razglabljal mednarodni seminar o razorožitvi, razvoju in miru, ki gaje 12. in 13. aprila pripravil Papeški svet za pravičnost in mir. Razorožitev, razvoj in mir so namreč po mnenju organizatorjev trije tesno povezani pojmi, ki jih je treba obravnavati strukturno. Le tako je možen ponoven zagon procesa razorožitve, za katerega se vsi ljudje dobre volje moramo vztrajno boriti, Po mnenju kardinala Martina, predsednika komisije, živimo v zgodovinskem obdobju velike negotovosti, ki je tesno vezan na proces globalizacije in na uveljavljanje terorizma. Vse to sili države k ponovni oborožitvi, kar odraža neko nezaupanje v dialog in v mednarodno sodelovanje, ki vse bolj peša. Načrtovanje resne politike razorožitve seje torej ustavilo, zato kardinal Martino nagovarja države in mednarodne organizacije, da bi dale novega zagona mirovnim procesom in bi tako skušale doseči celostni in solidarnostni razvoj človeštva, kije dejanski predpogoj razorožitve. Mirno sožitje človeške družine je torej nujno, saj, kot ugotavlja papež Benedikt XVI., ki je seminarju poslal svoje sporočilo, pristen človekov razvoj ne moremo zožiti zgolj na preprosto gospodarsko rast, ampak mora vključevati moralno in duhovno razsežnost, hkrati pa mora vsebovati solidarnost, kar pomeni skrb za osebe in ljudstva. Samo tak celovit humanizem lahko vodi v vsestranski razvoj in utrjuje mir, ki pa ga je treba tudi stvarno uresničiti s konkretnimi političnimi gestami. Zato bi bilo zelo lepo, da bi v tej optiki Evropska unija pod slovenskim predsedstvom sprejela to sporočilo in bi konkretno postala pobudnica nove obvezujoče mednarodne pogodbe za realno znižanje proizvodnje in preprodaje orožja, kar bi pomenilo nov korak v smeri reševanja številnih odprtih problemov, ki jih trgovina orožja postavlja. Peter Čemic Na pobudo Združenih narodov 2008 - Mednarodno leto jezikov Tamara Svetovni in nacionalni mediji, to se pravi sredstva javnega obveščanja, se na veliko v glavnem ukvarjajo z napetimi dogajanji v svetu in ob tem zanemarjajo druge probleme, s katerimi se spopada človeštvo na svoji eksistencialni ravni na področju prehranjevanja, zdravja, kulturnega razvoja in osmišljanja življenja nasploh. Časopisje se, recimo, na široko razpisuje o vojnem dogajanju in drugih političnih napetostih v raznih delih sveta, tudi zelo oddaljenih od nas, o brezobzirnem pohodu globalizacije na vseh področjih in poskusih upiranja oz. za nekatere čim bolj donosnega prilagoje-vanja za ceno temeljnih načel dostojanstva tako posameznikov kot družbenih skupnosti. Ob tem pa kot posledica spreminjanja razmer vse pogosteje prihaja do pojavov nestrpnosti in celo rasizma, egoističnega zapiranja vase razvitejših družb pred zunanjimi priseljenci, čeprav jih nujno potrebujejo kot delovno silo. Skušali smo izpostaviti splošen okvir dejanskega stanja v pretežnem in tudi pretiranem zanimanju za nekatera tekoča aktualna vprašanja, medtem ko se le občasno in obrobno obravnavajo nekatera druga zelo pomembna vprašanja današnjega časa in človeštva. Na nekatera takšna bistvena vprašanja je opozorila glavna skupščina svetovne mednarodne organizacije OZN (Združeni narodi). Razglasila je med drugim 2008 za mednarodno leto jezikov. Koordinacijo dejavnosti na področju jezikov so poverili mednarodni organizaciji za kulturo Unesco, ki deluje v okviru OZN in ima sedež v Parizu. Njen generalni ravnatelj Koičiro Macura (Japonec) je takole predstavil njen program: "S spodbujanjem in razvijanjem jezikovnih politik bi morali vsaki jezikovni skupnosti omogočiti, da uporablja svoj prvi jezik ali materni jezik čim popolneje in čim pogosteje, pri čemer je vključena raba jezika v izobraževanju, ter vsekakor zagotoviti znanje državnega ali regionalnega je- Koiciro Macura zika ter enega izmed mednarodnih jezikov. Prav tako je treba spodbujati ljudi, ki sicer govorijo dominantni jezik, da se naučijo še enega drugega ali regionalnega jezika ter enega ali dva mednarodna jezika". Ob začetku letošnjega mednarodnega leta jezikov je omenjeni ravnatelj Unesca podrobneje razčlenil temeljni pomen ohranjevanja in razvijanja jezikovne različnosti danes in v prihodnjih desetletjih. Jeziki so namreč bistvenega pomena za ohranjanje identitete skupin in posameznikov in za miroljubno sožitje ljudi. Jeziki kot taki so namreč učinkovit pripomoček v okviru svetovne strategije za civilizacijski, kulturni in materialni dvig zaostalih plasti prebivalstva zlasti v nerazvitem sve- Povejmo na glas tu. Pomislimo samo na boj proti aidsu, malariji in drugim boleznim, ki ga je mogoče bolj učinkovito voditi v jezikih, ki jih govorijo prebivalci, katerim so zadevne pobude namenjene. Skupni cilj na različnih ravneh - državni, regionalni ali mednarodni - je priznati pomen jezikovne raznolikosti, večjezičnosti, in v tem sklopu tudi manjšinskih jezikov, v izobraževalnih, upravnih in pravnih sistemih, v izražanju kulturne identitete ter zlasti v medijih. Unesco zato poziva vlade, mednarodne organizacije in civilno družbo ter izobraževalne ustanove, naj okrepijo svoje dejavnosti za spoštovanje jezikovne različnosti ter za promocijo in zaščito vseh jezikov, še posebno ogroženih. Temu namenu naj služi praznovanje letošnjega mednarodnega leta jezikov, ki se je letos 21. februarja praznovalo že devetič. Danes obstaja na svetu približno 7 tisoč jezikov. Manj kot četrtina teh jezikov je danes v rabi v šoli in v elektronskem komuniciranju. Tisoči jezikov se v šolah sploh ne poučujejo in uporabljajo v sredstvih javnega obveščanja. Polovica ljudi danes na svetu uporablja le devet različnih jezikov. Največ, 1,2 milijarde, jih govori kitajščino. Poznavalci razmer predvidevajo, da bo kljub vsem prizadevanjem v času nekaj generacij izginilo več kot polovica od približno 7 tisoč ugotovljenih jezikov na svetu. Vprašanje priznanja in uporabe jezikov je nadvse aktualno tudi pri nas. Pomislimo samo, kako še vedno nasprotujejo javni rabi slovenščine in furlanščine na območju naše Dežele FJK prav politiki, ki so polni besed o človekovih pravicah in o svoji privrženosti mednarodnemu sodelovanju in odprtosti do sosedov v evropskem okviru. Alojz Tul Italija bolj zau Najnovejše volitve so pokazale, da Italija kljub vsemu bolj zaupa politični desnici kot levici. In če rečemo kljub vsemu, imamo v mislih Berlusconijeve napade na sodstvo, njegovo pogostoma arogantno nagovarjanje javnosti, pomanjkanje posluha za socialne probleme vse večjega števila družin in ne nazadnje dejstvo - kar je zagotovo najtehtnejši očitek -, da je v prejšnjih petih letih njegovega predsednikovanja Italija na ekonomski lestvici razvitih držav zdrsnila strmo proti dnu oziroma bila deležna občutnega znižanja življenjske ravni. Kljub vsem u torej in kljub hladnosti sicer uglajenega Finija ter kljub osupljivi grobosti Bossija pa so Italijani dali svoj glas omenjeni politični desnici in to prepričljiveje, kot je bilo pričakovati. Ob resnično prodornem nastopu Veltronija in vsekakor uspehu njegove Demokratične stranke verjetno ni bilo naivno predvidevati, da bo politična levica izsilila do te mere izenačen rezultat, da bi bilo po volitvah nujno sesti za isto mizo in izvesti prepotrebne reforme, začenši z volilnim zakonom. Bilo je namreč jasno, toliko bolj opazovalcem italijanskih dogodkov od zunaj, da le Veltronijev nastop pomeni za Italijo še kako potrebno prenovo, toda izkazalo se je, da večji del volilcevne misli tako in vidi v ponovni umestitvi Berlusconija boljšo smer in pot. Seveda je volja volilcev tudi v tem primeru tako rekoč sveta in središče demokracije kot svobodnega odločanja državljanov, o tem ni nobenega dvoma. V isti sapi pa se je vendar mogoče vprašati, zakaj so se volilci tako odločili. Še vedno vidijo v Berlusconiju tistega uspešneža, ki jim bo omogočil enak finančen uspeh? Se je italijanska družba v tolikšni meri spremenila, da v njej ni več tistega delavskega razreda, ki je iskal svojo zaščito v programih radikalne levice? Se večina raje kot v mirnem nastopu levosredinskih politikov prepoznava v odločnosti in drznosti desnosredinskih voditeljev, ali pa je prelomno prevladala globalizacija, na čelu katere sta moč in sijaj kapitalov? Vse to bodo raziskali in proučili izvedenci, nesporno pa je dejstvo, da tudi novi vladi ne bo lahko, saj država ni v dobrem stanju. Sveži uradni podatki najrazličnejših evropskih institucij so več kot zgovorni: na lestvici tridesetih najbogatejših industrializiranih držav je Italija zadnja po učinku delovnega procesa, zadnja po rasti bruto družbenega proizvoda na glavo, druga po javnem dolgu, prva po napetih razlikah, ki se tičejo stopnje brezposelnosti med njenimi bolj in manj razvitimi deželami, druga po številu mladih nevključenih vdelo oziroma v družbo, med zadnjimi pri vlaganju v znanost, med zadnjimi po kulturni porabi in zadnja po predvideni ekonomski rasti za tekoče leto. Bo desnosredinska vlada kos vsem tem izzivom? Nas res lahko prijetno preseneti z drugačnimi prijemi, kot smo jim bili priča v njenem prejšnjem mandatu? Večji del volilcev je odgovoril pritrdilno. Janez Povše HUDIRJEVA POLITIKA! KO 3\ LJUDJE VOLILI ZA NAS, Sl TOKRAT G GOTOVO ZMAGALI! parlamentu vse prej kot lahko, saj so volilni izidi krenili v smer, ki bo naši narodnostni skupnosti mnogo manj naklonjena kot v obdobju Prodijeve vlade: za vsako potezo bo treba veliko večjega truda in nazorne vztrajnosti. Tržaška politična predstavnica je mnenja, da je Demokratska stranka dosegla dober rezultat, čeprav je kot nov politični subjekt nastala šele pred kratkim in imela premalo časa, da bi se pred volitvami uzave-stila v krajevnem in vsedržavnem družbenem tkivu. Blažinova bo vsekakor skrbela, da bo rimski parlament spremljal dogajanje v naši deželi in negoval pozitiven odnos z našo matično domovino. Ostali senatorji, ki so bili izvoljeni v naši deželi, bodo Giulio Camber (Ljudstvo svobode), Giovanni Collino (LS), Ferruccio Saro (LS), Mario Pit-toni (Severna liga), Carlo Pe-gorer (Demokratska stranka) Flavio Pertoldi (DS); v poslansko zbornico so bili izvoljeni Franco Frattini (LS), Roberto Menia (LS), Roberto Antonio-ne (LS), Isodoro Gottardo (LS), Manlio Contento (LS), Albertino Gabana (LS), Fulvio Folle-got (Severa liga), Massimilia-no Fedriga (Severna liga), Et-tore Rosato (DS), Alessandro Maran (DS), Ivano Strizzolo (DS), Maria A. Coscioni (Radikalci). Državne volitve Blazina v senat Tamara Blažina, dosedanja deželna svetnica, bo v novi zakonodajni dobi, ki ni ravno taka, kot smo si jo želeli, zastopala Demokratsko stranko v senatu. Predstavnico DS so gotovo podprli tudi volilci stranke Slovenska skupnost, česar se novo izvoljena senatorka dobro zaveda. Blažinova je prepričana, da bo delo v novem Na dnu... iflittMU Marjan Pertot "Vsaka bibliografija je ogledalo delovanja določene skupine ljudi" Pred nedavnim je pri tržaški založbi Mladika izšla knjiga Slovenska bibliografija za Kanado. Avtor publikacije je Marjan Pertot, osrednja duša Knjižnice Dušana Černeta v Trstu. Katere so prioritetne naloge in dejavnosti Knjižnice Dušana Černeta? Bi nam lahko na kratko orisali zgodovino te ustanove? Knjižnica Dušana Černeta je bila uradno ustanovljena z notarskim aktom 25. novembra 1983. Zbiranje knjižnega gradiva pa se je pričelo mnogo prej, ko je Slovenska prosveta iz Trsta prejela še vrsto drugih zapuščin kot na primer pokojnih Silvanija in Vrečarja. Vse to knjižno gradivo je bilo shranjeno na sedežu Slovenske prosvete in to do januarja 1983, ko je občni zbor Slovenska prosvete z dne 27. januarja 1983 soglasno sklenil ustanovitev knjižnice, ki naj nosi ime po kulturnem in političnem delavcu Dušanu Černetu. Še istega leta se je pričela inventarizacija knjižnega gradiva, tako da je bi- lo v letu 1983 inventariziranih 432 in leta 1984 568 knjižnih enot. Inventarizacija in katalogizacija sta se nadaljevali v naslednjih letih, tako da je sedaj v kn jižnici in ven tariziranih 13.150 knjig in periodike. V glavnem je vse to delo tudi katalogizirano in dostopno občinstvu. Prvenstvene naloge knjižnice so: zbiranje vsega slovenskega zamejskega tiska v Italiji; zbiranje slovenskega koroškega tiska; zbiranje slovenskega zdomskega tiska; zbiranje tujejezičnega tiska, ki obravnava probleme Slovencev v zamejstvu in zdomstvu; zbiranje znanstvenega tiska iz Slovenije, ki obravnava slovenska zamejska in zdomska vprašanja; navezovanje stikov s slovenskimi kulturnimi organizacijami v tujini; navezava stikov s slovenskimi knjižnicami v Sloveniji, predvsem z Narodno in univerzitetno knjižnico; prirejanje knjižnih razstav sloven- skega zamejskega in zdomskega tiska; prirejanje literarnih večerov, predstavitev knjižnih novitet ter organizacija zamejskih in zdomskih bibliografij. Kako bi opredelili delo knjižničarja? Nedvomno sloni taka služba na globokem zanimanju in ljubezni do knjig... Vsekakor. Ze kot otrok sem vzljubil knjige in sem postal stra- sten zbiralec slovenskih knjig. Po maturi na slovenskem učiteljišču v Trstu sem se kmalu vključil v društveno delovanje na Proseku in Kontovelu. Tu smo takoj ustanovili knjižnico, ki je bila odprta vsako nedeljo popoldne. Ljudje so zelo radi obiskovali knjižnico, kjer so si izposojali predvsem romane in povesti slovenskih avtorjev. Tudi mladina je zelo rada zahajala vanjo in si izposojala slovenske mladinske knjige. Naj navedem samo podatek, da jena občnem zboru Slovenske prosvetne zveze proseško-kon tovelska knjižnica prejela pohvalo kot najbolj delavna ljudskoprosvetna knjižnica, saj je v letu 1957 izposodila 2.623 knjig. Kmalu nato sem prevzel vodstvo Ljudske knjižnice v Trstu in leta 1963 sem bil nameščen v Narodno in študijsko knjižnico. Opravil sem tudi knjižničarski izpit v Ljubljani in tako zadostil vsem kriterijem za uspešno delo v knjižnici. Kako bi na podlagi doslej izdanih bibliografij slovenskega zdomskega tiska razčlenili kulturno in širše družbeno podobo ter razvoj slovenskega življa v Argentini, Veliki Britaniji, Kanadi, ne nazadnje tudi v Italiji? Vsaka bibliografija je ogledalo delovanja določene skupine ljudi na kulturnem, gospodarskem, verskem, družabnem in političnem udejstvovanju. Če najprej pogledamo v Argentino, kamor se je preselila smetana slovenske politične emigracije, takoj opazimo veliko literarno udejstvovanje z izdajanjem velikega števila leposlovnih del (romanov, povesti, dramskih del, pesniških zbirk itd.), medtem ko če pregledujemo bibliografijo za Veliko Britanijo, opazimo zelo malo leposlovnih del. Tu prevladuje politična izdaja periodike, brošur in tudi knjig. Če pa pogledamo bibliografski popis slovenskega življa v Kanadi, zasledimo zelo malo leposlovnih izdaj, reč pa je verskih publikacij, saj se je življenje slovenske skupnosti v Kanadi osredotočilo na slovenske cerkvene postojanke Montreal, Toronto, Hamilton, Vancouver, Winnipeg in VVindsor. Kako je nastajala zadnja publikacija Slovenska bibliografija za Kanado? S katerimi težavami se bibliograf srečuje pri snovanju takega načrta? Leta 2000 smo izdali Slovensko bibliografijo za Veliko Britanijo 1945-2000, ki je imela zelo velik odmev in je bila sprejeta z veliko naklonjenostjo. Daljše poročilo o tej publikaciji je v ljubljanskem Delu objavila Alenka Puhar, ki je med ostalim napisala tudi: "Ampak to, kar je obdelal Marjan Pertot, je daleč od pustote in neopaznosti. Slovenska bibliografija za Veliko Britanijo namreč pomeni, da gre predvsem za emigrantski tisk. Nekaj je seveda tudi strokovnih in leposlovnih besedil, ki so zunaj sfere politčnega". Odbor knjižnice Dušana Černeta je bil vesel pohvalnih kritik, ki so jih objavili slovenski časopisi in radio. Sklep knjižničarskega odbora je bil, da se to delo nadaljuje in naj se prične priprava za izdajo Slovenske bibliografije v Kanadi. Takoj smo se lotili dela. Stike s slovenskimi ustanovami in posamezniki v Kanadi smo imeli že vrsto let. Vzpostavili smo nove stike, ki so obrodili bogate sadove. Pridobili smo veliko novih knjižnih enot kakor tudi periodičnega tiska. Zelo tesne stike smo navezali s slovenskimi duhovniki, ki delujejo po slovenskih župnijah v Kanadi. Vse te župnije namreč izdajajo svoje tedensko glasilo Oznanilo, v katerem so razpored svetih maš, verska misel in pregled vseh kulturnih dogodkov, ki jih prirejajo v župniji in tudi razpored ostalih prireditev. Vsi župniki so nam bili zelo naklonjeni in so nam poslali skoraj kompletne izdaje svojih tedenskih Oznanil. Naj se ob tej priložnosti zahvalimo vsem duhovnikom in seveda tudi ostalim zavednim Slovencem, ki so po svojih močeh pomagali, da smo izpopolnili knjižno gradivo Slovencev v Kanadi, in nam tako omogočili, da smo pripravili čim bolj popoln popis vsega tiska, ki se nanaša na življenje in delo Slovencev v Kanadi. Zahvala naj gre tudi slovenskim ustanovam, ki so nam pomagale pri tem resnično velikem načrtu. Kaj pa odmevnost zdomskega tiska v neodvisni Sloveniji: kako se je odnos zdomskih Slovencev spremenil do rojakov po osamosvojitvi domovine? Kako se je ta dogodek odražal v zdomskem tisku? Po osamosvojitvi Slovenije so se vrata slovenskemu zdomskemu tisku na široko odprla, bodisi slovenski knjigi kot časopisom. Zamolčani in v Jugoslaviji prepovedani slovenski pesniki in pisatelji so v samostojni Sloveniji ponatiskovali svoja dela, prirejali literarne večere in širili knjige, ki so bile tiskane v Argentini, Kanadi, Avstraliji, Združenih državah Amerike ter raznih drugih državah. Slovenci, živeči na tujem, so pričeli množično obiskovati matično domovino, dijaki slovenskih šol v zdomstvu so prav tako pričeli obiskovati domovino svojih staršev. Pevski zbori in dramske skupine vedno bolj pogostoma nastopajo na odrih v Sloveniji. Prebivalci Slovenije so zdomske rojake spreje- li z odprtimi rokami in bratske vezi se še vedno bolj poglabljajo in utrjujejo. Ko se je Slovenija osamosvajala, je imela vso moralno podporo zdomskih Slovencev. Veliko so pripomogli, da so vlade držav, v katerih prebivajo, priznale samostojno Slovenijo. Prirejali so velika zborovanja v podporo neodvisnosti Slovenije. V času, ko se je Slovenija osamosvajala, so vsi zdomski časopisi poročali o dogajanju v Sloveniji in pozivali rojake, naj po svojih močeh pomagajo, da se Slovenija osamosvoji in postane enakovredna in demokratična država. V pripravi je tudi obsežna publikacija, ki bo zelo podrobno popisala gledališko delovanje Slovencev v Argentini. Kaj bi nam lahko o tem načrtu že danes povedali? Priprava tega obsežnega dela je v zaključni fazi. Delo naj bi izšlo v drugi polovici leta 2008. Publikacijo bomo izdali v sozalož-bi Mladike, Slovenskega gledališkega muzeja iz Ljubljane in Knjižnice Dušana Černeta. To je res veliko delo, ki ga pripravljamo že vrsto let in bo popisalo gledališko delovanje od leta 1948 do leta 2007. Že več let zbiramo podatke o odrski dejavnosti v Argentini. Pregledali smo ves periodični tisk, ki ga izdajajo argentinski Slovenci, razne zbornike in podobno gradivo, ki je na svojih straneh objavljalo napovedi gledaliških predstav, kritike, pogovore z avtorji, spomine gledaliških umetnikov in podobno. Naše odlične stike, ki smo jih imeli in jih še imamo s Slovenci, smo še bolj poglobili in tako vzpostavili zelo tesne in prijateljske vezi. S pomočjo starih in novih prijateljev nam je uspelo izpopolniti naš fond drobnega tiska in fotografskega gradiva, tako da bo naša publikacija zelo bogato opremljena s tem gradivom. Naj se ob tej priložnosti zahvalimo vsem dobrotnikom v daljni Argentini, ki so tako dobrodušno pomagali pri zbiranju in dopolnjevanju slikovnega gradiva za knjigo. V tem delu bo zelo podrobno opisano gledališko ustvarjanje vseh ustanov, ki so se posvečale dramskemu udejstvovanju. Tako sem natančno opisal delovanje vseh samostojnih gledaliških skupin, skupin, ki so delovale in še delujejo v sklopu slovenskih domov, šolske predstave, nastope verskih skupin ter še drugih društev, ki so tu pa tam pripravile kake gledališke igre ali prizore. Pri dramskem delovanju je ime- lo društvo Zedinjena Slovenija zelo pomembno vlogo, saj v sklopu vsakoletnih prireditev pripravi igro ali dramski prizor, s katerim se spominja pobitih domobrancev po drugi svetovni vojni. Skoraj neverjetno je, da je tako maloštevilni skupnosti uspelo v teh letih pripraviti nad tisoč petsto različnih dramskih uprizoritev. IgoiGiegoii Foto IG Po finančnem zakonu iz 1.2008 Združevanje potrošnikov Finančni zakon za leto 2008 daje pravno osnovo nakupovalnim skupinam potrošnikov. V finančnem zakonu je govor o vzajemnih nakupovalnih skupinah oz. gruppi d'acquisto solidali, krajše GAS. Sicer pa nakupovalne skupine niso nič novega. V Italiji so se prve pojavile že leta 1994 in od takrat dalje so se močno razmnožile. Ker so to prostovoljne organizacije, brez posebnih formalnosti, pa ni mogoče točno določiti, koliko jih je in če so to vzajemne nakupovalne skupine ali pa navadne nakupovalne skupine. Nakupovalne skupine so skupine potrošnikov, posameznih oseb ali družin, ki skupaj nakupujejo v grosističnih trgovinah ali pri pridelovalcu in si potem v skupini porazdelijo nakupe. Običajno se v taki nakupovalni skupini kupujejo jestvine ali dobrine splošne porabe. Vzajemne nakupovalne skupine pa imajo še etični element. To pomeni, da kupujejo pri proizvajalcih, ki spoštujejo določena etična načela, ki imajo poseben posluh za varstvo okolja ipd. Če kupujejo npr. hrano, ki prihaja iz tretjega sveta, izberejo tistega proizvajalca, ki pri proizvodnji ne uporablja otroške delovne sile ali svoje delavce plačuje po pošteni ceni. Pri nakupovanju hrane krajevnih proizvajalcev izbirajo manjše krajevne pridelovalce. Izbirajo samo tiste jestvine, ki so pridelane in obdelane na določen način. Večkrat obiščejo kmetije, na katerih kupujejo hrano, da preverijo, kako poteka pridelava. Finančni zakon omenja samo vzajemne nakupovalne skupine in pravi, da so vzajemne nakupovalne skupine nepridobitniška združenja, ki imajo kot cilj skupno kupovanje dobrin in razdelitev le-teh med člane, ne da bi pri tem odgovoren za nakup zaračunal kakršenkoli pribitek. Delovanje skupine gre torej v celoti v korist članov. Ravno tako lahko poteka porazdelitev samo znotraj nakupovalne skupine. Porazdelitev nakupov ne spada med trgovinske dejavnosti, zato se pri porazdelitvi ne zaračuna DDV. Nakupovalne skupine so lahko vzajemne ali pa ne. Delovanje nakupovalne skupine temelji na dogovoru med člani. Članstvo je prostovoljno in običajno brezjjosebnih formalnosti. Člani nakupovalne skupine določijo osebe, ki bodo skrbele za nakupe, periodičnost naročil in nakupov ter način porazdelitve nakupov. Člani se lahko srečujejo neposredno ali samo preko medmrežja. Na srečanju sestavijo seznam nakupov in količine, ki jih potrebuje vsak član skupine. Seznam nakupov se spreminja glede na letni čas, na starost družin, ki v nakupovalni skupini sodelujejo, na trenutne potrebe. Vsak član lahko tedensko predlaga spremembe in popravke. Odgovorni za nakupe zbere periodično, najpogosteje tedensko, vsa naročila in potreben denar ter se odpravi po nakupih. Če je vzajemna skupina manjša, ima lahko samo enega odgovornega za nakupe, ki poskrbi za vsa naročila in nakupe. V večjih skupinah pa imajo po enega odgovornega za vsak blagoznanstveni sektor. Tako imajo odgovornega za hrano, za zelenjavo, za sadje, za čistila itd. Ko so nakupi opravljeni,je treba blago porazdeliti. Člani nakupovalne skupine določijo prevzemni kraj, ki ga določijo tako, da je lahko dosegljiv vsem članom skupine. Takrat se tudi obračunajo morebitne razlike v vrednosti nakupov. Razlogov za ustanovitev nakupovalne skupine je veliko. Prvi razlog je nedvomno ekonomski. Če člani pravilno upravljajo skupino, jim skupinsko nakupovanje omogoča 25 do 30% prihranek pri nakupih. Ta prihranek je odvisen predvsem od dveh spremenljivk: ker kupujejo velike količine, jim prodajalci priznajo večje popuste, poleg tega pa večkrat preskočijo distribucijsko verigo in kupujejo neposredno pri pridelovalcu, zaradi česar plačujejo znatno nižje cene. Poleg tega se na tak način porabi veliko manj časa in bencina, kot če bi se vsak sam odpravil po nakupih. Nakupovalna skupina pa je tudi odlična priložnost za druženje s podobno mislečimi. V mestih, kjer priložnosti za socializacijo ni prav veliko, je tudi tako druženje dobrodošlo. Nakupovalna skupina nima samo prednosti, pač pa tudi določene hibe. Nekatere potrošnike npr. moti, da ne morejo sami izbrati nakupov in da blaga ne vidijo pred nakupom. Pri prevzemu pa morajo naročeno prevzeti, tudi če ne odgovarja popolnoma njihovim željam. Ker pa celotno delovanje sloni na prostovoljnem delu, se lahko zgodi, da včasih pride do zamud pri nakupovanju ali do slabe koordinacije med člani, zaradi česar lahko ostanejo člani skupine brez potrebnih nakupov. Mara Petaros 17. aprila 2008 Kristjani in družba (Natresene misli) "Obrniti kmalu stran bo treba" Brez Božje volje še las ne pade z glave. Tako je Gospod dopustil, da sem, kot kratkohlačnik, stikal po grmovju, si nanizal prask po rokah ter občutil kratkotrajnost in zanemarljivo telesno bolečino. Pred nedavnim pa me je Gospod presenetil z dragocenim, časovno neomejenim in bogatim duhovnim darom: Ivan Tavčar mi osebno pokloni svoje pesniške zbirke zadnjih treh let. Vsebino zbirk nakazuje že naslov: Bisognera' presto voltare pagina - Obrniti kmalu stran bo treba, Dove il cielo audace s'inarca - Kjer drzno boči se nebo, Perche' nasca qualcosa - Da le kaj se porodi. Z zbirko, katere slovenski prevod nosi naslov pričujočega zapisa o avtorju, se Ivan Tavčar udeleži vPisi leta 2005 nagradnega natečaja Kulturnega središča IL PORTONE in prejme najvišje priznanje - prvo nagrado. "Obrniti stran" je pesnikova prispodoba za neogibno, temeljito in čimprejšnjo spre- membo v načinu življenja najprej vsakega posameznika in vsem človeštvu, pri čemer kristjani nismo izvzeti. Kot človek žive, ne papirnate vere in izrednih duhovnih razsežnosti je Ivan Tavčar ostrovidni opazovalec tudi s sredstvi javnega obveščanja življenja v domačem kraju, v tujini in v svetu nasploh. Kakor se vesten in prizadeven zdravnik pozanima o stanju bolnika pred diagnozo, da more svetovati ustrezno zdravilo, enako zaznava duhovni zdravnik in religiozni pesnik Ivan Tavčar. Anamneza o današnjem človeku in družbi mu razkriva pomanjkanje moralnih in duhovnih vrednot, iz česar se poraja vse zlo v svetu: sebičnost, sovraštvo, krivice, groba premoč, vojne, trpljenje nedolžnih... Pesnik vidi zdravilo v popolni prisvojitvi Kristusa: ni počenjal zla, LJUBIL JE. Bodimo kakor On. V prvi kitici iz predzadnje pesniške zbirke BISOGNERA ' PRESTO VOLTARE 1 PAGINA pravi: Človek, /nesmrtni žejen, /onstran prostora, / onstran časa. // Tako nam čudovito podari danes velikokrat zavrženo spoznanje, da je človekov cilj večnost. Iz zbirke DOVE IL CIELO AUDACE S 'INARCA naj navedem iz prve kitice Inesprimibile fio-ritura: Moj dolg svetu/se stalno manjša, /nasprotnopa postaja / vedno večji / do mene samega. Nič manj globokih misli in izražanj ni v zbirki PURCHE' NASCA QUALCOSA (Modica RG- 2007). V Pesmi Pellegrina-re slikovito prikazuje pot današnjega človeka prav tam: V tem svojem/ /popotovanju/izkuša (človek) / rane/ antičnega greha, /ki se skupno nerazsodno od-slikava/ v sovraštvu/ in egoizmu: / vojne, krivice, nasilje, neenakost. Doslej požeto njegovo klasje vsebuje življenjepis sv. Frančiška; eseje o Beethovnu, Schubertu, Belliniju, Do-nizettiju, Leowru, en roman, razne pripovedi, kritike in poglobljene razprave o glasbi. V skupnih pesniških zbirkah ima 67 pesmi, med njimi 5 v angleškem jeziku. V slovenščini so izšle naslednje: Ta mala zemska več- nost, Mladika TS-1997; Ko bisere v očeh rojevaš in Hoja v neskončnost, ki ju je založilo in izdalo Društvo 2000, Ljubljana- 2004. Literarni kritiki poudarjajo izredno lepoto jezikovnega izražanja Ivana Tavčarja, ker opušča kakršno koli baročno navlako, to je tudi mojstrovina njegovega pesniškega peresa. V Trstu, kjer živi in ustvarja, se je rodil v zgodovinsko pomembnem letu 1943. Druga svetovna vojna se bliža koncu, Italija kapitulira, s severa prihajajo v državo Hitlerjeve čete, z juga napredujejo Ame-rikanci; prvih se bojijo, druge nestrpno pričakujejo in jim želijo skorajšnjo zmago. Spomin naj nam poroma na kapitulacijo Italije (8. 9.1943.), ko se v Trstu odpro vrata političnim zapornikom in kriminalcem. V ženskem zaporu pri jezuitih je tedaj preživela zadnje mesece svojega "nezaželjenega letovanja" ena naših goriških pesnic... Ambrož Kodelja slovenski arhitekturi v Milanu Društvo Slovenci v Milanu vabi na "Predstavitev sodobne slovenske arhitekture in njenih začetkov", ki bo v četrtek, 24. aprila 2008, ob 21.15 pri Ordine degli Architetti della Provin-cia di Milano v Milanu, ulica Solferino 19 (stranski vhod). Sodelujejo: Andrej Hrausky (predsednik Zveze arhitektov v Ljubljani), Majda Cajnko (kurator Gallerie DESSA v Ljubljani), Vittorio Sgarbi (mestni svetnik za kulturo v Milanu). Povezuje: Antonio Borghi (svetovalec Ordine degli Architetti di Milano). vali na boljše pašnike (Južna Afrika, Kanada). Tudi Hrvatov je prišlo devet! Trije so umrli, eden se je vrnil domov zaradi bolezni, dva sta v pokoju v Zagrebu po 44 letih, preživetih v Zambiji, enega so "posodili" emigrantom v Kaliforniji, dva sta odšla drugam. Sedaj ni nobenega več tukaj. Kakšen lep dar za naše! Bogu res od srca hvala. Še nekaj zanimivega naj povem. Ko sem bil v Angliji za učenje angleščine, sem se srečal z mladim slovenskim rudarjem. Med pogovorom sem ga vprašal: "Kaj pa misliš v prihodnje"? Pravi: "Ne vem, kaj bi". Jaz pa njemu: "Pojdi k jezuitom, naj te sprejmejo za brata in pridi za menoj v Afriko"! Dve leti kasneje, 1959, je res stopil k jezuitom in je bil od leta 1961 do 1. 1975 v Zimbabveju, nato v Sudanu in končno v Angliji v velikem Domu duhovnih vaj. Umrl je lani pred Božičem. Družina je o njem pisala v št. 49/27: "Franc Pregelj med temi, ki so odšli"! Še enkrat prav lepa hvala za vaš čudoviti Novi glas in nič manj čudoviti Pastirček. Res čudoviti z vsemi tistimi italijanskimi priimki! Res čudovito! In Bog vas blagoslovi za vse dobro, ki ga vaš Novi glas deli Slovencem. Vaš v Gospodu, Radko Rudež S 1. strani Kaj nam je storiti? Ali naj imajo krščanske vrednote večji vpliv v podjetjih, v politiki, v poslovnem svetu, niti kristjani niso popolnoma prepričani, saj ne bi sicer izžemali delavcev, hvalili politikov, ki jim teptajo njihove krščanske vrednote, ter imeli za zvezdnike oziroma junake ljudi, ki so samo zaradi medijske podpore ali cenenih učinkov dosegli zvezdniško slavo, čeprav v življenju niso naredili še nič resnega, ljudem resnično koristnega in dolgotrajnega. Ali ni podobno tudi med nami kristjani? Kdo se upira povprečnosti in cenenemu ugledu in se zavzema za krščanske vrednote? Ah znamo med nami odkrivati ljudi, ki resnično - včasih zelo skrito, tiho in predano živijo svoj krščanski poklic. Ali kje je med kristjani in celo voditelji cerkve pripravljenost za odpuščanje, za spravo in za dajanje priložnosti človeku, ki je padel. Ali kristjani kdaj poberemo Kristusa, ki je padel v sestrah in bratih, in ga dvignemo? Smo kristjani kaj bolj odprti za duhovne vrednote ali pa se res ukvarjamo preveč s posvetnostjo, trgovanjem, praznimi stvarmi, kar nam očitajo neverni? Seveda se postavlja vprašanje, kam to pelje. V kakšen svet rastemo, kako bo izgledala prihodnost tega sveta? Ali je res vseeno, če pustimo, da prevladujejo plehkost, laž, krivica in nasilje? Je vseeno, če se ne upremo nasilju Kitajcev nad Tibetanci, kršenju pravic manjšin v Iraku, umiranju ljudi v Darfurju, Palestini in drugod po svetu? In prav tako, če ne delamo nič proti zmedenosti in krivicam med nami. Vedeti pa je treba, da je za to treba ljudi, ki se odločajo drugače, ki so pripravljeni zastaviti svojo besedo in narediti kaj, da bo v naši družbi drugače. Da je to težko, nam najbolje potrjuje Kristusov primer. Ko so Janeza Krstnika vprašali, kaj naj storimo, je odgovoril: vojakom, naj ne delajo krivic, cestninarjem, naj ne pobirajo več davka, kot je predpisano, skratka, vsakemu je pokazal na njegovo vsakdanjost: če hočemo, da bo predvolilni čas bolj koristen, je treba zastaviti moči za prenovo. Treba je preiti od karierizma k delu za ljudi, od iskanja lastne časti k nesebičnemu služenju, od manipuliranja k resni in vztrajni organizaciji, od zavajanja in mlatenja prazne slame k bistvenim stvarem. Seveda to ni tako preprosto, zato se mnogi raje zatekajo k povprečnosti, odrivajo od sebe in od dostopa do javnosti ljudi, ki vedo, za kaj gre, in še naprej ribarijo v kalnem. Žal je takih tudi med kristjani. 5. VELIKONOČNA NEDELJA - PAPEŠKA Apd 6, 1-7; Ps 33; 1 Pt2, 4-9; Jn 14, 1-12 Prvotna Cerkev se je kmalu po Jezusovem Vnebohodu morala soočiti s čisto konkretnimi problemi, ki so nastajali med verniki. Helenisti so namreč želeli pravično delitev imetja ter redno oskrbovanje potrebnih ljudi. Zato so se pritožili pri apostolih, češ da so njihove vdove v tem zanemarjene. Helenisti in Hebrejci, ki so dvignili nekaj prahu zaradi tega spora, so bili oboji Judje, čeprav so se razlikovali med seboj po tem, da so eni, Helenisti, govorili med seboj grško. Še druge navade so prevzeli od grškega okolja, v katerem so živeli; Hebrejci pa so ohranili svoj jezik, hebrejščino ali aramejščino, in bolj čisto postavo. Problem so torej povedali apostolom, ki so takoj ukrepali, ker so hoteli vse rešiti v miru, t. j. v duhu pravičnosti in ljubezni. Zato so apostoli predlagali, naj bi se izbralo sedem primernih, poštenih in pobožnih mož, ki naj bi skrbeli za oznanjevanje in molitev. Vatikanski koncil II. se je zgledoval po prvi Cerkvi, ko je zopet uvedel stalne diakone v Cerkvi. Čeprav Cerkev ne gradi samo na socialnem področju in je začela utemeljevati socialni nauk in ga učiti razmeroma pozno (Gl. okrožnico Leona XIII. "Rerum novarum", 15. maja 1891 - v slovenščini "O novih stvareh"), se je, kot smo videli pri rešitvi problema z diakoni, začela organizirano ukvarjati z ubogimi, s sirotami in vdovami, z bolnicami, domovi za pomoči potrebne, že od vsega začetka. V tem je njena blesteča odlika. Vsi svetniki so namreč postali taki, ker so ljubili Boga po pomoči potrebnem človeku. Apostol Jakob govori, da ni vere brez dobrih del, saj je vera brez del mrtva (Jak 2, 17). Jezus blagruje uboge, rekoč: "Blagor vam, ubogi"! (Lk 6, 20), zato da lahko pričakuje od nas vseh, da delamo dobro potrebnim, v katerih vidimo njega. Cerkvi namreč bistveno pripadajo: oznanjevanje Božje besede, bogoslužje (sv. maša, molitev, zakramenti) in dobrodelnost (karitas). V Apostolskih delih beremo: "In Božja beseda se je širila, število učencev v Jeruzalemu se je zelo množilo in tudi veliko duhovnikov je postalo poslušnih veri" (Apd 6, 7). Današnji evangelijski odlomek (Jn 14, 1-12) je ves prežet z mistiko. Apostoli, tu posebno Tomaž in Filip, moledujejo Jezusa za spoznanje nebeškega očeta. Toliko jim je namreč govoril o njem, zdaj jih tudi graja, ker niso še razumeli skrivnostne in edinstvene povezanosti med Sinom in Očetom. Tudi mi namreč potrebujemo izredne milosti vere, da lahko spoznavamo Sina in Očeta. Sin je pot k Očetu. A naše srce se samo od sebe ne more otresti vznemirjanja. Tudi mi bi radi videli, kakšen je Oče, kakšen je vendarle Bog. Jezus pa nam odgovarja, da kdor vidi njega, vidi Očeta. Filipu pojasni neprodirno skrivnost Boga takole: "Filip, toliko časa sem med vami in me nisi spoznal? Kdor je videl mene, je videl Očeta. Kako moreš reči: Pokaži nam Očeta. Mar ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? Besed, ki vam jih govorim, ne govo- rim sam od sebe; ampak Oče, ki ostaja v meni, opravlja svoja dela. Verujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni; če pa tega ne verujete, verujte zaradi del samih" Jn 14, 5 nss). Jezus nas bodri, da sami premišljujemo o Bogu, da vemo, da si moramo šele zaslužiti gledanje Boga iz oči v oči. Za to gledanje se očiščujemo grehov in slabosti. Apostol Janez piše: "Ljubi, zdaj smo Božji otroci, ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je, in vsak, kdor ima upanje vanj, se očiščuje, kakor je tudi on čist. Vi veste, da se je on razodel, da bi odvzel grehe. Kdor ostaja v njem, ne greši. Le kdor ravna pravično, je pravičen, kakor je pravičen on" (1 Jn 3, 2 nss). Danes je papeška nedelja. Hvaležno in vese- lo pozdravljamo svetega očeta-papeža ob 3. obletnici njegove izvolitve na Petrov sedež (19. 4. 2005) ter slovesen začetek Petrinske službe Benedikta XVI. (24. 4. 2005), ki ga ponekod počastimo v nedeljo, 20. 4. 2008. Jezus želi, da Boga spoznavamo zlasti po nauku in zgledu papeža. Pismo iz zambijskega mesta Lusaka Oglaša se pater Radko Rudež Pozdravljeni vsi pri Novem glasu! Prav lepa hvala za na novo pošiljanje Novega glasa in Pastirčka. Obojega se od srca veselimo, vsi naši, še posebno midva z bratom Rovtarjem, ki sva si soseda vLusaki, on kot ekonom v našem noviciatu, jaz pa samo nekaj korakov od nj ega v našem Dom u za ostarele. Imam jih namreč že čez 86 in od teh nad 50 v Zambiji in so me skoraj predčasno upokojili. - V Zambijo sem prišel leta 1958 in v tem letu so jezuiti odprli svoje novo misijonsko področje. Od leta 1967 dalje se mi je pridružilo kar devet novih sobratov. Enega (Kokalja) so odpoklicali za provin-ciala 14 let po njegovem prihodu in se je prav lepo izkazal ob vodstvu ene največjih župnij v mestu Matero, kjer je zgradil eno največjih in lepih cerkva in odprl novo župnijo Kizito, kjer je tudi zgradil kar veliko cerkev. Sledil mu je Grošelj, ki je to cerkev za dvakrat povečal in ustanovil dve novi, veliki župniji, katerima je seveda dal kar obsežno cerkev in druge pritikline. Tomažin pa je bil najprej v dolini ob Mozambiku, kjer je zgradil kar sedem cerkva, nakar so ga premestili vLusako, v novo vred- odprl še dve novi drugi župniji, Chainda in Kamanga, katerima je zopet sezidal cerkev in še kaj zraven. K temu je dodal še veliki škofijski pastoralni Center in ob njem Dom duhovnih vaj (70 postelj!) ter seveda veliko kuhinjo, v katero je povabil indijske sestre, in prostorno jedilnico ter mestje Chelston, kjer še ni bilo cerkve, in ji dal zopet prav veliko in funkcionalno cerkev, nato je druge dvorane. Ob tem je poskrbel še za romarsko cerkev Matere Božje Fatimske z zelo organizira- nimi procesijami iz župnij, dekanatov in enkrat letno škofijsko romanje (nad 5000 romarjev). Ob glavni cesti proti Angoli pa je Rozman odprl misijon ob 107 km iz Lu-sake, v popolni divjini. Veliko cerkev, bolnišnico za 35 bolnikov (pripravljena je za 120), dve nadstropni hiši za zdravnike, štiri pritlične z lepim vrtom za bolničarke, samostan za osem sester, elektriko, dva velika in visoka zbiralnika za vodo, mizarsko delavnico, gospodinjsko šolo, črpalko AGIP za bencin in diesel, pošto, policijsko postajo, mini-market, celo pekarijo! Sledil mu je g. Grošelj, ki je vsaki od 30 podružnic dal svojo cerkev (nekaj od njih je zgradil že Rozman) in 50 km od Lusake rudniško mestece Nampundwe. Rozman je zgradil veliko dvorano in mnogo večjo cerkev, Grošelj pa jih je dodal še nekaj več, da jih je sedaj kar 10, dve od teh sta že pravi župniji. Človek kar težko veruje! Še nekaj zanimivega: devet bra-tov-redovnikov je prišlo sem, osem jih je še vedno tukaj! Ko sem prišel v Zambijo, je bilo tukaj kar 7 slovaških patrov. Vsi so odpoto- 1 ■ 1 Wi \/ASA 7FI IA 1 DA BI DRUGIM POMAGALI^ NE BO ŠLA V POKOJ. C.E.I. Conferenza Episcopale Italiana www.8xmille.it PODPIŠITE OBRAZEC CUD, DA NAMENITE 8 TISOČINK CVV KATOLIŠKI CERKVI. !Ml§ Tudi davkoplačevalci, ki niso dolžni predložiti davčne prijave, lahko s svojim obrazcem CUD izberejo namen osmih tisočink. Na poli, ki je priložena obrazcu CUD, sta potrebna dva podpisa: v okvirčku “Chiesa cattolica” in spodaj, v prostoru za “Firma”. Polo spravite v belo kuverto in nanjo zapišite priimek, ime, davčno številko in opombo “IZBIRA NAMENA OSMIH TISOČINK IN PETIH TISOČINK DAVKA IRPEF OD DOHODKOV FIZIČNIH OSEB”. Kuverto oddajte na pošti. Za naknadne informacije pokličite brezplačno številko 800.348.348. TUDI LETOS LAHKO POLEG OSMIH TISOČINK IZBERETE TUDI NAMEN PETIH TISOČINK. DAVKOPLAČEVALEC SE LAHKO S SVOJIM PODPISOM IZRAZI O NAMENU OSMIH IN PETIH TISOČINK, SAJ SE PODPISA NE IZKLJUČUJETA. OBA PODPISA NE POVZROČATA DAVKOPLAČEVALCU NOBENIH DODATNIH STROŠKOV. DESTINAZIONE DELL’0TT0 PER MILLE DELL1RPEF Chiesa cattolica CdsUo Sulla tua dichiarazione dei redditi o sul modello CUD Kratke Ciril Zlobec v Kulturnem domu V četrtek, 17. aprila, ob 18. uri prireja Kulturni dom v Gorici v sodelovanju s kulturno zadrugo Maja, ZSKD in SKGZ literarni večer, na katerem bo častni gost slovenski pesnik in akademik Ciril Zlobec predstavil svojo novo pesniško zbirko V viharjih in zavetrjih srca. Nova pesniška zbirka je nadaljevanje njegove zadnje zbirke pesmi Dvom, upanje, ljubezen, ki jo je sklenil s pesmijo, posvečeno hčerki Varji, Razlogi so. V osrednjem delu knjige so objavljene pesmi, ki jih je leta in leta pisal kot pisma svoji hudo bolni hčerki - nekatere je odposlal, drugih ne. Zbrane v knjigi so pričevanje o tanki meji med obupom in upom, svetlobo in temo, bolečino in radostjo. Kljub izgubi ljubljenega bitja in trpkim spoznanjem zmore pesnik ohraniti vero v smisel življenja in z njimi prepojiti poezijo. Na večeru bo nekaj poezij iz nove zbirke prebrala Barbara Rustja ob klavirski spremljavi prof. Aleksandra Vodopivca. Fotografska razstava Marka Vogriča na Oslavju V prostorih prenovljene gostilne Sherlock na Oslavju (pri Tildi) razstavlja od začetka aprila svoje fotografije Marko Vogrič, član fotokluba Skupina 75. V petek, 18. aprila, ob 18.30 bo uradno S-rifiji r "if.ir i' -" .!. ^ NOVI Gonska glas odprtje postavitve del, ki se predstavljajo v različnih tehnikah in so večjih in manjših velikosti. Na srečanju bo spregovorilnaš urednik Jurij Paljk, na odprtju pa bo tudi možnost pokušnje žlahtnih vin z briškega oslavskega konca. Svoja vina bosta predstavila vinogradnika Fiegl in Primosic. Razstava bo na ogled do poletja. Marko Vogrič seje rodil leta 1961 v Gorici, kjer živi z družino. Po poklicu je elektronski inženir, projektant v jeklarski industriji na področju močnostnih električnih tokov. S fotografijo se ukvarja od mladih let v klasični in sedaj tudi digitalni tehniki; uspešno je sodeloval na številnih razstavah in natečajih na Primorskem. Ukvarja se tudi s tehnično in industrijsko fotografijo. Kot fotograf je sooblikoval razne publikacije, med katerimi vodnik Od Timave do Idrije. Slovenski sledovi po goriški pokrajini (2005), priložnostno publikacijo z razglednicami ob 70. obletnici Kraljevih fresk v pevmski cerkvi (2004) in knjigo Drobtinice izgoriških šeg in navad (2007). Fotografsko je opremil pesniško zbirko Mosaico-Mozaik (2006) goriške besedne ustvarjalke Klavdija Vončina. In memoriam Msgr. Silvano Cocolin V goriški nadškofiji se je v nedeljo, 13. aprila, hitro razširila vest, da je v videmski bolnišnici umrl msgr. Silvano Cocolin, star 69 let. Bil je nečak nekdanjega nadškofa Petra, zadnja leta župnik v Červinjanu, priljubljen med ljudmi. Že nekaj mesecev je bil hudo bolan. Rojen v Rudi leta 1938, je bil posvečen v duhovnika junija 1962 v Ogleju, kjer je bil župnik njegov stric Peter, nadškof od leta 1967 do 1982. Velik del svojega pastoralnega poslanstva je opravil v Gorici, kjer je v 60. in 70. letih spremljal gibanje Co-munione e liberazione ter mladinsko stvarnost. Več let je tudi poučeval na goriških višjih šolah in v semenišču, bil duhovni oče in vedno na razpolago za pastoralno delo v raznih župijah. Veliko si je prizadeval prav za vzgojo in formacijo ter vseskozi poudarjal vlogo družin in institucij v oblikovanju mladih rodov. Deset let - od leta 1982 dalje - je bil župnik v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, bil je tudi generalni vikar goriške nadškofije. Leta 1992 je koordiniral pastoralni obisk papeža Janeza Pavla II. v Gorici in nadškofiji. Nato je nekaj let vodil nadškofijski pastoralni urad, nakar je bil najprej poklican za župnika v furlansko vas Aiello, leta 1998 pa v Červinjan. Kljub monsinjorskemu naslovu je za mnoge ostal "don Silvano", saj so ga ljudje zaradi njegovega dobrohotnega nasmeha in intenzivnega delovanja med verniki imeli iskreno radi. Z ljudmi je znal vzpostaviti žive odnose, ker ga je prežemala globoka vera, pogumno pričevanje tudi v zadnjih tednih, ko je bolezen hudo načela njegovo vedno bolj krhko telo. Bil je človek dialoga in širokega srca. V ponedeljek popoldne je bila njegova krsta izpostavljena v červinjanski stolnici, pogreb pa je bil v torek popoldne. Žalni obred je daroval nadškof Dino De Antoni ob somaševanju številnih duhovnikov in v navzočnosti res velike množice. Privlačna pobuda Odbora staršev soriškega ravnateljstva Pri tej prvi kuhars- r o o > ki lekciji, bi se bili radi osredotočili na pripravo kakih tipičnih slovenskih jedi ali sladic, ker pa je priprava leteti bolj zahtevna, so se odločili za Števerjanski učenci kuharski vajenci Iz prostorov SKPD F. B. Sedej v Steverjanu, tik ob dvorani, so se v soboto v dopoldanskih urah vile zelo prijeme vonjave. Odbor staršev je na pobudo članice Marinke Černič priredil prvi kuharski tečaj za tiste otroke, ki se radi motajo po kuhinji, ko mama pripravlja jedi. Na tečaj se je prijavilo dvanajst otrok, od drugega razreda do prve nižje. V glavnem so to bili učenci, ki obiskujejo OŠ Alojz Gradnik v Steverjanu. Tečaj se je vil od 11.00 do 15.00, vodila pa ga je izkušena kuharica Francesca Mattiroli, katere hčerka obiskuje števerjansko osnovno šolo. Mlada, lepa, predvsem pa zelo vljudna in prijazna gospa, ki po naročilu pripravlja torte in še marsikaj drugega, je imela že nekaj tovrstnih izkušenj, celo v Milanu je doživela uspeh, ko je ob Božiču v organizaciji italijanske revije Cucina italiana vodila podoben kulinarični tečaj. Z velikim veseljem je sprejela pobudo Odbora staršev in z navdušenjem seznanila Lorenza, Aleksandra, Ferdinanda, Nikolaja, Mateja, Miho, Veronico, Klaro, Emo, Manuela, Juliana in Alexa (samo tri deklice in kar devet fantov!), kako se pripravijo okusna pizza in slastni piškoti. Otroci so prišli "na delo" opremljeni vsak s svojim valjarjem in predpasnikom in so se ob navodilih gospe Francesce takoj z vnemo lotili peke, da je opoldne že vse dišalo po pizzah. Vsak je namreč naredil svojo in ljubosumno čakal, kdaj bo pečena. Za pizzo so prišli na vrsto masleni piškoti. Vsak je dobil lep kos testa in simpatične modelčke, med katerimi sta bili celo roka in noga; z njimi so izoblikovali piškote, ki so jih pečene "po-tunkali" v čokoladno glazuro, da so bili še bolj vabljivi. Bili so prav dobri, saj sem bila pokušnje še sama deležna. Kot nam je razložila predstavnica staršev Marinka Cernic, ki je pomagala enostavnejšo pizzo in piškote. To lepo uspelo izkušnjo bo Odbor staršev morda ponovil in pobudo razširil tudi na druge šole goriškega ravnateljstva, če bo odziv staršev in otrok pozitiven. Mali "števerjanski" kuharji so bili prav zadovoljni, da so lahko sami pripravili kosilo. Na vprašanje, zakaj so se udeležili tečaja, so brez obotavljanja odgovorili: Klara Terčič, da zelo rada kuha, celo piškote pripravlja v domači kuhinji, Alex Formentini, ker je kuharica njegova teta, Miha Kovic, da bi se naučil peči pizzo in piškote, Emma Terpin pa zato, ker bi rada pridobljeno znanje posredovala mamici... Povedati moramo, da sta SKPD F. B. Sedej in domači župnik Anton lazar radovoljno dala na razpolago svoje prostore, za kar se jima organizatorji zahvaljujejo. Zahvala gre tudi Cristini Corsi iz gostilne Koršič, ki je priskočila na pomoč pri peki, da bi le-ta hitreje stekla, ker je bila pečica, ki so jo uporabljali tečajniki in njihova mentorica, premajhna. Mirno lahko zapišemo, da je prvi kuharski tečaj v organizaciji Odbora staršev popolnoma uspel in da so otroci ustvarjalno in koristno uporabili prosti sobotni dan in se ob kuharskih pripomočkih lepo imeli in izrabili tudi to priložnost za razigrano druženje. IK Foto Bumbaca SCGV KOMEL IN ARSATELIER | Snovanja: Orkester Nova iz Nove Gorice Koncert pomladnih barv Niz glasbenih srečanj Snovanja, ki ga prirejata Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in Mednarodni center za glasbo in umetnost ArsAtelier, se je začel v soboto, 12. aprila, s koncertom Orkestra Nova iz Nove Gorice. Orkester, ki je nastal leta 1996, si je s številnimi kvalitetnimi nastopi pridobil velik ugled v našem okolju. V go-riškem prostoru je to edini stalni sestav, ki se posveča klasični glasbi in nepretrgoma deluje dvanajst let. V Kulturnem centru Lojze Bratuž so se predstavili mlajši in manj mladi glasbeniki, sedanji in nekdanji učitelji ter študenti različnih glasbenih šol na Goriškem. Ta razigrani in pestri sestav spretno vodi priznani pedagog in violinist Jurij Križnič, profesor na Glasbeni šoli v No- vi Gorici ter dolgoletni sodelavec Centra Komel. Na sobotnem koncertu se je orkestru pridružil še solist, mladi kitarist Sebastjan Grego, sedanji študent dunajske univerze za glasbo in umetnost, ki je začel koncert s solo nastopom. Zaigral je Sonato italijanskega skladatelja Maria Castelnuo-va Tedesca. Florentinski skladatelj se je v svojih delih prepuščal liričnim, impre- sionističnim temam v duhu De-bussyja, navdihoval se je tudi ob Shakespearovih dramah, ohranjal je klasično kompozicijsko estetiko in odkrito odklanjal avantgardno smer, ki jo je v istem obdobju uvajal Schon-berg. Po uvodu je nastopil orkester z igrivo Mozartovo Serenado št. 13 v G duru ali znano Ei-ne kleine Nachtmusik. S štirimi stavki te skladbe, ki je nastala leta 1787 za komorni godalni sestav, je Mozart poustvaril takratno lahkotno salzburško vzdušje, zapisal je nesmrtno melodijo, harmonično in vedno privlačno v svoji inventivnosti. V drugem delu je v svetlih tonih zazvenel Koncert za kitaro in orkester, eno najboljših del klasicističnega skladatelja in kitarista Maura Giulianija. Giulia-ni je eden temeljnih avtorjev glasbe za kitaro; z zanimivimi efekti in pestrimi invencijami, ki jih je sestavil prav za ta instrument, nudi izvajalcem bogat, raznolik opus. Njegov koncert je v soboto zazvenel v vsej svoji lepoti, orkester in kitara sta se prepletala in dopolnjevala, izvajalci pa so se sproščeno prepustili melodijam ter uživali v igranju. Za konec so zaigrali še veličastno in obenem ljudsko St. Paul's suite angleškega skladatelja Gustava Holsta, ki jo je leta 1913 posvetil dekliškemu zavodu Svetega Pavla, kjer je več let poučeval. Orkester se je poslovil s priredbo znane slovenske pesmice Marko skače, ki se podi po zeleni trati, in jo je vedno lepo slišati, saj spominja na vedro otroško razigranost in sončne dni. KB Minuli ponedeljek so v prostorih Fundacije Goriške hranilnice goriški nadškof msgr. Dino De Antoni, odgovorni urednik tednika Voce Isontina Mauro Ungaro ter predstavnik Fundacije predstavili obisk škofe msgr. Domenica Mogavera iz sicilijanskega kraja Maza-ra del Vallo. Pravzaprav gre za prireditevz naslovom Meja: Simfonija glasov in barv, saj prireditelji hočejo poudariti predvsem obmejno lego Gorice in sicilijanskega mesta. Srečanje z msgr. Mogaverombo vpetek, 18. t m., ob 20.30vžupnijski dvorani v Podturnu v Gorici. da in ob nenapovedanem prihodu Clee, nekdanje Brindsleyjeve zaročenke, se komedijska štrena, ki narekuje hiter tempo, še huje zaplete... Kako se bo vse skupaj razpletlo, pa bodo gledalci odkrili na premieri, ki bo v soboto, 19. aprila, ob 20.30 v Sedejevem domu v Števerjanu, ali na ponovitvi v isti dvorani, v nedeljo, 20. aprila, ob 17. uri. Igralci vadijo od novembra, če bi imeli še nekaj časa, eno leto je šaljivo dejal režiser Žerjal, bi lahko še marsikaj izpilili, sicer je z njihovim delom in prizadevanjem kar zadovoljen. V dramske like se bodo prelevili že znani obrazi Dramske družine, izkušeni veterani Simon Komjanc, Branko Terčič, Marko Černič, priljubljen komedijant Odra90, izvrsten sooblikovalec operet v postavitvi ZSKP, Jasmin Kovic, Nikol Dorni, mladi obetavni igralki, Ivan Komjanc, ki je že nastopal na domačem odru, in novinec Nikolaj Pintar, študent solopetja in obiskovalec gledališke šole StudioArt, ki se prvič »spopada« s števerjanskimi odrskimi deskami. V zakulisju bo predstavo, kot že večkrat, budno spremljala šepetalka Katja Dornik, Marko Lutman bo upravljal luči, Igor Škorjanc pa tudi tragični izpovednosti lepljenka Ti iz oči sijala je ljubezen o življenju in tragični smrti Lojzeta Bratuža, v režiji mlade Jasmin Kovic, se v letošnji sezoni Dramska družina Slovenskega katoliškega prosvetnega društva F. B. Sedej vrača k svojim žanrskim okusom, in sicer h komedijam, ki jim je lasten črni oz. tipični angleški humor. Ob posvetovanju s Frankom Žerjalom, ki je bil že nekajkrat uspešni režijski spremljevalec števerjanskih ljubiteljskih igralcev, nazadnje 1. 2004, ko so uprizorili kratko komedijo Povsem navaden dež, so se odločili, da bodo letos na domačem odru prikazali delo Petra Shafferja Črna komedija, ki je v sezoni 1967/68 doživela slo- sko delo. Česa takega na naših odrih nismo še videli. V njem je namreč glavna poanta zamenja- privolil v poroko, pa tudi boječa soseda miss Furnival. Ob predčasni vrnitvi soseda Harol- glasbo; za kostumsko izbiro je zadolžena Snežiča Černič. Iva Koišič Dramska družina F. B. Sedej Števerjan Mrzlične priprave na skorajšnjo premiero Po lanskoletnem resnobnem premoru, ko je spomladi na odru Sedejevega doma v Števerjanu, nato pa še na jesenski ponovitvi v go-riškem Kulturnem centru Lojze Bratuž zažarela v svoji lirični, pa vensko praizvedbo v Mestnem gledališču ljubljanskem. Angleški avtor Peter Shaffer, rojen v Londonu 1. 1926, je bil najprej literarni kritik pri reviji Truth, potem pa je začel snovati detektivske zgodbe z bratom Anthonyjem, kasneje pa se je osredotočil na dramske tekste. Črno komedijo, v izvirniku Black comedy, je spisal 1. 1965 za Narodno gledališče v Londonu in z njo zaslovel. Širša publika ga je spoznala, ko je njegovo delo Amadeus iz 1. 1978, o glasbenih nasprotnikih Mozartu in Sa-lieriju, na filmsko platno prenesel Miloš Forman 1. 1984. Kot nam je pojasnil Franko Žerjal po intenzivni, zavzeti vaji, v torek, 8. aprila, je Shafferjeva komedija tehnično in igralsko dokaj zahtevno odr- va med temo in svetlobo. To bo gotovo "šokantno" za gledalce, saj bo predstava prvih deset minut odigrana v popolni temi! Ko je prizorišče v temi, je v igri v resnici luč, ko pa se prižgejo luči, odrsko dogajanje poteka v temi, saj vidimo igralce, kako tavajo po prizorišču, prevračajo stole, se spotikajo...Vse humorne situacije in izrečene laži povzroča namreč pregorela električna varovalka; zaradi nje stanovanje umetnika Brindsleyja Millerja potone v temo, ravno ko čaka obisk bogatega zbiralca umetnin, od katerega si veliko obeta. Da bi svoje bolj skromno stanovanje olepšal, z zaročenko Carol prenese vanj nekaj kosov dragocenega pohištva soseda Harolda Gorringeja, lastnika starinarne. Ko si sledijo zapleti, sta v stanovanju še polkovnik Melkett, ki ga je hči Carol pripeljala zato, da bi spoznal njenega zaročenca in 40 let izhajanja Števerjanskega vestnika Da bi čim bolj povezovali Štiri desetletja so torej že za nami, napojena z veliko truda in napora, a nam vsem v veliko veselje in zadoščenje. In Števerjanski vestnik še vedno živi med nami. Na svoje domove ga prejemajo skoraj vse šte-verjanske družine in tudi tisti Šte-verjanci ter drugi, ki živijo izven vasi. Brez dvoma lahko s ponosom poudarimo dejstvo, da je Števerjanski vestnik redno izhajal od vsega začetka do danes. Prejšnji teden je izšla njegova prva letošnja številka. S tem izvodom se je pričelo štirideseto leto neprekinjenega izhajanja tega glasila, ki ga izdaja SKPD F. B. Sedej iz Števerjana in za katerega skrbijo mladi člani društva. Na novo oblikovani naslovni strani 40., jubilejnega letnika je upodobljen Primož Trubar, simbol slovenstva, v zamisli vsestranskega kulturnega delavca Marjana Terpina. Števerjanci od nekdaj ljubeznivo in skrbno čuvamo svojo narodnost, pripadnost slovenskemu narodu, ki ji tudi dandanes posvečamo veliko pozornosti. Zato je resnično umestno in primemo, da ob jubileju vaškega glasila posvečamo na- slovno stran Števerjanskega vestnika prav očetu naše književnosti. V jubilejnem letu smo spremljevalcem našega glasila pripravili marsikatero presenečenje in novost. Tako je stekel na vaški osnovni šoli Alojz Gradnik natečaj Nariši naslovno stran. cgtu6arjet>o Cet( o ■ RJŠ ST "Nai" dogodki 2007 v našem športu -> Sezona 2(X(6.t)7 - vse leto 2006 FOTO APRIL 2008 KOLESARSTVO: najmljaši: Devin NOGOMET: 2. AL: Primorec - Primorje ODBOJKA: D. ženske: Kontovel - Govollev SMUČANJE: konec sezone: SK Devin VIVICITTA': Gorizia - Nova Gorica stal res prava biblija za Slovence v Italiji in v tujini, tudi med italijan- nikov čedalje več. Vsak teden se na tekmovališčih srečujemo s ko- HC 1. amatersko liga: Sovodnje - Ruda 2:1, Gallery -Primorec 1:4, Primorje Interland - Ponziona 0:5 2. amaterska liga: Zarja/Gaja - Piedimonte 2:1, Opicina NAMIZNI TENIS Zenska A2 liga: Kras Zadružna kraška banka bo po osvojeni točki v Asoli (3:3) najverjetneje napredoval v Al ligo, saj klubi, ki so na lestvici play-offa pred njim, ne morejo prestopili v najvišjo ligo, ker imajo v prvi ligi že svojo postavo. HOKEJ IN LINE Molka Al liga: Forli' - Polet Kvvins Zadružna kraška banka 4:2 TENIS Molka B liga: Prato - Gaja 6:0 Ženska C liga: Gaja - Cividale 4:0 NOGOMET Elitna liga: Union 91 - Vesna 2:2, Monfalcone - Juventina 1:0 Promocijska liga: Kras Koimpex - Isonzo 3:1 - Breg 2:1 KOŠARKA Molka C liga: Bor Radenska - Padova 71:62 C2 liga: Santos - Jadran Mark 81:70 D liga: Kontovel/Sokol - Drago 85:74, Athletismo - Breg 65:76 ODBOJKA Ženska C liga: Vivil - Sloga List 0:3 Moška C liga: CUS - Val Imsa 1:3, Sloga Tabor Televita - San Vito 3:2, Soča Zadružna kraška banka - Faedis 0:3 Ženska D liga: Paluzza - Bor/Breg Kmečka banka 0:3, Buia - Govolley Kmečka banka 1:3, Tarcento - Kontovel 3:0 Granada... mesto neizmerne lepote. Nad njim se dviga tritisočmetrska zasnežena Sierra Nevada, spodaj je Sredozemlje, spojeno z arabskim svetom. Ko se sprehajaš po njegovih uličicah, ti lahko na vsakem koraku zastane dih: bazarji, iz katerih uhajajo orientalski vonji in dišave, v njih so žive barve oblačil, torbic, uhanov... Tu je arabska eksotičnost spojena z evropsko razkošnostjo in z mediteransko toplino. Njen vrvež, njena anda-luzijsko-arabska živahnost, njen utrip, glasnost, razposajenost... In Alhambra, ta skrivno- stna utrdba nad mestom, ki se ponaša s svojo mogočno veličastnostjo. Koliko zgodovine je napisane v njej, koliko zgodb, koliko bogastva! Ko se sprehajaš po njenih vrtovih in palačah, ob žuborenju vode, ne moreš verjeti, da je to delo človeške roke: obsijano s soncem, izžareva nekaj nadnaravnega, irealnega, že skoraj božanskega... Alhambra je graščina arabskih kraljev, prežeta z neštetimi legendami. Tako se imenuje po svojih zidovih rdečkaste barve. Prva pričanja o njej najdemo že v IX. stoletju. Prvi kralj arabske dinastije Nazari, Mohamed ben Al-Hamar, pa se je tu naselil v XIII. stoletju. Gre za pravo samostojno mesto, ki zavzema večino griča Sabina. Sestavljajo ga številne zgradbe, od grajske palače do vrtov in parkov, terme, stolpi, vodnjaki... Poleg arabskih bogastev pa nekatere zgradbe pričajo tudi o krščanskem doprinosu. Leta 1492 so katoliški kralji zavzeli Granado in Alhambra je postala graščina kastiljskih kraljev. Granada je v obdobju arabskega blišča postala središče Iberskega polotoka, tako z ekonomskega kot s kulturnega vidika. Kulturno privlačna je potem ostala dolga stoletja: leta 1829 je mesto obi- skal ameriški pisatelj Washington Irving, ki je tam ostal in napisal svoje Pripovedi iz Alhambre. Granada je navdihovala tudi druge znane umetnike, kot so Dumas, Dumier, Delacroix. Leta 1889 so v njej istočasno bivali Federico Garcia Lorca, Salvador Dali, An-dres Segovia ter Manuel de Falla, ki so Granadi dali pomembnost kot svetovnemu kulturnemu in glasbenemu centru. Unesco je Alhambro označil za kulturno dediščino človeštva, sama pa spada med 21 kandidatov za sedem čudes modernega sveta. Mesto šteje približno 300.000 prebivalcev. Poleg kuturnega turizma je tudi s športnega vidika zelo zanimiva, saj se na njenih tleh dviga naj višje pogorje Iberskega polotoka, Sierra Nevada. Skozi vse leto sprejema veliko število turistov s celega sveta. Prizadeva si zato, da bi v čim bližji prihodnosti tam potekale zimske olimpijske igre. Granada je tudi študentsko mesto, pravzaprav celo eno najpomembnejših, kamor zahajajo številni študentje s celega sveta. Mesto je polno barv, dišav, skritih kotičkov, skrivnosti. Spet eno najlepših krajev na svetu. Tanja Zorzut Obupen pogled na občinski travnik Novogoričani jezni in razočarani NOVA GORICA bili vsajeni za izsuševanje močvirnatega travnika, že izpolnili svoje poslanstvo in življenjsko dobo. Pregled naj bi namreč pokazal, da so že zelo stari, ponekod votli, pa tudi nevarni, saj ob burji z njih odpadajo veje. Na spletni strani so bili vsi zainteresirani obveščeni tudi o tem, da bo komisija za hortikulturo v kratkem sprejela odločitev, katera nova drevesa se bodo na tem območju zasadili, prav tako pa naj bi na nekdanjem travniku v kratkem posadili travo. Predsednik omenjene komisije izjav za javnost ni želel dati, češ da je za to pristojna občinska predstavnica za stike z javnostmi. Slednja je povedala to, kar so zapisali na spletni strani. Dodala je le, da so topole posekali tudi ob koncu Kidričeve ulice, med domom upokojencev in OŠ Kozara. Ker mi živčnost, ki jo je bilo zaznati v glasu predsednika komisije, ni dala miru, sem se odločil preveriti, ali omenjeni razlogi držijo ali ne. Že na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije sem prebral, da je alergogenost cvetnega prahu pri topolu nizka oziroma bistveno nižja kot pri brezi, cipresi, oljki in travah, kjer je zelo visoka, krišini in pelinu, kjer je visoka, in leski, jelši, jesenu, platani in hrastu, kjer je srednje visoka. Topol je v isti kategoriji z javorjem in bezgom, nižja oziroma zelo nizka pa je alergogenost cvetnega Travnik pred stavbo novogoriške mestne občine si od poletja, ko je gostil Hitovo poletno plažo, še ni opomogel. Če bi takoj po zaključku poletne plaže pristopili k sanaciji, bi morda izgledal manj zanemarjeno, a v septembru so tam potekali še dnevi civilne zaščite. Težka vozila, ki so jih pripadniki civilne zaščite ponosno razstavljali, so prispevala svoj delež k neurejenemu videzu, ki je zadnje jesenske dni in celo zimo domačine jezil, vsi tuji obiskovalci pa so se nad neurejenostjo čudili, saj v središču kateregakoli mesta res ni običajno, da naletiš na nekaj opuščeni njivi podobnega. Tisti, ki jih je zanemarjenost najbolj motila, so v okviru civilne iniciative celo protestirali pri županu, travnik pred občino pa poimenovali Blatni dol, da je bil Brulc pošteno užaljen. S časom so se ljudje na neurejenost nekdanjega travnika privadili, minuli teden pa je med okoliškimi prebivalci spet močno završalo. Hortikulturna komisija pri Mestni občini Nova Gorica je namreč odločila, da je treba mo- gočne topole, ki so rob travnika krasili vse od začetka gradnje Nove Gorice, posekati. In so jih. Ne člani komisije seveda, ampak delavci Soškega gozdnega gospodarstva. Omenjena komisija je smrtno obsodbo topolom podpisala iz več razlogov, ki so jih zaradi odziva medijev in protestov posamez- nikov objavili tudi na občinski spletni strani. Zapisali so, da je mestna uprava prejela pritožbi iz novogoriškega doma upokojencev in Osnovne šole Kozara, da cvetovi topolov mašijo reže v klimatskih napravah, poleg tega pa naj bi imelo več starejših oseb težave zaradi alergije na cvetni prah. Dodaten razlog za padec topolov naj bi bilo tudi mnenje gozdarske stroke, da so topoli, ki so prahu pri tisi, brestu, orehu, divjemu kostanju in hmelju. Seveda sem želel izvedeti dodatne informacije in sem telefoniral na omenjeni inštitut, a sem v telefonskem pogovoru izvedel, da je strokovnjakinja za to področje trenutno na bolniškem dopustu. Ker sem še naprej vrtal, mi je tajnica predlagala, naj pokličem v Bolnišnico Golnik, na klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo. Dr. Nisera Bajrovič, s katero sem se pogovoril, je sicer potrdila alergogenost cvetnega prahu topola, poudarila pa je, da to ne more biti glavni razlog za padec topolov. "Cvetni prah prenaša veter. Tega se v spomladanskih mesecih preprosto ne da preprečiti", je povedala in ironično dodala, da bi bila rešitev v tem, da bi posekali vsa drevesa v mestu. Pritožbe na račun tega, da cvetovi topolov mašijo reže v klimatskih napravah, se mi zdijo tako butaste, da tega sploh nisem preverjal. Verjamem, da je to tako, a topole so zasadili v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja, pasti pa so morali očitno tudi zaradi teh naprav, ki so, podobno kot mobilni telefoni, v le nekaj letih pridobile status nujno potrebnih za preživetje. Brez klima naprav si ne predstavljamo več poletja, še več, marsikdo bi se verjetno raje odrekel poletjem kot klima napravam. Beda človeška. Ko sem že skoraj verjel, da je bil tresoči glas predsednika komisije posledica dejstva, da so topoli padli brez pravega oz. pametnega razloga, sem seveda preveril še tretji razlog - mnenje gozdarske stroke. Ko sem na internetu pre- bral, da topoli dosežejo starost do 150, celo 200 let, sem bil res že pošteno jezen in prepričan, da so drevesa posekali le zaradi človeške neumnosti in prepotence nekih malih ljudi v neki obrobni komisiji oziroma zaradi tega groznega antropocentrizma, proti kateremu se borim z vsemi štirimi, kot prava žival, pa čeprav gre za Sizifovo delo. Zaradi skopih podatkov sem vseeno poklical še na novogoriško enoto Zavoda za gozdove RS. Tam so mi prijazno pojasnili, da sami topolov pred občino sicer niso pregledali, da pa gre za hitro rastoča drevesa, ki so lahko pri 60 letih že zelo stara in votla. Poudarili so tudi, da ne gre za okrasna drevesa, ampak so bila dejansko zasajena zato, da bi izsušila močvirnato zemljo. O. K. Ena utemeljitev torej drži. Ko sem to spoznal, sem bil takoj manj kritičen do Občinarjev kot nekateri mimoidoči, ki so se mi kot predstavniku medijev med fotografiranjem "golovine", ki je zazevala med občino, gledališčem in nebotičnikom, pritoževali nad novonastalo stvarnostjo s pripombami v stilu: "Travnik je najlepša slika tega, kakšno oblast imamo", oziroma: "najbolje, da celega preorjejo in zasadijo krompir. Kmetija je pač kmetija". Tisti Novogoričani, ki so jezni in razočarani, zdaj z zanimanjem pričakujejo, katera drevesa bodo nadomestila topole, ki so mesto zaznamovali vse od njegovega rojstva do današnjih dni. Prav nič se ne bi čudil, če bi v duhu vsesplošnega kiča in potrošniške logike po zgledu z obale tudi v Novi Gorici dobili palme. Nace Novak Alicia Keys, boginja soula, na svetovni turneji Čarobni glas ob spremljavi velikega črnega klavirja prizor pridigarja v ameriški evangeličanski cerkvi, ki je pridigal ob spremljavi zanesenega gospel zbora v slogu filmov Sister act in Blues Brothers. Pridigar je osrednji junakinji večera, Alicii Keys, svetoval, naj s svojim glasom navdušuje množice ljudi po svetu, in ji tako nakazal pot v svet slave... Idejno se je posnetek končal z odhodom Alicie iz rodne cerkve... in nato se je Ona pojavila na odru. In z njo se je na podstavku pripeljal tudi ogromen vodoraven klavir, glavno orodje Boginje soula. In začel se je Spektakel... Izvrstno zasnovani koncert je v dobrih dveh urah glasbe postregel z različnimi ritmi, ki so šli od priganjajočega tempa skladb, ki jih je Alicia izvajala z bendom, do umirjenih solističnih soul napevov, ki jih je solistično izvajala v spremljavi velikega črnega klavirja. Prepletanje hitrejših in bolj umirjenih ritmov je bilo zadetek v polno, ki je popestril zelo kakovosten nastop ameriške pevke. Višek koncerta so vsekakor bili dueti, ki jih je Alicia imela s svojim klavirjem. Po tem je najbolj poznana in to so tudi vsi po- Pop zvezdništvo je včasih res zabavno predvsem zaradi stranskih učinkov, ki jih proizvaja. Med bolj zabavnimi stranskimi učinki sta kult osebnosti in psihološko nagnjenje k sprehajale naokoli. Bolj drzne so bile opravljene v elegantne sive svilene hlače, radodarno oprijeto, a zelo elegantno srajčko za ga-la priložnosti in svetlikajoč se izrazit nakit, ki je segal v globino je želja po emulaciji. In Boginja, ja, ona je zelo karizmatična. Nadi-mek, s katerim so jo poimenova- li njeni oboževalci, pove že veliko. Svet jo pozna pod psevdonimom Alicia Keys: sedemindvajsetletno slušalci čakali. Vsakič, ko se je dvorana zatemnila in se je izza zaodrja pripeljal ogromni črni klavir, je med publiko kar završalo. In vsakič je klavir izvabil melodije, ki najbolj vrednotijo izvrstno vokalno sposobnost pevke. Tako vokalnost, ki jo je sposobna proizvesti samo afroameriška glasbena duša. Pravi užitek, ki je v umirjenih ritmih soul balad in ljubezenskih pesmi utelešal zagnanost in občutek za glasbo in emulaciji oz. posnemanju. Splošni trend, ki je včasih v nasprotju z najosnovnejšimi pravili dobrega okusa. Ampak, zvezdnik je pač zvezdnik. In če želiš biti kot on, moraš izgledati natančno tako. Zvezdnik namreč izgleda v svoji opravi zvezdniško, "navaden smrtnik" pa se lahko zdi nekoliko smešen. Misli so mi kar same uhajale, ko sem v milanskem Datchforumu, telovadnici, ki se je po navadi poslužuje milanska košarkarska ekipa Armani jeans, čakal na koncert svetovne soul zvezdnice, nekateri jo imenujejo kar Boginja. No, in v pričakovanju na Boginjo, so mi uhajale gornje nič kaj pobožne misli. Datchforum se je namreč polnil in pred mano se je vil sprevod nesojenih posnemovalk Boginje. Tiste, ki so pokazale najmanj fantazije, so gosto lasišče spremenile v gojišče minikitk in se s posebno frizurico ponosno dekolteja. In seveda izrazit klobuk, prav tako eleganten in prefinjen. Da ne bo pomote, tudi moški del populacije je bil primerno ošemljen. Navadno je glasbeni žanr soula, ki ga izvaja Boginja, stilistično blizu R&B. Našemljeni moški del populacije je tako nosil dres Kobeja Bryanta in hlače spuščene skoraj do kolen tako, da je bil vsakomur na ogled tudi dobršen del boxerjev. In seveda na glavi postrani obrnjena rapperska čepica, okoli vratu pa dobra tona (ponarejenega) pozlačenega nakita. Ampak, simptom emulacije, želja po sličnosti in podobnosti z idolom sta prvovrstna magneta za ljudi... Ja, že Freud je to teorijo dobro "pregruntal". Pretežno mlada publika, ki se je zbirala na stopniščih in v parterju Dutch Foruma, je pravilnost ugotovitev očeta psihoanalize samo potrjevala. Čim večja je karizma, tem večja dekle iz New Yorka, ki je v zadnjih šestih letih očarala ves svet. Prislužila si je nadimek Boginja soula in svojo kariero postavila na tirnice, ki so jih začrtali James Brown, Ray Charles, Ella Fitzgerald in Aretha Franklin. Duh črnske glasbe, ki se prenaša iz generacije v generacijo. In v tega je bil uokvirjen večer, ki ga je Alicia namenila vsem poslušalcem v dvorani. Večer se je namreč začel z najbolj tipičnim prizorom, ki si ga lahko predstavljamo v povezavi s črnsko soul glasbo. Na ekranu nad odrom se je zavrtel za petje. Izzveneli so seveda vsi najbolj znani hiti. Falling, pe-sem-simbol njene zvezdniške kariere, je sicer izzvenela v nekoliko neobičajni predelavi, ki je temeljila na improvizacijah in variacijah na temo. Ostali najboljši hiti pa so bili, po mnenju številnih ljubiteljev Aliciine glasbe, "enaki kot na cd-ju": Like you' 11 never see me again, The thing about love, No one in ob sklepu še If ain't got you so v Dutchforumu odmevali tako ubrano, kot bi šlo za studijske posnetke. Do izraza so prišle vokalna čistost, linearnost, zmogljivost in občutljivost, ki jih premore Alicia Keys. Pomislek k celotnemu koncertu pa so bile nekoliko izsiljene koreografije, ki so bolj spominjale na slog Beyonce Knowles kot pa na Alicio Keys. Koreografije namreč ne spadajo v Aliciin repertoar glede na glasbo, ki jo izvaja, pa tudi glede na njeno scensko figuro. Alicia sicer dobro obvlada oder, ko pa se spušča v bolj elaborirane koreografije, je občutiti rahlo "neprilagojenost". Pa še zanimiva anekdota: v Datchforumu so poslušalci s seboj lahko imeli fotoaparate, kar se le redko dogaja. Trg lahke glasbe se vse bolj zaveda moči internetne glasbe. Prodaja cd-jev je vse manj donosen posel, pop zvezde zato iščejo zaslužke drugod, natančneje na koncertih. Digitalni fotoaparati v kombinacijami z Youtu-bom postajajo tako brezplačni oglasni prostor, ki ga vsak dan obišče več milijonov potrošnikov. Dovoljenje za digitalne fotoaparate je torej logična posledica... Andrej Čemic