poitntna plaCana v gotovini Domoljub r<«MIDOWOUUB<. fn* 6 m-plcmbrt Jugoslavija ostane mirna Vratno fto. visite a staHfcfc« Jugastevlje v danaiujm "^SSfc'nt anetu, -af*. Ik», M tteft^Tde te dalje ostane Jtetk*,* politiki. *t je K Jugaalavij. tečno izvajala v zadnjih petih te«! kr, namestaistva s tam, da je skrbno negovala prijateljska fcdnošaje z vsemi velikimi državami ter paapate-vala obstoječe dobre odnošaje z vsemi sosedi jn ostala nevtralna pri sporih. M katerih Bfsfa ^fffeedaK njene neodvisnost la njena Hflitt* Ijrvost. kr. vlade je globoko prepričana, da bo tako najbolje tudi v bodoče služila ne samo življenjskim koristim naroda in dntave, temveč. da bo s takšnim svojim stališčem v nm^mm pjglgiila «2*« pomirjen je med narode. Prf izvajanju taktne svdfe fmlrtifce mraij. vteta računa v teh težkih časih s polno podpora vsega natega naroda. nia med dvema enakopravnima stranicama brez groJeni fc brez pritiska NemSfea vlada je na angleški predlog oč-■jfovorlla v torek, 26. avgusta, zvečer feš da je pripravljena čakati do četrtki zvefer. da pride polno pooblaščeni zastopnik poljske vlade v Berlin. k'er mu bo nemška vlada uredloSila poboje za mirno poravnavo. Angle-ik- poslanik jc te pohote slišal. ko mu jih ie Ribbentrop prebral. Poljski vladi pa niso bili sporočeni, marveč bi bili poljskemu zastopniku predloženi, ko b: bil priše! v Berlin na podpis AngleSka vlada jc na osnov- odgovora nemške vlade svetovala Poljska na; pristane na načeto pogajanj, toda niei, kakor drugim se K 2delo. da so nemSki pogoji, kot so ji "bili ostmeno sporočeni, nesprejemljivi. V četrtek 31. avgusta. zvečer ie angleška vlada odgovorila na nemiko pismo. češ, da je poliska vlada pripravljena pogajat- se. Tako! na to se je prijavi', poljski poslanik, da rtiavi ntuišk vladi, da Poliska spreiroe angleški pretflog Toda osmi ura ic pretekla ir. takr« na to so nemške radlopostaie ofeiavflc nemške pogoje, čei. da rih Poljska ni hotela spreleti. Pogo : * *o biti, da se Gdansk priVTrači Nemčiji ir, da »c v poiiski pomorianski pokrajini po prsrtvVu en^ja leta ljudsko * glasovanje glede bodoče pripadnosti tc 3e?e!e. Na! V>Tzia kaŠtfšenkoli " boče." Nemčija mora dobiti skozi to ozemlic ■prosto železniško in prometno cesto do Vzhod ProsSe Poljska vlada te nato iriavrta. da ona predlogov ni »ogla odkloniti Ver iih sploh ni " dobila na vpogled Tak« je II a mimo usodna ■ra. a dri. zkava Na Ptoiskem so spričo položaja na ttieiah objavili splo*no mobilizacijo V Nemčiji pa je bil pocooč' sestavljen in ▼ jutranjih Arah ob-iavljen Hitlerjev proglas na voisko, kjer nemški državni kancler razlaga, zakai mora »poljsko vprašanje« reševati z orožjem v Tt>ki. Zjutraj oh 7. — v petek 1. septembra — ie predsednik G danska objavi! priključitev tega atesta k Nemčiji Hitler jc takoj odgovoril, da priključitev »prejme. Ob 10. dopoldne je bila seja nemškega državnega zbora, na kateri je Hitler v enotirnem govoru razložil, zakaj mora proti Poljski nastopiti t orožjem v roki Potrdil je i« enkrat, da proti Angliji in Franciji Trtms ni-Jcakšsih zahtev ter da bo »pol sko vprašanje« rešila Nemčiia sama. ne da bi klicala na pomoč italijansko zaveznico. V rvaiens govora 2« ic določil za svoje naslednike najprej Goringa, za tem Hessa, ako bi se njemu ali Gonngu ka: pripetilo. Sptešna mobilizacija v Franciji to Hgfiji Istočasno jc. bila seia francoske vtade po kateri ie bila . tembra iSalie »o nemške črffe začele napadati poUsko ozemlje vidoll vse poljsko - nemške meje. Posebno bojevita so bile letala, ki »o bombardirala veliko Število poljskih mest, tited njim: tndi Varšavo, Krakov, Gdimo, Poznani Poljska poročila govorijo o velikem številu ranjenih in mrtvih. Poljska vojska se jc totno držala navodil, de nr sme nikjer preiti na -napad na nemšVo ozemlje, marveč, da se mora omejiti samo na obrambo svojega ozemlja. Napaden s Poljska prosi te Francijo ra pomoč Na podlagi teh dejstev je potem v peleV, I 1 septembra rvefcr poJisV« vlada javila Iran-coski ic angleški vladi, da je od strani Ncm-čiic -napaden« in da jc torej nrišla v položaj, ko mora prositi ja pomoč, ki sta jo Anglija m 1 ranci>» i'ui»im; uuUuuii * ^veaui^ godbi Zadnja mine zahteva zapat vrim; :>ae 1. »eptamin-fc je nnji^i pog^ , Berhmi pt nalogu vk» M, Ve. spiirotj nenriiti vlad. ua W. Anglija, a-:, nemški vit. da a pripimvitane dat zsauasljiv^fc zabili^ da bodo boi" prol. Poiim prenerial' b dt n bodo nemim četi itnuutniit : poi^im^. uj,^ jra tnko1 izpdfaiia vae -svotc ob-v^znoBi; j, poljikt države. Ibtf 3 aephretbra ob S je angleŠK; pmi,. nik v lieilinu p<> nalogu ausiieix> viadi ^ MKiii. nemik: vlad naitednic Ajei nemška vb-da lAtj dane? 3. septembra oi. '. 1 aopuidm s«ra8ntevropike^a časi nt vh oau. pfivoimee, odgovora da |e pripravljeni unavit »ovraj-nosti proti Polita, sr. svoje čeu maaunili a Poljske hi ak< »i« odjjovo- do 11 ure nt bi v rokah viadc Nj. Vehtanrtva cnitra Anjjli, ja. da ae od tc sre naprt aahe; i vomen »taaju z Nemčnc Viada Ni. Veiičasjtvi o seda' si dobita od uemikt viade noofstjtt oe* j-sovora Z»torc: otaavbi da te v t-cr trennlb aa£tak> vomo stanu med A.d£1«k r Nmičijo. irtf tc iav-iia in izjavda Nrrci i uuj fra-ooska vlada — »rveda brez snoeh. ftafovar kralja svei Kt-ali iorii VI je izda! po rndr. aattedtt profil® t. »V tei t i ti en zneode aaiooi »oda: t na? zgstdovini poeitinm svok oouittiia n vnem. doma in v deželah osetra: men. fo-ftihair. jo iz globine vvt*e#a rret er i onne-■mena naktrnc ianed ms t* Ctopi v ii-dtf niu v«£ine izmed nas arar v vmn ^oogo m ■mnogo ime. tc tvudili da bi naSii mire: uinii af ppo^nv med nam: tn mec ommi. * »o danes naš sovražniki Bilo »e zaia&r. Pnsšliii na« v voit»o Toda mi spretmeroc to novo breme da se obtsovi red svobode na svca. Uveljaviti ne »e hotelo mčelo «eb^se»a tiifa* vame nasiKa proti svobod; »o neoansaoiti drugih držav T»k*no smCek) čepri' ravito. ie primitivno: moč ie pravica. Aik bi *> n2' čelo zmagalo, b prišel vnrvaroos: ve šk. imperi ir. »si norodi bi bili v scrrenaa«« straha, izgsbBeno bi bilo vsako uoarm na varnost med narodi To ie alternativ, ki i« p-rd nami Nemogoče je «n»Wu, da ne b so" ieli te borbe Zato iz dna wea kiiter "Ote narode doma in otmlwm mont na sprejm«0 to na^o borbo. Naj bodo močni in sloiir 1 «« hudih časih. Natege bodo bode to mami bodo pred MM. Karti vo»a »e bo davna &afpaUL Podpisane Marija Brezov«, »»"»ff* ,,Domoljuba", se u nravi Uga beta zahvaljn cm za naklotnenc p«te»»o P«?101 v znesku Bin *©00- i * b«« Dorif- Bila sem res v največji sHski In ^ s tem zneskom veliko pomaga««- ^ ljuba vsakemur Voplo priporoeaaa, •» naroči. Hmelčiče • M.rna pe^^ BmoTaT Zadnji mirovni Pija > Nekateri ljudje, ki tudi t težkih časih ne morejo skriti mržnje do Cerkve in do duhovnikov, razburjajo ljudstvo, da je sv. oče papež Pij XII. tudi za vojsko. Is kakšnega vira prihajajo takšne govorice, je jasno. Vsak otrok ve, da je ravno nasprotno resnica. Pa-pei Pij XII. si je i drugimi državniki na vso moč trudil, da bi se preprečila vojna. In tudi še sedaj, ko ie grmijo topovi, se papei trudi, da bi se ustavile sovražnosti. V ten dneh je sv. oče Pij XII. dvostavil vsem glavnim velesilam naslednji predlog la ohranitev miru: 1. premirje med Poljsko in Nemčijo naj s« takoj sklene in sicer naj traja 10 do 14 dni; poskus papeža XII. 2. obe, Poljska in Nemčija, bi se morali obvezati, da ne bosta medtem podvzeli nobenih ukrepov, ki bi napetost povečali; S. med tem časom pa bi bila sklicana splošna konferenca, na katero bi poslali zastopnike glavne velesile, vse sosedne države Nemčije in Poljske, prav tako pa še nevtralne države, Belgija, Nizozemska - in Švica; 4. vlada Zedinjenih držav Severne Amerike in Vatikan bi tudi poslala svoje zastopnike. — Splošna konferenca pa bi obravnav vala mirno revizijo versajske pogodbe in bi se zaključila s podpisom splošne kolektivne nenapadalne pogodbe. Številne države so zelo ugodno sprejele te predloge, lamo na bojna polja. Tudi oni doma bodo izpostavljeni njenim strahotam. Toda to je vojna za pravico. Ponižno in s spoštovanjem polagam našo stvar v božje roke. Pripravljeni na vsako žrtev bomo zmagali. Z božjo pomočjo bomo zmagali. Naj vas Bog blagoslovi vse!« I. september Poljsko poročilos Dne 1. septembra 1939 so Nemoi v prvih jutranjih urah z nepričakovanim napadom letalstva in čet prodrli na naše ozemlje brez predhodne vojne objave. Delovanje nemškega letalstva je bilo naslednje: Nemško letalstvo je izvršilo več napadov na važnejše točke na vsem poljskem ozemlju. Kejn&ki letalci so bombardirali mesta Augu-. s tov, Novi Dvor, Ostrov, Mazojecka, Tczew, Puck, Zambrov, Radomsko, Torun, Tunel, Krakov, Grodno, Trzedinjo, Gdinjo, Jaslo, Tomasov, Mazovjecki in Katovice. V bombardiranih mestih je bilo med civilnim prebivalstvom več mrtvih in ranjenih. Pri Kutnu so nemška letala bombardirala in streljala s strojnicami na vlak, ki služi izselitvi prebivalstva. V Grodnu je bila poškodovana katoliška cerkev, v Sjalapodlaski pa je bila zadeta pravoslavna cerkev. Poročila o poznejših bombardiranjih še dalje prihajajo. Iz Gdanska izvirajo močni letalski napadi na Gdinjo, ki se je nahajala včeraj pod ognjem bomb. Včeraj je bilo skupno sestreljenih 16 sovražnih letal, poljske izgube pa znašajo samo dve letali, istočasno z zračnimi napadi se je začela akcija nemških čet tudi na raznih obmejnih točkah. Nemške čete so na več krajih prodrle na poljsko ozemlje. V teku našega podviga »mo napadli in s topovi razbili blindiran sovražni vlak, ga zajeli ter ujeli posadko. Prav tako je bilo uničenih več sovražnih tankov. V krajih, kjer se vodijo operacije, smo ujeli večje število sovražnikov. V Gdansku so bili *rije napadi na Westerplatte odbiti. Nemiko poročilo: Naše čete, ki prodirajo •z Slezije, stalno napredujejo v smeri proti Censtohovi. V koridorju se naše čete približujejo Naklu. Pred Grudzladzom so borbe v teku. Naše čete, ki prodirajo iz vzhodne Pru-•'je, se bojujejo globoko na poljskem ozemlju. I Se ie las. ** * nabavita snOcc Rejce« mallb H- I ■ imwm vall.lwbolfabaalaH.MPfb14.ijri swf. Iva«. Humana. KsniMM uLTB^ l S ponovnimi močnimi napadi je nemško letalstvo napadlo in razrušilo vojaške naprave na mnogoštevilnih poljskih letališčih, med drugim Rahvigu, Pucvigu, Grudziadzu, Poznanju, Floku, Lodžu, Tomasovu, Tamasovu, Radomu, Nudi, Katovicah, Krakovu, Lvovu, Brestu in Terespolu. S tem je nemško letalsko orožje zagospodarilo nad poljskim zračnim prostorom, kljub temu, da so ostale močne letalske sile v srednji in zahodni Nemčiji. Nekateri deli nemških pomorskih sil so zavzeli postojanke pred gdanskim zalivom ter ščitijo Vzhodno morje. Šolska ladja »Schleswig Hol-stein« je bombardirala Westerplatte, katero so zasedli Poljaki. V Gdinji je nemško letalstvo bombardiralo vojno pristanišče. 2. september, Današnje uradno poročilo poljske vojske je bilo podpisano od vrhovnega poveljnika Smigly Rydza. Poljaki trdijo, da so v teku izredno hudi boji, zlasti na vsem področju okrog Katovic. Poljsko topništvo je uničilo sedem nemških težkih tankov. Številne granate, ki so padle v bližini Katovic, niso eksplodirale. Nemška letala so izvršila bombardiranje na 17 poljskih mest. Vodile so se tudi hude letalske bitke 230 km severno od Varšave, kjer so nemški bombniki porušili več zgradb in težko poškodovali tudi pravoslavno cerkev. Uradno, poročilo dalje trdi, da je poljsko protitankovsko topništvo onesposobilo nad 100 nemških tankov, ki so' izvršili napad. Protiletalsko topništvo je doslej sestrelilo 34 nemških letal. Nemška letala so tudi danes izvršila več bombnih napadov na Varšavo. Nemška letala letijo zelo visoko zaradi nevarnega obstreljevanja poljskih protiletalskih topov, pri katerih je dobro izvežbano moštvo. Le eno izmed nemških bombnih letal se je spustilo nekoliko nižje, ki pa je bilo takoj sestreljeno na zemljo. Posadko, sestoj«čo iz štirih članov, so takoj aretirali pol)ski stražniki. Dva člana posadke sta bila ranjena od drobcev granate. Do danes opoldne so Nemci izvršili skupno 94 letalskih napadov na razna poljska področja. Skupnega števila mrtvih in ranjenih še niso ugotovili, ker so ponekod pretrgane telefonske zveze. V današnjem napadu na Varšavo je sodelovalo nad 40 letal. Do davi so nemške letalske sile izvršile 94 napadov na odprta mesta in vasi na Poljskem. Od tega je bilo 22 napadov na mesta, ki šte- Ohro"! ^ji Tvojemu J drave iotr« Sargov KALODONT proti zobnemuJtamnu jejo čez 10.000 prebivalcev. Poleg drugih mesf so Nemci bombardirali tudi znamenito polj« sko narodno svetišče Censtohova, ki gori. Francozi in Angleži izpraznujeo mesta Francozi in Angleži s svojega ozemlja, po* sebno iz mest, ki imajo vojaški značaj, izselju« jejo vse starčke, žene in otroke. Do 2. septembra so odpeljali iz Londona okrog 400.000 otrok, žena, slepcev in starcev. Izseljevanje pa seveda traja dalje., 3. september. Ta dan ob 11 dopoldne je tudi avstralska vlada sporočila, da je uvedla vojno stanje po vsej državi. S tem je Avstralija kot dominijoa angleške svetovne države v vojni z Nemčijo. — Japonska vlada je izjavila, da ostane v tej vojni nevtralna. Izdala je nalog vsem japonskim ladjam v evropskih vodah naj ne odhajajo iz svojih pristanišč, če so pa na morju, naj takoj odplov6jo v nevtralne luke. — Nemški čezoceanski parnik »Bremen«, ki se je vračal iz Amerike, je zaustavil angleški rušile« in ga prisilil, da je zaplul v neko angleško prista« nišče. Poljsko poroiilo: Danes 3. septembra so nemška letala dvakrat bombardirala Varšavo. Eden izmed bombnikov je letel okoli sto metrov visoko čez mesto ter vrgel dve bombi na poslopje ameriškega veleposlaništva. Ameriški veleposlanik je izjavil tujim časnikarjem, da je sam videl letalo, ki je letelo izredno nizko in bi pilot vsekakor moral videti ameriško zastavo. Takoj nato je s posebno brzojavko sp(* ročil dogodek v Washington. Pri Ravič Lehno-vu je močan oddelek poljske konjenice napadel nenadoma nemške čete. Po srditi bitki so poljski konjeniki napodili Nemce v beg in osvojili na tem delu spet vse zasedeno ozemlje ter prestopili tudi nemško mejo in pet kilometrov daleč prodrli na nemško ozemlje. Pri jutranjem zračnem napadu na Varšavo so porušili in zažgali predmestje Konstantin. Vsega je bilo dozdaj bombardiranih 20 poljskih večjih mest. Pri tem je izgubilo življenje nad 1500 civilnih oseb, zlasti žensk in wtrok. Nemška letala so rabila bombe s strupenimi plini. Vi mestih Mislenice, Volbrom in Robčiče je ve-[ liko število ljudi ranjenih, posebno mnog® ' .8* Jugoslavija - otok mirti sredi razburkanega morja v 3. . v. 'i if v JlA^Jikl JU^^U.jit?« ' t hU-J. 4 iaitl • & «««4».« Mi a»i»»»t«te« ji y«kt miiitki»i> Hi »« 't>j W«!JM» Vn.1/ ^unnaiiiKAf >, ji, n/.outu 'l«il :ul*H».i,. A« «*«* 'JU^IUum .taliti a^tf^. 3U».a detfHfš- i itUMUOiiijUau •nautšifc<4 14 '-Mfeb-i. Not*, hnhiiu C »ittbU % Vi »«k. b — V !>%fsaf»i» M, it O UUI "Ou*u. '/*>t npjfciiv, ttl >U-u « .-m q» <4iiw j Kito pojtMji^i utaA * V JnaJ KaovlhjJ • '"•»Hi* iiufert -KiUa i® (jj>. t««« I.Oini (t »,1»«., >1 !JOk »iK« M '•*» feJCo mCi>K, ii M. AUa^., M UMt*> U Iknk. nu ir,}nrj'"- *»»• « O MU'1 !h ; »tfc '.jJifc iiMtl .<4lt.ll t •vUr.Uui « .V JV«J uKiVf 4l M «41 V -»t,tj«, * kivifc«** « 'M»l uotuje »tiUjaju « i«* tik. UHMUUI)« * '••»' '»»'J* tU .Ui, «*«»> tu a 'Ifi.io Uiije«^^ ^ uin.U v ' . a.f; v/ V:." o Mtti»otii eiala (Ml ttiCKt iJMtel^liifiHa. V/gi3 so ff.fe^ .a .441« :i*ei>tjBe Obiiiij c 1-0 i j U.J. i§ „ ieu. .iijiui je v«w».*l, jfUt^liO. ^eutr^su tiMjVOO |J(»-o.jKiv« 'Ciirnkb vojdkk ntitJUfinu 1 i« i>u,j8iii>■ OMuiije ta . fea.r.lib e.e a»oU kvi»iti s, [>oii- tv«. Pf^t^iie . iSiO ter m^i^ie v /.4»j(,»ie J,iiu.eiu i9io, a o Mie iiit.ri«,iii fojitt -on.-PoilHiitfU 4tw.dir U^ii )>t>uiej(tg«.jouiisiv*, kj iHjpulflOHia obvia-Ii»j«u» i»«jjKi,i> icuinU, vojaku je tfcslre- ina daiuaj li^pvOjfljMb^agfua^ iMunčko Je-Je.izgttbild^l stal. Neu«,js»,i8taw nuKiia pUjHib ofoia&Ht v, SkviifutakbiH. Outtoiiava, kjor ja UUKlt« IM) V«jU9Jtt> ja* firaittijai a' ^aiija, zenmdija, Kfluaua a iD^tja. M«i drtftva«i, ta . Itosija pa 9 ;ZJavlta, *. aii- SL >uiM » J> invj.iutu <»ii'iirtU1 a- riiia ^arauviaik uiir^pu*. -"uz tem 41 j>uuu »»iNitt, "sin, ioiik« * »malu 'ir-j^oij, 'a«, m»s«u jb fcOib, 4-/ A/i)ti4bjU iaw lubi om- 4t<*4>. Jiji /uhnib!« siratii ui^a, m. atm^mu ■H.U ih mitu utoi-ll iar B 'uiiu aouu-ijuuiiu ruit*s«)iiu. i, m ji uui, iac pa 3og 1» jlatft 4u1u ioi 'z*fu, Ou bi ^uu zanmii jjjtjuj «t ^ubii) imjaii, 3i/L*«mj /uf/vaii aa-"•Adiv< A«. 'Jinour lat Hmu jruMtili :ir ni ni, .rta 10 h/ji. ji aim^Hjiti ni luii nfViAi m m/Kii.buje, iaj ime w»joi m au-=*oy. .itKrrNhvjja ai,tai v rum etkum r«»ni«-;u, ib t ji wb it: j ti m fi«, ia «ma naane nii/u! u -MtvirniDa. laj e aotio f !»» » /skbut)»m/ nirni in wvimirn, m nKuuiur -Hmit/vau. >ilsojnur i« siiiu n to Hu^iui v. t«urwu je, ta »utntnno nevirNm. :*niiiiiti» Tiim, miru to b»> »»u 'itoftit K> ^»mjuiJi »t»ife, -nHIHko .ftKI pa ;>«»«» -tt^vaijsul [>r««l ik^oin in h>uk>- -in«, i«t «lrMuttH« v '^tKlovmi m aw mi ***** spvuun. V t«, !Mtj mu r««^, li^, « i»j ^fefe «r'K<*>J>SltU 3«« mi i»>«3 o. -ta n™ M!« fflo 7,M[r-i."*>». V" Mr v *i. iioiaiiKa la W«sierp»aite ,h irfKUiean 705». ikojjn puinena. ker laorornje inston ^ !uka Jedrn 'iaautka e 'ti^a uidaiirao a 4 kilome^m. W'«terpiatte > bilo to «laj poljsko pnrtaniEoe n anini«jsko -.KiaiDia Poijska e tonila v \mjni z bniiB«'iki '«a 1320. n je imeia pnn-ico am m«i snravfjemi orrreja in -tmiivn. Ni pa *e pravit« Tosiuže-[ vaia \'m> do rta 1103.. '« je pnšuwiuii«m. Ho se 1» ,-nnnene nied PoijHMt in iHBtuju zsuMnio. PtijsKa » pa-tbjtuiKo aimiia n jneuiko >)acdia uko. ta ji ■tiimka '**o)ii& u v rctii uh*ji io -ivff$a. iijuu tbviiiiiin i>|iauQDML PITOOTE NQVKE ViisU o^rn«; 7MLU00) -« anilh iUriu-ko n oa tin jirociirajo :ia P^ijsša. V Uinu mtori* vsak \tc<-r w titi iS .taiijiiiska pjraioimca v jopoim emi. w«aiuuMita» iriuiko b* raapiuuik rtm-osika aut. Predam««* je ciezmik* ima neti Ita. iM Neio6ijFrani-Josef< vode. d Zborovanje planincev iz vse države bo letos 8. in 9. septembra v Skoplju. d Pravoslavci so zaželi romati. V Cajnlci je že zelo stara božjepotna cerkev, v kateri je podoba Matere božje, za katero verniki verujejo, da ima čudodelno moč. Te dni prirejajo veliko romanje v Cajnico, da bi verniki prosili Boga in Mater božjo za mir na svetu. d Osebam, Umu« morejo zadostno kre-tatlf p« trp« vsled tega na caprtla in motnjah pri prebavi, združenimi • pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje a naravno »Frana-Joseiovo« grenko vodo zelo dobre uspeh«. Zato uživajte dnevno po eno čaio »Frant-Joselove« grenke vode zjutraj na telče ali zvečer, preden greste k počitka. Od. ne. *• ««««• d »Leteča lekarna« se imenuje veliko to-talo znano nemške tvornice za zdravila »Bay-er«. Oni četrtek je to letalo pristalo v Zagrebu, kjer je odložilo veliko pošiljko raznih zdravil za malarijo za zagrebško zastopstvo Bayerja. Slede« petek jo letalo odletelo v Belgrad, kjer je prav tako odložilo večjo ko- Srema, Vojvodine in Sumadije. Kakor po« ročajo zagrebški listi, so se Nemci zlasti za« nimali za slovenska štajerska in za dalmatin« ska vina. Verjetno je, da bo prihodnji kon« gres vinogradnikov v naši državi. d Nemški državljani — poklicani pod orožje. Dne 2. septembra so dobili številni, 8 \ A o mmijemzomutjii Zalo 2« pri nakupu Atptrin tablet pazile na »Bayer«>fev kril, kaj« brez tega Znake ni A»piHn» aspirin; TABittt •(tat Mg. pod t. hw|M 1240» »4 «. ». ■t w v* •• • Nase zivlfen/e — doba preshušnje! " Solze matere vdove so dale Kristusu povod, da je zopet obudil človeka v življenje. 1Solze pa so bile samo povod, ne pa vzrok čudeža. S iudeiem je nai Gospod hotel predvsem pokazati svojo boijo mot, da bi ljudstvo, zlasti učenci verovali njegovim besedam, elasti takrat, kadar je bilo teiko verovati. In . teiko zapopadljiv je bil za mnoge, kakor tudi ie dandanes, nauk o posmrtnem življenju. In kaj nas Kristus uči o tejn? Predvsem, 'da je naie življenje samo doba preizkušnje. Da bomo po smrti o svojih delih v življenju. , morali dajali Stvarniku odgovor, in po njih nas bo sodil in obsodil ali v večno življenje, ali pa v večno kazen. Zalo je božji Ulenik pogosto svaril svoje posvetno misleče rojake pred razočaranjem, ki jih čaka, po smrti. Svaril je pred pohlepom po bogastvu, ki zapira vhod v nebesa, pred svetnim premoženjem, ki ga razjeda rja in molji ali ukrade tal. Svaril je, da bi se človek potegoval samo za zunanjo čast, kot to 'delajo farizeji. Ohrabroval pa je one, ki so se znali odtrgati od svetnih želja in hrepene po pravičnosti, usmiljenju, čistosti, po miru in resnici. Če sledimo temu Kristusovemu nauku, potem življenje za nas ni več uganka. Potem vemo jasno, zakaj smo tu in kaj nas po tem kratkem življenju čaka, kjer se bo naša duša umirila in srce končno ulešilo hrepenenja po popolni sreči. v Mariboru bivajoči nemški državljani poaiv, naj se takoj vrnejo v Nemčijo. Med njimi so (številni tekstilni strokovnjaki iz sudetskega ©zeanlja in bivši Avstrijci, ki so bili v Mariboru v lepih službah. Vpoklicani so tudi nekateri Mariborčani, ki so bili rojeni v Mariboru, pa so se izjavili po prevratu za Avstrijo. Med temi so trgovci, zasebni uradniki in Obrtniki. d Izseljenski duhovnik iz Francije Stanko ftrims poroča: Zaradi vojnega stanja med 'Anglijo, Francijo in Nemčijo obveščam vse izseljence iz Francije, ki so v domovini, da je za zdaj povratek v Francijo nemogoč. Edina pot, ki nam je bila še prosta, nam je sedaj onemogočena. S tem preklicujemo vsa naša prejšnja navodila, ki smo jih sporočili po radiu in časopisju glede povratka v Francijo. tVsi naj ostanejo mirno doma pri svojih sorodnikih. Vsalro spremembo glede povratka flaje Rafaelova družba v Ljubljani, Tvrševa jesta 81. d Dve rrsti dvodinarskih novcev. Narod-»a banka je izdala naslednje uradno sporočilo: V zvezi z obtokom novega kovanega denarja sporoča Narodna banka, da je novi de-jnar iz aluminijeve bronee 2 din izkovan v 'manjši množini s kalupi dunajske kovnice, ivečdnoma pa s kalupi državne kovnice v Bel-gradu. Zaradi tega se pojavlja neznatna razr lika na novih dvodinarskih novcih. Krona 'novih dvodinarskih novcev, izkovanih s kalupi dunajske kovnice je za milimeter manjša od krone na dvodiqarjih, izdelanih v državni kovnici. d Za ve« k« 8Q0 milijonov din volne in .(volnenih Izdelkov uvaža letno naša , država. 60.000 ha pa imamo sveta v vsej naši Slove- niji, katerega ne moremo izrabiti drugače, kot za pašo in vzrejo ovac. Nekaj nad 35.000 ovac gojimo danes v vsej Sloveniji. Na 1 kv. kilometer prideta pri nas komaj dve ovci, na 100 ha obdelane zemlje 4 ovce, na 1000 naših prebivalcev pa komaj 30 glav ovčje živine. Za kritje lastnih potreb bi prebivalci naše lepe Slovenije morali gojiti letno najmanj 800 tisoč ovac, namesto današnjih 35.000. Vendar bi zaradi pregoste naseljenosti prebivalstva naše kmetijstvo ne moglo prerediti toliko množino ovac, ker pridejo za to v poštev le hriboviti predeli naše slovenske zemlje. - d Vojaka je rešil iz Drave. V Dravi pri Mariboru sta se hotela kopati te dni tudi dva vojaka. Eden izmed njiju se je popolnoma slekel ter stopil v vodo. Drava pa je na tem mestu deroča in globoka in je vojaku takoj zmanjkalo tal pod nogami. Začel je klicati na pomoč. Ker pa kopalci dan za dnem kričijo, ni nanj nihče obračal pozornosti, čeprav se je boril s smrtjo. Povsem po naključju je pri svojem obhodu tedaj prišel na breg policijski nadzornik Josip Kovačič, ki je tekel po toku Drave in skočil v .prvi čoln nekega fanta, ki je ribaril. V zadnjem trenutku se mu je posrečilo že potapljajočega se 25 letnega vojaka Miodraga Ciliča iz Velike Drinave, ki je vajen plavati le v mirni moravski vodi, rešiti. d Važno ia one, ki ne morejo v redne šole. Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2, začenja dne 4. t. m. z rednim vpisovanjem v vse svoje tečaje in predmete kakor v svojo Dvoletno trgovsko šolo — knjigovodstvo, trg. računstvo, korespondenca, stenografija, nemčina, francočšina itd. — Priporočamo vpis zlasti onim, ki zavoljo služb ali drugih ovir ne morejo v redne šole. —■ Na stotine zadovoljnih absolventov. — Pouk je individualen in se vrši z dopisovanjem« — Pišite po pojasnila. IZ DOMAČE POLITIKE p Vsi občinski odbori razpuščeni. Ban banovine Hrvatske dr. Ivan Subašič je izdal odlok, s katerim je razpustil vse občinske odbore, v svoji banovini, razen zagrebškega, kajti zagrebški župan je bil postavljen s kraljevim ukazom, In ga mora torej edinole kralj razrešiti poslov. Ban je postavil za prevzemnike občinskih poslov za vsako občino najstarejšega občinskega uradnika teiroma tajnika. V večini občin se je bil ukaz že izvršil. Posebno veseli so bili tega ukaza v Osijekii in Bjelovaru, kjer sta občinska sveta iz vrst pristašev Juraja Demetroviča in dr. Stojadi-noviča gospodarila po svoje in z različnimi odredbami razburjala občane, ki so v veliki večini pristaši dr. Mačka. p Na Hrvatskem hočejo ostati. Pravoslavno prebivalstvo iz okraja Dvora na reki Uni je poslalo v Belgrad zastopstvo, ki je prosilo, da bi kraj priključili banovini Hrvatski. Prebivalstvo je stoletja živelo v najboljši slogi s Hrvati in pravi, da govore za priključitev k novi banovini tudi njihov zemljepisni položaj, zlasti pa govori za to gospodarska povezanost kraja z ostalimi kraji, ki so bili izločeni iz vrbaske banovine in priključeni banovini Hrvatski. Posebno odposlanstvo pravoslavnega prebivalstva, ki ga je vodil poslanski kandidat z Mačkove liste Eror, pa je odšlo k Cvetkoviču in prosilo tudi njega za priključitev Dvora k banovini Hrvatski. p Pri posvetu podpredsednika SDS Vil-derja in podpredsednika HSS inž. Košutiča so sklenili, da bo po starodavnem običaju predsednik hrvatskega sabora — srbskega pokolenja. p Svoječasni glavni tajnik Hrvatske se-Ijačke stranke dr. Jurij Krnjevič, ki je vsa leta po uvedbi šestojanuarskega režima živel v tujini in sicer večinoma v Ženevi, se je pripeljal v Zagreb, da bo spet prevzel mesto glavnega tajnika stranke. NESREČE n Pri plezanju na Špik se je smrtno ponesrečil Jeseničan Albin Zupan, slušatelj tehničnega oddelka na ljubljanskem vseučilišču. n Avto je podrl Matevža Benedičiča, delavca iz Železnikov. Benedičič je hudim poškodbam v ljubljanski bolnišnici podlegel. n Glavo mu je odrezal. Iz Lukovice pri Velenju poročajo o usodni nesreči, ki se je tam pripetila na železniški progi. 33 letni železniški delavec Rafael Žagar je šel prižigat signalne luči ob progi. Šel je po tračnicah. Mimo proge teče potok, ki močno Krščanska načela — osnova državljanskega načela Svet je nervozen I V težkem ozračju ži vimol Vse je napeto krog nas, tako kot pred hudo nevihto. Časopisje piše danes, da se je položaj poslabšal, jutri, da se naglo boljša. Konference zunanjih ministrov, sestanki voditeljev držav so na dnevnem redu, zboljšanja pa ni nobenega. Zakaj je to? Ker ni govora 10. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 >« STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA! ONEGA, KI SI NB MORB NAROČITI »SLOVENCA« JB »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PISITB NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUB-LMNO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED. V „,.Jelin line 3. septembra so blagoslovili v Gor. Itadgoni novo postajno poslopje. Jiovi prosvetni dom v Mozlju na Kočevskem i® liil blagoslovljen v nedeljo dne 3. septembra. ™ palačo -^^K^St K' - Pred8ed"ikU Vli" Slika * velesejma - Razstava perutnine So« dom za upokojence v zavetišču sv. Joiefa v Ljubljani. Dom je dolg 49 m, širok 13 m in visok 15 ni. Predsednik Cvetkevič in podpredsednik dr. Vladko Maček se zahvaljujeta za pozdrave v Belgrad* Minister dr. Cubrilovič je odprl jesensko razstavo velesejro*. po domovini Ob pričetku kmetijske razstave Letošnji jesenski velesejem, ki ga je otvo-tfil minister za kmetijstvo dr. Cubrilovič, je zanimiv predvsem zaradi kmetijske razstave. Ob otvoritvi te je izpregovoril načelnik kmetijskega oddelka isti. Podgornik naslednje pomembne stavke: Kmečkemu stanu pripada ie dane* v naši banovini dobrih 60% prebivalstva. Ze samo to dejstvo nam nalaga dolžnost, da storimo prav yse, kar moremo, da kmetu v njegovi sedanji gospodarski stiski ,čim bolj pomagamo. Kmečki stan je temelj vsakega naroda in-usoda vsega naroda je vedno odvisna od usode kmečkega stanu. Zavedajoč se važnosti kmečkega stana in kmetijstva za narod in narodno gospodarstvo sta se tako kmetijski odbor ljubljanskega velesejma, kakor tudi kmetijski oddelek kraljevske bantke uprave trudila, da • prireditvijo kmetijske razstave podasta skromen kažipot, kako usmeriti našo kmetijsko proizvodnjo in aploh rse naše delo, da bo v večjo korist kmetu samemu in posredno tudi vsem ostalim stanovom ter celotnemu narodnemu gospodarstvu. Sedanja kmetijska razstava ne prikazuje celotnega stanja našega kmetijstva, posebno ne, ker zaradi slinavke in parkljevke ni mogoče razstaviti goveje živine, vendar pa je ta razstava vsaj bežna slika današnjega stanja našega kmetijstva. — Kmetijska razstava obsega semenogojstvo, ki mu je danes posvetiti več pozornosti. Namen semenogojske razstave je v olavnem prikazati našemu kmetovalcu, katere poljedelske kulture morejo pri nas dobro uspevati in na- J predovati. Razstava kaže dotedanje in odpira I pogled na bodoče delo. Zelenjadni oddelek ' nas uči, kako je treba zelenjad gojiti in vzgajati zelenjadna semena ter poudarja pomen zelenjadi v tujskem prometu. Ker je sodobna kmečka uporaba sadja zelo važna, je na ladjarski razstavi posebno poudarjena. Vrt je zdravje družine, gojitev cvetja požlahtuje značaj — to je vodilna misel razstave cvetja. — V Sloveniji je čebelarstvo važna panoga kmetijstva, zato je potrebno, da se čebelarstvo še dvigne, istočasno pa skuša doseči večja poraba medu. Čebelarska razstava ima namen to dvoje pospešiti Mlekarski oddelek bo podal mnogo pobud za napredek in organizacijo mlekarstva v Sloveniji Na vinarski razstavi hočemo prikazati samo pristna, nerezana in tipična slovenska vina in poudariti njihovo dobro kakovost Namen razstave malih živali je, da se še bolj povzdigne reja malih živali, predvsem ovac, koz, perutnine, golobov in kuncev. Ribarski oddelek pa hoče opozoriti na gospodarsko važnost in stanje našega ri-barstva ter navaja na smotrno izkoriščanje vode in ribnikov. Ker je gobarstvo važna panoga našega gospodarstva in lep vir dohodkov za siromašnega človeka, je tudi ta razstava velikega pomena. Nabiranje zdravilnih zelišč pri nas še ni prav organizirano, zato ostane večina teh zelišč neizkoriščenih, kar pomeni tem večjo škodo, ker inozemstvo zelo povprašuje po naših zdravilnih zeliščih. Zopet hočemo opozoriti s to razstavo na lep, skrit vir dohodkov. Poleg vsega tega pa je razstavljeno mno, go koristnih strokovno - poučnih graiikonor kmetijskih strojev, orodja itd. 1 Lastne moči našega kmetijskega odbor« ne bi zadostovale za prireditev te razstave, Zato smo hvaležni vsem, ki so nas v naši u, misli in pri našem dela na kakršenkoli način podprli. Polno razumevanje in podporo smo naili pri članih kraljevske vlade, pri oblasteh ia korporacijah, zlasti pa pri gospodu banu ter mestni občini ljubljanski, pa tudi pri drugih' činiteljih' Vsem imenovanim in vsem drugim, ki so s svojim sodelovanjem ali podporo omogočili to kmet. razstavo, se iskreno zahvaljujemo. Upam m želim, da h letošnja kmetijske razstava ▼ čast in korist slovenskemu kmetijstvu in vsega kmetijstva v državi Sprejem v hmeiijeho šolo na Grmu Ka banovinski kmetijski Soli na Grmu prf Novem mestu ae prične novo šolsko teto začetkom novembra 1989. 8o!a ima dva oddelka: letno ia zimsko šoto. Letna šola traja eno leto, zimska pa d v® zimi po 5 mesecev. To zimo, ki pride, se vrH 1. tečaj zimske šele. Letos se torej sprejemaj« učenci v letno m zimsko šolo. Vsi učenci stanujejo * zavoda (Internata), kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih stariSev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje, kol kova ne z U-novinskim kolekom za 10 din je poslati ravnatelj' stvu banovinake kmetijske šole na Grmu čimprej, najkasneje pa do 10. septembra t L Prošnji je priložUi: 1. Krsni list, 2. Domovnico, 3. Zadaje šolsko spričevalo, 4. Spričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge£ole, 5. Izjavo staršev odnosno varuha (banovin-ski kolek za 4 din), s katero se zavežejo plačati Besede (Povest) Spisal E. Velikonja, Ilustriral akad. slikar L. 8uimel) Stike b tromesečne kronike • našiti krajih. Polonca je govorila, da bi še bilo na gostilni, ker se le vidi več ljudi kakor v kovačnici. So šli na Golake in imeli a seboj pikolita, pri Vidmarju, da so naročili pršuta in črnega kruha. Da je dober so rekli. Samo France, on jo komaj pogleda in če kaj hoče, naroči Neži. Da hodi okoli kakor hudo vreme in gleda, kakor bi mu igle zrastle v očeh. Vidmar pa včasih pogleda; »Ne veš, kako pogleda, a zdaj je siten tudi oni« Tega da je Rezka kriva, ki drži z očetom, in Rupar bi bil rad župan. Treba teh skrbi za župana! Da imajo še druge skrbi; Stiraa se prazni, pii Vidmarju da se porabi zelo mnogo vode; v gostilni, pri živini in še bajtarji Da Se niso zaprli štirne, ker je gospodar ni pustil. >Ali jo bomo imeli vsi ali pa nobeden, ko je Rupar proti štirnam bil in je in bo! Zdaj pa imamo sušo in .vročino in bomo morali piti namesto vode pivole »Da je tako rekel ?< »Sama sem slišala, ker je Neža nekaj rekla, koliko vode gre. Le poglejte, tri babnice so pri štirnl in kakšne škafe imajo! Kakor čebrilc je Polonca kazala skozi okno. »In mleko! Skoraj bi ga morali kupovati Ce bi bilo po mojem, bi šle vse cilerice in vsi lonci na grobljo. Pridejo in Neža jim natoči. Rekla sem gospodarju, naj ji prepove. Pomislite, koliko gre vsak dan v nič. Ce bi bili vsaj hvaležni Pa niso. Da ena prilita preveč vode, da sem pobrala vse maslo, d« smrdi mleko po škrže-zobki in črmažu. Ali ga bom jaz popila, če smrdi in ga prašiči ue marajo? Kakršnega je Bog dali« 7* Polonca je sedla k materi, ki je imela pol litra že skoraj praznega, hči ji je bila narezala kruha in pršuta. Slišala je sicer, da zelo krulijo prašiči ker je njihova ura že bila mimo. In še bolj so bili sitni, ker je bik) v hlevu vroče, smrdelo je po gnojnici in odpadkih, v koritih je bila brozga, ki je zavdarjala po kislem. Cel roj muh je lazil po njihovih vratovih, odkar je Polonca zbila s stropa lastavičje gnezdo ter vrgla mladiče v gnojnico. Da je nesnaga povsod! Vidi se, kako je potrebna hiši mlada ženska roka. Ometla je hlev, nabrala na stropu šop pajčevin in prahu za samokolnico. Krave uo imele nastlano zeleno steljo, ki jo je France naklestil v listniku. Poleti so povsod klestili sveže nastilje. In prijetno hladno je sedeti sredi kupa zelenih šib in vej ter kositi na nizki blanji bukev, lesko, malinovje in mokalo. Ce si končal z delom, si jo z nogami razhodil v hlev, zasadil žakljevko") v blanjo ter jo postavil v kot France je prav tisti hip prinesel široko, trdo zavezano butaro, ki so ji zeleni vejni vršički pometali po tleh. Nato je privalil blanjo, pripravil stol in razvezaL Stelja se je šumno razvils, on pa jo je začel sekati, da je odmevalo čez njivo, kakor bi kdo prav jezno tesal v cunje zavito desko. Jezen pa je bil, revskal je nad Polonco, kakor bi je ne poznal, očetu je šel s poti, kjer ga je zapazil, z Brusom nista več rekla kakor dober dan! "ek*> " ^ ,n» "»elo prav, odkar je priSta Polonca, bnažna je bila, mlada in pridna, vendar se mu ni zdelo nekaj v redu. Da preveč stiska, da nima srca za ljudL fe hir^Ti kaJ se mu je zdelo. Ia oče • .? ~ ittp,lnI France e želel, da bi oče ne bil izvoljen. Tistih pet četrti vina, ki jih IjadR^čspi*, •) Spodaj Stroko, mesarici podobno sekiro, — • trinožnim stolčkom vred( RAZNO Mess bikov, katere sfl v mehiških bikoborbab umori, ae ne proda mesarju, ampak se uniči, Ljudrtvo je mnenja, da je tako meso škodljivo. Vesoljna porodenj n* Saturnu. Zvezda Saturn je znamenita po svojih' treh obrokih, ki jo obdajajo. Doslej niso mogli ugotoviti, iz česa sestajajo ti ogromni obroči: is plina, tekočine alt trdne snovi. Pač pa se j» zvezdos lovcem posrečilo z dobrimi aparati določiti njihovo oddaljenost od planeta samega, ki je znašala leta 18M še 28.000 km. Pri letošnjem merjenju so ugoio« vUi samo še 17.000 km. Ce ae obroči dotaknejo zvezde, kar se zna zgoditi v 200 letih, kaj boj Najnovejša teorija trdi, da obstojajo obroči i* vodna pare. ki bo tedaj v strašnem deževju kot ob vesoljnem potopu po- C a vila površje zvezde. 10 torej, kar se je pred davnimi tisočletji zgodilo ■a naši zemlji- j« aaakaaja. Ktvadno se oni, M naj« Up Je govor* ovirš* la« iejo. : .troške Šolanja (šolnino); zavezati se morajo T jj da bodo plačevali šolnino do konca šolskega leta 'če bi sin ali varovane« brez opravičenega razloga predčasno zapustil zavod. 6 T teti, ki bi radi dobili banovinsko ali kako drugo štipendijo (podporo) iz javnih sredstev, morajo priložiti obvezno izjavo (banovinski kolek u, 4 din) etariešv ali varuha, da bo n!;ihov sin od nosno varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem »lučaju pa. da povrnejo zavodu sprejelo podporo iz javnih sredstev. 7. Uradno potrdilo občine: t 1. Koliko je posestvo veliko (v ha). "i 1. Kolikšen je predpis direktnih davkov. 3! fitevito družine, posebej koliko je še nepreskrbljenih otrok ter druge družinske razmere. 4. Koliko redijo konj, goveje živine, pra-fcicov? Starost najmarvj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo na/pravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po' gotskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaša od 75 do 300 din po premoženjskih in družinskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno vnaprej. P-o*ilci za banovinsko znižano mesto morajo pri-loižti pod točko 6. navedeno obvezno izjavo in pod toiko 7 navedeno občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer, a uneimlOnSotekSnen \z raznih krajev BL Andraž pri Velenju. Obiranje hmelja je končano. Dasi je hmelj precej dobro obrodil, se ga vendar ni toliko nabralo kot druga leta. — Vendar smo upali in pričakovali, da bodo merodajm činitelji ugodili naši želji, da se uvrsti naša tara med savinjske hmeljske okoliše. Pa kakor čuje-mo, je za naš hmelj ostala še vedno ista znamka. Popravite tol , Bele vode. V nedeljo, 27. avgusta je gospod dekan Gregorij Potokar blagoslovil župmšče in se v lepem govoru zahvalil faranom, ki so na kakršenkoli način pomagali pri gradnji. Po slovesnosti sta Fantovski odsek in Dekliški krožek lepo uprizorila na prostem misterij »Slehernik«. Raka pri Krškem. Od nas se je prejšnji teden poslovil organist Venceslav Korbun, odhajajoč na radio ljubljana Četrtek, 7. septembra! 18.40 Slovenščina za Slovence — 20 Pevski kvartet >Fantje na vasi« — Petek, 8. septembra: 9.45 Verski govor — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 17 Kmet ura: Domača uporaba sadja — 17.30 Trboveljski pevski jazz-kvartet — 20.30 Koncert operne glasbe. — Sobota, 9. septembra: 18 Za delopust — 18.40 O slutnjah — 20 O zunanji politiki — 20.30 Po mežiški dolini. — Nedelja, 10. septembra; 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč, cerkve — 9.45 Verski govor — 10 Koncert slovenske pesmi — 11.30 Vesel drobiž — 12.15 Koncert narodnih pesmi — 13.20 Koncert Radijskega orkestra — 17 Kmet. ura: Obrestna mera in kmečko gospodarstvo — 17.30 Prenos z velesejma: Tekma harmonikarjev. — Ponedeljek, 11. septembra; 18 Zdravstvena ura: Zastrupljenja v obratih in obrtih — 20 Že poje lovski rog. — Torek, 12. septembra: 18.40 Socialne bolezni in zaščita pred njimi — 20.30 Koncert operne glasbe. — Sreda, 13. septembra: 18.40 Stari slovenski ljudski plesi — 20 Koncert Akademskega pevskega kvinteta — 21.10 Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. svoje novo službeno mesto v Ptuj. Želimo mu v novi službi obilo uspeha! Prečna. Misijon smo imeli. Vodili so ga gg. lazaristi: Gregor Flis, Klemen Mav in Gregor Jožef. Prav lepo so nam razložili vse, kar je treba, da bi bili dobri katoličai. — Oni dan je umrla Kocjan Ana v Dol. Straži. — Na Selih je zapustila dolino solz, v kteri je živela 96 let, naša najstarejša faranka Šiška Uršula. Bog jima daj nebesa! Travnike pod Ceščo vasjo bomo pričeli s pomočjo banske uprave zboljševati. Bučka na Dolenjskem. Letošnja obilna sadna letina je zahtevala svojo prvo žrtev. S hruške je padel ter podlegel poškodbam Pavel Banič iz Bučke. Naj počiva v miru! — Zadnji srvetovni in domači dogodki so razburili neke ljudi, ki razna-šajo okrog razne izmišljotine. Naj jim naši liudje ne nasedajo! . , .. , Veržej. Naša avtonomija ie zmeraj popolneišal Občina ima končno določene meje. Osnovna šola je dobila letos petrazrednico, doslej je imela le štiri razrede. Vsi pa smo dobili že dolgo zaželeno pošto, ki je bila otvorjena 1. septembra 19d9. Bog plačaj vsem, ki so se zanjo trudili. — Naje Prosvetno društvo priredi 10. septembra popoldne tombolo in vljudno vsbi k obilni udeležbi. — Osterc Frančiška iz Bunčan je dobila hude ope-i kline po rokah, ker je bil ventil »Alfa« kotla za-mašen ter je pri dvigu pokrova para puhnila iz njega. Frančiška se zdravi v bolnišnici v Murski Soboti. »Dolenjske Benetke«. Slive in tepke obetajo letos rekorden pridelek. Naj bi »šnopsarji« pustili nekaj tudi sušilnicam, ker se suhe sljive čez leto dobro spravijo v denar. — V letošnjem letu se nam obeta izborna vinska kapljica, saj 11 rad i suše lepo zori grozdje. naznanila n Tunjiee. Prosvetno društvo preloži za 8. in 10. september najavljeno narodno igro s pet« jem »Gorenjski punt« — na poznejši čas. n Polšnik pri Litiji. Fantovski odsek in krajevna Kmečka zveza priredita skupni tabor dne 24. septembra na Polšinku. Vse bližnje odseka vabimo, da se slavnosti udeleže. n Kuhaj varčno in dobro! Zbirka preizkušenih navodil in receptov za kuho, vkuhavanje in sušenje sadja, pripravljanje sadnih sokov itd. Cena 3 din. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Naroča se pri upravi »Vigredi«, Pražakova ul. 8, n Reteče pri Skofji Loki. Prosvetno društvo uprizori v nedeljo 10. septembra ob 3 popoldne, v društvenem domu narodno igro v treh dejanjih »Na dan sodbe«. Ker je to nedeljo pri nas tudi cerkveno žegnanje, vabimo vse bližnje in daljne prijatelje naše prosvete! n Nasveti in navodila, kako uspešno uporabljamo najrazličnejša sredstva za čiščenje oblek in drugih predmetov v gospodinjstvu, so vsaki Ljubljanski velesejem dela nemoteno dalje do 11. septembra KRASNA KMETIJSKA RAZSTAVA ibnja splošno občudovanje (semenogojstvo, zelenjad, sadje, cvetje, čebele in med. mlečni izdelki, vino, kose, ovce, male živali, ribe, gobe, zdravilna zelišč«, kmetijski stroji). Nagradno žrebanje — lepa darila. Polovična voznina. Naša država je srečna, ker je nevtralna! Ni blazen. Slavni zdravnik je zakričal na svojega pomočnika: »Ali ste blazni vi ali pa jaz.« — Drugi dan je prišel zdravniški pomočnik k njemu in mu molče predložil spričevalo, da je duševno popolnoma zdrav. Prah, ki idravi jetiko. V Bplošnem prah pospešuje jetiko in jetično bolni se dobro zdravijo na čistem zraku. A obstoja prah, ki bolnim pljučain naravnost koristi: t. j. apneni prah. V krajih, kjer žgejo apno ali kjer so izrazita apnena tla, je manj pljučno-bolnih, kot v še tako sončnih in čistih krajih. Zato zdravniki jetično bolne radi pošiljajo v Egipt, kjer je zrak pomešan e saharskim prahom, ali pa v kraje, kjer žgejo apno. — Na načelu jx>apnenja pljučnih ran slonijo tudi moderna lečenja s pomočjo tako zvanih »pnev-Diotorakaov« 1. dr. Srcčea aakoa. Oče: »No, vidva s ieno e« pa Erav dobra razumeta, ka-or «• ad zdi.« — Sin: »Da, prav aelol Ona mi vedno pomaga pri kuhi in pranju, kadar ima čas.« ♦.................— C1TAJ »DOMOLJUBA«! če pride kdo po živinski potni list ali če koga kliče vojaštvo ali mu je treba kaj naročiti. Ali se splača? In toliko sitnosti! Moral je k glavarju v Gorico, moral je na Bejo županov in prišel nevoljen, da so ga prav malo upoštevali, ker je samo podžupan. Ali bi ga bol], če bi bil župan? Gorskega župana prav malo. In zdaj še manj, odkar je Pračka kupil na dražbi Ferlutovo hišo in Stemčevo posestvo 1 Zdaj je Pračka, četudi v Ajdovščini, zrastel do Gore. Tuj gospod! Vidmar pa se žene za župana, kakor bi šlo za zveličan je. In če je oče župan, France ne bo smel niti na srnjaka. Ukraden srnjak in županov sin! Sramota to m, toda I Udaril je jezno na blanjo. _ In če pomisli: i Ruparjem se je začelo zaradi župana, Rezka je sitna in zadirčna zaradi njega in Siegla, Siegl drži z Ruparjem, Siegl je na Franceta jezen, za-racU tistega v Cavnu. Zakaj pa lazi za dekleti! Sreča, da je spodmaknil kamen, če ne, bi se bil moral France izdati in ga prestraši« na lepem. Zdaj se je^ vsaj skril m to pretvezo - za kamen. Rezka je takšna, kakor bi nadražil risa. Da ima France druge, je rekla Meti. Ali on kaj more? Ce oče najame deklo in je on lahko samo osoren z njo in ne več, pretepati je ne sme poditi ne more. Priznati pa mora, da je zdaj p n hiši red insnaga, ki je prej ni bilo, četudi so se dekle in tudi teta prej bolj trudile. Polonce ne more zapoditi, Rezka pa je takšna, kakor bi ji gorelo na glavi. Ali on kaj more? Srdito so odmevati od ridu njegovi ndarci z žakljevko in konci stelje so se zaletavali in tolkli ob hlevna vrata, kakor bi se hoteli skriti. France je kosil steljo pred hlevom, ko »e je Polan- ^SuteleMe rekla Francetu, ko je stopila ta veže. »Pri vas se no čuti, toda pri nas v bregu! Kakor bi bUa trava požgana, v štirni imamo še prav malo vode. Sama ne vem, kaj bo, če ne bo dežja. In dež se še ne kaže. Sonce je zjutraj še čisto suho.« »Tudi mi čutimo!« je dejal France. ' »Pa ne tako! Po stelji se vidi. Pri nas je bukev vsa rjava!« je pretiravala. »Leska je gola in maline so se osule, preden so dozorele. Čuti se! Najbolj se čuti pri vodi. Vsak že hoče pri nas natakati. Mož je dejal, da vsak samo en škaf pitne vode. Drugo naj iščejo v kaleh ali v Lokavščku ali v ledenici.« »Saj bo tudi pri nas treba!« je rekel in udaril po kosmatih vejah, da so ji konci odleteli v obraz. »In Polonca?« je vprašala, ko se je odmaknila in vrgla trsko, ki se ji je vjela v predpasnik. »Bo!« je rekel. . »Zdaj se mora še učiti. Naša hiša m gostilna. Pa je rekel on, naj se punca nauči na veliko hišo. Bog ve, kdaj ji prav pride? Tudi pri Muti je bila, šivanje ji ne bo škodilo. Naj se uči, vse ji bo prišlo prav!« »Vse!« je rekel France ter klestil po stelji, kakor bi bil brez uma. Rad bi se je odkrižal, pa mu ni hotelo nič pravega na misel. Razbijal je, da je votlo donelo V. ^»Čuvaja tudi nimate več. Skoda psa, ki ni nobenega pustil v hlev, če ga ni poznal.« France se je spomnil, kako je Rupar psa »podil, kako je privršal na klanec ter vpil za njim in kako je Čuvaj cacviliL In zdaj je tu Polančevka, ki mu govori v ušesa. Res, Čuvaj se ni več glasil ter so se Culi samo udarci po blanji, ampak praSiči so krulili, da je treslo USeN®' «1*1 Imam nagrado!« je zamrmral mrko mladi Tatar. »Pri milem Bogu, zakaj pa nisi niti i besedico tega omenil?« je kriknil Volodijovski. »VaM milosti sem hotel vse povedati, a ni-sem imei ie prilike, ker sem bil po oni nezgodi " Konec »enča del«. V Kako je z našim Te dni smo obravnavali vprašanje silosov, ki bi bili za nas Slovence posebno važni zaradi žita in zaradi sadja. Sadje postaja namreč zadnja leta v našem kmečkem gospodarstvu prevažen činitelj in vse kaže, da bo še od leta do leta večjL To ž« danes prav dobro vedo tisti slovenski okraji, ki so pravočasno poslušali nasvete naših strokovnjakov tudi iz duhovniških in učiteljskih vrst na predavanjih in po časopisih ter si vzgajali primerne nasade. Ti že danes uživajo bogate sadove svojega truda in svoje uvidevnosti Pred kratkim se je s tem vprašanjem pečala Kmetijska zbornica, ki je ugotovila sledeče: Za nas Slovence prihajajo v poštev prav za prav samo jabolka in hruške, kajti izmed ostalega sadja pridelamo razmeroma prav malo. Izvažamo pa celo hrušk skoraj nič, temveč le jabolka, ki uživajo velik sloves po svetu. Po uradnih podatkih smo pridelali v povprečju let 1922—1926 letno po 3800 vagonov jabolk, izvozili smo jih pa samo po železuici L 1937 v inozemstvo 534 vagonov, v druge banovine 785, torej skupno 1319 vagonov. Množina izvoza se seveda jako menjava, kakor je pač letina, a že te številke kažejo, da je pri nas sadje po gospodarski važnosti takoj za lesom in za živino. Izmed inozemskih odjemalcev našega sadja je najvažnejša Nemčija (skupno s Češkoslovaško in bivšo Avstri-o), ki je vzela sama 503 vagone, vse ostale države, to so Francija, Italija in Švica pa skupno samo 31 vagonov. Izmed jugoslovanskih kupovalcev pa prihajajo za nas v poštev predvsem Belgrad ter Donavska in Savska banovina in le nekaj malega še primorska. Če se nekoliko ozremo sedaj še na evropski sadni trg, je tu položaj ta, da uvažajo bolan, pred gospodi — tu se je Melehovič obrnil k častnikom — pa sem imel ukaz, varovati tajnost, in vaša milost bo gotovo blagovolila zopet izdati gospodom povelje, naj molče, da oni tam ne propadejo.« »Dokazi tvoje poštenosti so tako očitni, da bi jih tudi slepec ne mogel tajiti,« je rekel mali vitez. »Nadaljuj delo s Kričinskim. Nobene ovire ne boš imel pri tem, kvečjemu pomoč, na kar ti dajem kot čestitejnu vitezu svojo roko. Pridi no danes k meni na večerjo.« Melehovič je stisnil podano mu roko in se tretjič prikloniL Iz kotov so šli k njemu tudi drugi častniki in govorili: »Torej te le nismo poznali, toda danes ti ne umakne roke, kdor ljubi poštenost!« A mladi Lipek se je naglo vzravnal in vrgel Rlavo nazaj kakor roparski ptič, pripravljen, da kavsne: »Pred čestitejšeml stojim,« je rekeL Potem je odšel iz sobe. Po njegovem odhodu je nastal hrnp. »Nič nI čudno,« so govorili častniki med seboj, »razburja se mu še srce zaradi te obdolžitve; toda to preide. Drugače moramo z njim ravnati. Domišljijo ima zares viteško! Hetman je vedel, kaj je storit Čuda se gode, no, no...« SlJUk ' ,„..,, Hvalevredno le, da je gospod Mušalskl preprostega človeka vzljubil z bratsko ljubeznijo. « Oraničarjl na desnem, besarabskem bregu Dnjestra. Po najnovejši statistiki za leto 1937 so znašali celokupni dohodki železnic 2410 milijonov din. Če razdelimo ta znesek na skupno dolžino železnic v državi — 9434 km — odpade na kilometer dolžine približno 255.504 dinarjev dohodkov. Od celokupnih dohodkov odpade na potniški promet 601 milijon dinarjev, ostalo gre na prevoz blaga. Dohodki stalno naraščajo, kar se vidi ii preračuna promet nega ministrstva. Za letošnje leto se predvi- Zgled nam je dal Odrešenik sam, ki je bil kraljevskega rodu, pa je vendar ljubil preproste ljudi, mnoge izmed njih imenoval za apostole m jih povišal, tako da zborujejo sedaj v nebeškem ''""Toda nekaj drugega je zasebna ljubezen in nekaj drugega generalna (splošna), ljubezen enega naroda do drugega. Tudi to generalno ljubezen ie naš Gospod Zveličar prav tako marljivo gojil. A kje Jo najdeš, o človek? Ce se ozreš po svatu, vlada .povsod takšna srditost v srpih, kakor bi ljudje poslušali hudičeve, ne božjih zapovedi.« »Gospod moj,« je odgovoril gospod Zagtoba, »težko nas boš prepričal, da bi morali" Turka, Ta-tnrja aK druge barbare ljubiti, ki jih mora še sam Gospod Bog docela prezirati.« »K temu te ne nagovarjam, gospod, ampak samo to trdim, da bi se morali otroci eiusdem matris« ljubiti, pa glej, nameato tega se od. ča-sov Hmielnickega ali trideset let vsi ti kraji ne posuše od krvi.« »A po Čigavi krivdi?« . »Kdor jo prvi prizna, temu jo Bog najprej °dP"»,Da!)«• Stran 14. »DOMOIJUBc, dne 6. septembra 1W9. Stev. 3«. Dekan Anton Skuble Za lepše krščansko življenje (Predavanje na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani 29. julija 1939J KKK zahteva od oblasti strožjo in najstrožjo cenzuro filmov, tiskarne in slik! Zahteva nadzorstvo nad kopališči in kopalcil KKK pozivlje vse verne Slovence na neizprosen boj zoper naraščajočo javno ne-nravnosti Kdor nima čuta, naj čutil — Kristus mora kraljevati! Alkoholizem ' Rak-rana na našem narodnem telesu Je alkoholizem, ki uničuje telesno in duševno zdravje in življenje, vero in nravnost Sram nas mora biti, da dan za dnevom beremo v dnevnem časopisju o umorih in pobojih, ki izvirajo iz pijanosti. Prav pijanost, ki povzroča te grozotne zločine, pa potem služi za olajševalno okolnost pri sodbah teh razboj-stev in ubojstev, kakor da bi mogel greh oprati greh ali greh greh opravičiti! Ne dopušča čas, da bi dalje govorili o alkoholizmu, o čemer se je že toliko pisalo, govorilo in pridigovalo. KKK obžaluje, da katoličani tako malo store zoper to pogubno nezmernost, obžalujejo, da se po nekaterih krajih celo otrokom nudijo alkoholne pijače in se tako v nežnem življenju zastrupljajo; — obžaluje, da se število gostinskih obratov, posebno žganjaren, množi in dovoljuje v nedogled; — obžaluje, da se prav nič ne izvršuje postava o javni pijanosti; obžaluje, da oblasti premalo računajo, koliko narodnega zdravja in premoženja gre po alkoholizmu v nič in zrak; dohodki trošarine ne bi smeli biti vzrok, da se od javne oblasti tako malo stori zoper alko- 'dinarjev na kilometer. Razlike so očividne in se iz tega vidi, kje so železnice donosne. Izmed slovenskih prog je poleg gorenjskih prog še kamniška proga najbolj donosna. Vse gorenjske proge skupaj so dolge 144.8 kilometrov. Za leto 1938 se ceni, da je odpadlo na vsak kilometer din 792.000 dohodkov. Za kamniško progo, ki je dolga 24 km, se izkazuje, da je za leto 1937 odpadlo na vsak kilometer din 494.000 dohodkov. Tako ceni statistika dohodke. Znano je, da promet &e stalno narašča. Glede na take dohodke se upravičeno pričakuje, da se posveti izboljšanju naših prog kakor tudi novim gradnjam večja skrb. Vložen denar se lepo obrestuje z višjimi dohodki. Čimbolj se železnice prilagode potrebam ljudstva, tem večja je obojestranska korist. 2el. uprava se sicer trudi za izboljšanje. Potreba po drugem tiru na progi Zidani most—Zagreb in Ljubljana—Jesenice je velika in se o tem yeliko razpravlja, toda pri vprašanju, od kod naj se vzame potreben denar za izvršitev, se vse ustavi. Ce se grade drugod železnice, ki niso tako nujne, naj se skrbi za graditev tam, kjer bodo proge zelo donosne. Ako vpošte-.vamo, da se je do leta 1937 zgradilo v celi državi 1414 km novih prog in od tega samo do 60 km v območju ljubljanskega ravnateljstva, pričakujemo, da se bodo v večji meri upoštevale vsaj v bodoče naše upravičene zahteve v korist celokupnosti. ,. 8» (Nadaljevanje.! holizem, da se tako lahkotno prekoračijo policijske ure in se nekaznovano popiva cele noči! KKK nima namena jemati poštenemu vinogradništvu poštenega zaslužka in sredstev za obstoj. Hoče pa, da imajo verniki vino za božji dar, ki naj se uživa za potrebo, pametno in zmerno. Hoče, da imajo ljudje žganja za strup, ki se naj rabi le v toliko, kakor vsak drugi strup v medicini! Same žganjarne, ki ne nudijo nikake druge hrane, naj se zapro! KKK poziva vse zmerne katoličane, da so čuvarji zmernosti; — da se v šoli z vsemi močmi vzgaja k treznosti; — da so ljudje poučeni o vrednosti alkohola; — da pijanost vselej, povsod in pri vsaki priliki velja za sramoto tako inteligentu kakor prostaku; — da oblasti nimajo pijanosti za olajševalno okolnost; — da se po možnosti poostre določbe o javni pijanosti in se tudi točno in strogo izvajajo! Le tako bo v slovenskem narodu .pahnjen s svojega prestola kralj Bacchus in kraljica Venera. Zakraljeval bo pa Kristus Kralj! Socrašfco — ljubezen Duša vsega krščanstva pa je ljubezen. »Na tem bodo vsi spoznali — to so besede Kristusa Kralja — na tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako se ljubite med seboj!« (Jan. 12, 35.) Po tem kriteriju so že pogani spoznavali prave Kristusove pristaše. »Glejte, kako se ljubijo med seboj!« to je zadivljalo pogane. Ta ljubezen je bila sila in moč, ki je premagala staro poganstvo. Samo ta ljubezen je sila in moč, ki more premagati tudi novodobno poganstvo, in zopet Kristusa postaviti na kraljevski prestol. Krščanstvo brez ljubezni je brez vsebine, je brneč bron in ropotajoč klepetec, ki odganja ptičke, da ne sedajo na drevo sv. Cerkve. Kako pa naj bo privlačno tako krščan-stvo, ki se izživlja v razprtijah, strastnem sovraštvu, večnih tožbah in pravdah? Slove-nec se prerad pravda, kar neti dolgotrajna sovraštva. Neki jurist mi je nekoč dejal; »Znamenje velike inteligence med Slovenci je, da si znajo iskati pravice pri sodiščih.« Jaz bi drugače dejal: »Znamenje slabo lju. bežni in torej slabega krščanstva je, ako se Slovenci za vsak nič pravdajol« Za nič, pravim. Saj mi je znan slučaj, da sta se dva kmeta pravdala za toliko sveta, kolikor je kolo široko, torej za 8 cm, pa sta zapravdala nad 50.000 dinl Ni li boljSa kratka sprava in dogovor v ljubezni? Pa ne samo tol Ljubezen naj se kaže v delih usmiljenja. Takole govori sv. Jakob: »AkD sta brat aH sestra brez obleke in ni-mata vsakdanjega živeža, pa jima kdo izmed vas reče: Pojdita v miru, pogrejta se in nasitita, pa jima ne daste, kar je potrebno za telo, kaj to pomaga? Tako je tudi z vero, če nima del: sama zase je mrtva.« (2. 15 do 17.) Torej le dejanska ljubezen je znak vere in krščanstva. Karitas je med drugimi narodi veliko bolj razširjena, organizirana in zasidrana kakor med Slovenci In vendar je to znak pra. vega krščanstva. K telesnim dobrim delom nas priganja že samo srce, ako je res ljubezen v njem. Katerega krščanskega človeka ne priganja sree k dejanski ljubezni, če vidi na svetu ves ta nepotolaženi glad, vse to prezebajočo nagoto, vse to od skrbi in bridkosti zamorjeno veselje, vse to v težkem delu onemoglo človeško moč, vse to odmirajoče človeško zdravje, kratko — če vidi vso to mizerijo sveta! Tu se krščansko srce ne more zadovoljiti samo a sanjavim .čustvovanjem, ne samo z veselicami in plesi, ki se semintja prirejajo v prid ubogim, pri katerih se pije, je, raja in nori celo noč, se zapravljajo težki tisočaki, da ob koncu ostane za reveže kak stotak čistega dobička, ki naj gre za reveže. To je slika sitega bogatina, ki sedi pri oblo-ženi mizi, ubogi Lazar pa ne sme niti drob-tin pobirati, ki padajo z njegove miza Tako I karitas krščanstvo odklanja, ker je samo rafinirano maskiran egoizem! (Dali« prih.) LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI sadrnga a neomejenim jamstvom Ljubljana, NikloSKeva cesta 6 v lastni palači obrestuj« hranilne vlog« Nov« in star« rlog«, ki so v celoti vsak čas izplačljive obrestuje po 4"/,; proti odpovedi po 5°/o Mislila je9 da je njeno perilo m'm belo.* %>ymm i mmm ... dokler ga ni primerjala z Radion belo obleko! Ure in ure seJe mučile z: mencanjem Ue drgnenjem IS Mnlar, »raven le Melise beline se jdi njeno perilo naravnost sivlcarfo- Kakšno razO-W« et Oa to doživi iakko vsaka g^nia^e prinJria svoje .navadno« prano perilo z Rad-£elim perilo«. Kajti Radion odsfrani jz pena vsako, pa tudi najmanjšo sled nesnage. Pr. kuhan,« v učinkov'.« in vendar blagi raz- ^LS-Lfov topini Radiona se namreč tvori JUlIMii kisik, ki sk oaj s peno mila struji A ■ 5|oeinkano, bakreno, medno in drugo pločevino. Mrežo in žico za ograje. Peči in štedilnike. Okovje za stavbe in pobištvo. Črpalke za vodo in gnojnico. Cevi in armature za vodovod. Konopnene in gumijaste cevi. Kopalne kadi, klozete, lijake, rešetke za kanale. Orodje za vse obrti. Mere za let. Vozne dvigalke. Žage in verige vseh vrst Krogijična vro-tena za krožne žage. Tehtnice in uteži. j>tl)»STEYR< krogljičnih ležajev. MEINEL HEROLD mar.SOR O V vsako hišo Domoljuba? •^rn) Nov redilni praiek »RBD1N« za prašiče. — Vsak kmetovalec d lahko bitro In i malimi strošld zredi svoje prašič«. Zadostuje že 1 zavitek ta 1 prašiča ter stane 1 i.v po pošti 12 din, 8 ta». po pošti 24 din, 4 ,,, pošti 80 dla — Mnogo zahvalnih pisem, ' HoStova esenca lostii Z našo umetno esenco Mosttn al labko vsakdo z malimi »tro-ikl pripravi (zborno, obstojne In zdravo domačo pijača.Cena 1 itekL za 160 litrov din 20*-v po pošti din 95'-, 2 stekleni« 8 steklenic« po po«! din 78-—. In Mostln m ' aein« t gornjo sliko. pošti din 55-«, atite pravi RedfcJ Pralni irayrtii Imoi. t|a>q—. Židoma aj, Na deželi pa prodaja Redin vsaka trgovina. gelj Kapelnik (godbeniku, ki je udarjal na triu« : »Boh t duio, boli 1 duio, gospod Muiid.. Natroba« spomenike it starega pokopališča Sv Krt-Mola (ter nove spomenike) po nizki ceni dobite dokler traja zaloga pri kamnotekn KUNOVAJI PRHNJO pakepaliMa Sv. Krii, Ljubljssi. Grapaf je prvikrat gledal nogomet Ka to is nogometaši obeh strani divja borili za žogo, se i« Grapar nagnil k «o*edu: »To je pa tvi neumno, da se tako trgaia ta to žoga. Zakaj pa jim os daja več žog?« Najboljše sredstvo proti pl (ferl) In j« zeliščno mazilo „OKAMA" Nešteto prlsnanj od babic in msior. ■UNI mazi|»'9ndovito ugodno in hitro deluje pri mtm ti wMk rMahTii I* 11. tatfc. 01* k Dobi a« v lekarnah in drogerljah, Glavna zaloga lekarna me. OMAK, k VM Md Ljubljano »Torej, zdravnik H Je prepovedal kajenj«, tU kohoi in poaočevanja, moral boi toraj natis tir« Ijenja popolnoma premenitl. »Ne, premeni! I bom raja adravnika.« Crnl gaber kupim ta takoj ali ta pasek patini. Plačilo takoj, tudi pred posekam. Ponudbe je potrebno poslati takoj na upravo »Domoljnba« pod številko t03M Carinik; »Kaj Je v tej etekl«K»i?« Potnik: »Amoniak, gospod, amoniak.« Carinik: »Tako? Hm, tnar me hočete ukanitiT Ne, ne boste me.« Nato je carinik nagnil steklenic« >n napravil globok poiirek. Bil je re« amoniak. celo leto MOŠT (Sira) lahko trajno pripravite iz grozdja, kakor tudi vse sadne sokove Bret kakih ap.rator! Bre, is.ube časa. „,., .trekevneR. .ntaja! s pomočjo 1VIPAKOMBINA A/II. "Midbi «•«•*=!• taaaostil Baestavnet Pocenil Hicljenskol Pou. n . Odobrilo Ministrstvo poljedelstva. RADIOSAN, Zagreb, Dukljani nova ul. 1. • rreiib * rane a.r. --"agieu, JL/UHljamilU V« Ui< »• stane 08 din ta eele leta, sa laotemstve 60 d|» _ n„.. j " _________— ,a .prav. sD^j.bac. „gU., „ t.rafBn.,.j, „ ftlll« tZod" », d' 7 naročnine, .nserste I,