0&S2S83**
Jernej Kete s.p.
MALOPRODAJA KMETIJSKEGA IN GRADBENEGA BLAGA
PRODAJA KURILNEGA OUA
" PLAČILO DO 24 OBROKOV'
J j modra Števili«
(((• 080 28 66)
BREZPLAČNA DOSTAVA
je zgornjevipavski časnik
Ajdovščina • Avgust 2005
številka 36
7700 izvodov •
cena 0 sit
Kam čez ekstremno?
Je čudaštvo spodnja ali zgornja meja normalnosti? Če prespiš vse dopoldneve, je povsem normalno, da te poimenujejo lenuh, poležavec, nebodigatreba... Če sleherni dopoldan večkrat pretečeš ali prehodiš pot med vznožjem in vrhom Čavna, si norec in čudak. Če se dobro počutiš med ljudmi ob šanku in kozarcu piva, si pijanec in gostilniški nakladaš, če prisegaš na zelenjavo, pozabljaš na meso in se še postiš, si nori vegi. Če uživaš ob pečenem odojku ali debeli, na pol pečeni »fiorentini«, si malo manj kot kanibal. Če nabiraš gobe, s knjigo v roki, si neodgovorni samomorilec. Če s puško jagaš v zgodnjih jutrih med grmovjem in po širokih travnikih, si morilec na prostosti, če ženi pomagaš obesiti perilo, si copata in drekač, če uživaš v seksu, si pizdolizec infukač. Če siprezgo-denjpri nedeljski maši, si kutoli-zec in farška rit. Če imaš doma na steni Tita, si rdečkar in za pred zid, če imaš na koncu »-ič« si srbofil in zrel za Haag. Če kupuješ vse na devetindevetdeset si mona in stiskač. Če greš z otroki v kino, si najmanjpedofil, če daš prijatelju roko čez ramo, si navaden peder. Če misliš z lastno glavo, si vase zagledan butelj, če verjameš na besedo, si čista na-iva in zguba na kvadrat. Če greš v Merkator in ne v Spar, lezeš Jankoviču v rit. Če delaš v svoji stranki, si stremuh in karierist, če daš beraču tolar, nisi čist, če... Ce nisi nič, te ni! In zdaj?
Ivan Mermolja
Futuristično
za
prihodnost
Bodo 3olnili culturniške ali rumene strani?
V gorske globine in na gorske vrhove -s trmo!
gospodarstvo
Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov.
WB.
Raivejna ageneila ROB
Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T: 36 53 600 E: ra rod@siol.net, W: www.ra-rod.si
Zgornja Vipavska dolina - turistično prepoznavna destinacija
Kako naprej
Projekt s pomenljivim naslovom, ki ga je Razvojna agencija ROD pričela izvajati v lanskem letu s pomočjo evropskih sredstev iz Sklada malih projektov Programa Phare CBC, se počasi približuje koncu.
T Tnaslednjih dneh bo na spletnem na-V slovu: http://www.vipavska-dolina. si pričel delovati informacijski portal Vipavske doline, v sredini septembra pa naj bi luč sveta zagledala tudi promocijska brošura zgornje Vipavske doline, v treh jezikovnih različicah.
Spletni portal omogoča ponudnikom različnih izdelkov in storitev, da svojo ponudbo vpišejo na portal sami preko uporabniškega imena in gesla, lahko
pa jim bodo pri tem pomagali skrbniki portala, določeni za območje občine Ajdovščina in občine Vipava, kasneje pa tudi za območje ostalih občin v Vipavski dolini.
Poleg oblikovane grafične podobe blagovne znamke Vipavska dolina, s katero naj bi se poslej predstavljala celotna dolina, pa je za območje zgornjega dela posebej pomembna izdelana študi-
ja možnih opcij za organizirano razvojno delovanje na področju turizma in trženja Zgornje Vipavske doline. Dejstvo je, da je za dolgoročne pozitivne učinke razvoja turizma na nekem območju
profesionalna organiziranost nujna.
Razvojna agencija je tekom izvajanja tega projekta pripravila nekatere temelje, osnove za nadaljnje aktivnosti. Kako naprej, o tem pa bosta morali odločati
lokalni skupnosti sami. Soglasje, da v turizmu je prihodnost za našo dolino in da je razvoj te dejavnosti potrebno tudi finančno podpirati, je predpogoj za pripravo projektov, ki bodo okolju in prebivalcem prinesli nova delovna mesta, obiskovalcem pa nove možnosti spoznavanja naše doline.
Suzana Ž. Ferjančič
Najboljša - jagodni nektar in šampionska viljamovka
Vsako leto se med dobitnike nagrad na ocenjevanjih kakovosti visoko uvršča družba Fructal s paleto sokov, nektarjev in sadnih pijač ter z izdelki iz alkoholnega programa. Na ocenjevanju v okviru Kmetijskega sejma Gornja Radgona je najvišjo oceno dobil Fructalov jagodni nektar, med prejemnike zlatih plaket pa se je uvrstilo kar osem Fructalovih sadnih sokov in ena brezalkoholna pijača. Na Mednarodnemu ocenjevanju alkoholnih pijač v Ljubljani pa je šampionski naslov ponovno prejela viljamovka Prior.
TVr' akovost vseh izdelkov je temelj-l\.na Fructalova vrednota, ki ji sledijo zaposleni, bodisi pri izbiri surovin, nadzoru postopkov v proizvodnji in ne nazadnje v iskanju okusov in kombinacij sadežev, ki si jih zaželimo ob različnih priložnostih. Vsakodnevno delo in kakovost preverjajo potrošniki in z lojalnostjo in nakupi potrjujejo, da je pot prava. Tradicionalno pa vzorce sokov, nektarjev in sadnih pijač ter izdelke Fructalovega alkoholnega programa preverjajo strokovnjaki na ocenje-
vanjih v okviru Kmetijskega sejma Gornja Radgona in na Mednarodnem ocenjevanju vin in alkoholnih pijač v Ljubljani.
Sadni sokovi in brezalkoholne pi-, jače
Na ocenjevanje v Gornji Radgoni je prispelo 22 vzorcev sokov, z zlato plaketo jih je bilo nagrajenih 10, od tega kar 8 Fructalovih. Nosilec zlate plakete med sadnimi sokovi in edini proizvod med vsemi prispelimi vzorci z doseženim maksimalnim številom točk je jagodni nektar Fructal,
med ostalimi dobitniki zlatih plaket pa so se iz asortimana izdelkov blagovne znamke Fructal uvrstili še: bananin in hruškov nektar, nektar iz breskev in jabolk, borovničev in višnjev nektar, nektar iz marelic in jabolk ter ananasov sok. Ocenjevalci so srebrne plakete podelili multivitaminskemu nektarju, nektarju iz črnega ribeza in grenivkinemu soku.
Tudi med brezalkoholnimi pijačami Fructalovi izdelki niso ostali brez nagrad. Zlata plaketa je pripadla Frucu črni ribez, aronija, srebrne
plakete pa so ocenjevalci podelili pijači ACE iz pomaranče, korenčka in limon, pijači iz rdečih pomaranč in Frucu mineral.
Alkoholne pijače
Mednarodno ocenjevanje vin in drugih alkoholnih pijač v Ljubljani je letos potekalo že enainpetdesetič in tradicionalno se med prejemnike visokih nagrad uvrščajo Fructalovi izdelki iz alkoholnega programa. Tudi letos se s šampionskim naslovom ponaša viljamovka Prior. To je že enaindvajseti šampionski naziv, od leta 1994 pa viljamovki Prior, z izjemo enega leta, ta naziv pripada neprekinjeno. Zlati medalji so ocenjevalci iz Slovenije in tujine pode-
lili pelinkovcu in Matissu z okusom breskev. Srebrna pa je postala Vodka 2000.
Vsi sadni sokovi, nektarji in sadne pijače so brez konzervansov, pravzaprav bi lahko kar zapisali stavek - v Fructalu se trudijo, da bi najboljše, kar nudi narava, ponudili potrošnikom. Zaupanje kupcev in tudi nagrade, ki jih podeljujejo ocenjevalci iz Slovenije in tujine potrjujejo, da jim to uspeva. Privoščite si torej »zlati jagodni nektar Fructal«, ob izjemni priložnosti »šampionsko viljamovko« ali pa sledite svojemu okusu in razpoloženju in izberite »svojega Fructalovega šampiona«. V sodelovanju z naravo bo življenje prijetnejše.
SALON POHIŠTVA
OpdeMA
]on pohištva Nova Oprema , oriška cesta 21, 5271 Vipava. 1.: 05 366 41 60
Mladinske sobe MAVRICA - široka ponudba elementov bogata izbira barv veliko možnosti postavitve Mladinske sobe Tempo - Alples Mladinske sobe Harmonija in Balada Mladinske sobe Mali Princ Studio kuhinj Marles in Gorenje Brezplačna dostava in montaža
Urnik:	ponedeljek - petek od 9 do 19. ure
sobota od 8 do 13. ure
gospodarstvo
PSI primorje
Hiša Zvezda
Letos prinaša radodarna narava težave
Bomo sekali ali brali
»Letošnja primerna cena breskev, ki bi zadovoljila kmete, bi bila 55 in ne 45 tolarjev. Kar je je, ko te postavijo pred dejstvo »vzemi ali pusti« je možna le ena pot: vzemi«, je na tiskovni konferenci v prostorih Kmetijske zadruge Vipava rekel njen direktor Branko Tomažič, ko je razlagal letošnja dogajanja okrog odkupa tega okusnega sadeža.
\ TNovi Gorici gradi Primorje večstanovanjsko hišo, ki izstopa s svojo ar-V hitekturo in domišljeno zasnovo ter prinaša novo kakovost bivanja v urbanem okolju. Hiša Zvezda je prva večstanovanjska hiša v Novi Gorici z lastnim vrtom, podzemno garažo, atraktivno fasado s francoskimi okni in velikimi terasami v zgornji etaži. Hišo Zvezda, ki bo že na zunaj nekaj posebnega, je projektiral priznani arhitekturni biro Sadar Vuga arhitekti.
Hiša Zvezda, ki bo ponudila Novi Gorici kar 77 stanovanj različnih velikosti v pritličju, treh etažah in v atiki (terasi), bo zrasla na križišču Prvomajske ceste in Rejčeve ulice v neposredni bližini središča mesta, ponuja dovolj možnosti izbire. Funkcionalna in estetska zasnova hiše, visoka kakovost gradnje, atraktiven lastni vrt v obliki zvezde in podzemna garaža so Hiši Zvezda že zagotovili sloves najbolj atraktivne stanovanjske novogradnje v mestu.
Lepotec čez Vipavo
/Renčah se čez reko Vipavo pne izredno lep most, ki pa svojega osnov-V nega poslanstva še nekaj časa ne bo opravljal. Promet bo stekel čezenj šele, ko bodo do njega zgradili cesto, v bistvu renško obvoznico. Dotlej bo pač tarča pogledov in občudovanja. Po načrtih vodilnega slovenskega projektanta mostov Marjana Pipenbaherja je most krepko pred rokom zgradilo Primorje. Gradbincem je šla na roko kar reka Vipava, ki je bila v zimskem času presenetljivo nizka, tako da so stroji stali vsega nekaj dni. Mostna plošča je dolga 71 metrov in široka dobrih 13 metrov, vanjo pa je vgrajenega 680 kubikov betona. Posebnost mosta je betonski lok, na katerega so vpete posebne vešalke kot vez med ploščo in lokom. Lok je samo eden (po sredi mostu) za razliko od železniških mostov čez reko Vipavo s po dvema. Očitno je Pipenbaher prav pri teh železnih mostovih našel navdih in obogatil ‘zbirko’ cestnih mostov čez reko Vipavo še z eno mojstrovino.
Za telovadbo in šport
novim šolskim letom je Primorje končalo gradnjo telovadnice v Novi ^—iGorici, v kateri bodo končno dobili prave pogoje za vadbo tako osnovnošolci kot srednješolci, seveda pa tudi številne športe ekipe, ki so bile doslej raztepene po mestu. Telesni vzgoji bo na voljo kar 11 vadbenih enot. Zanimivost zgradbe je v tem, da je nad veliko dvorano še ena manjša (nižja), skupna višina pa znaša skoraj 19metrov. Vendar pa tega na zunaj ni opaziti, saj je dobršen del stavbe v tleh, zaradi česar je bilo treba opraviti za 16 tisoč kubikov izkopov. Najbolj zapleteno opravilo je predstavljala montaža nosilcev med veliko in malo dvorano - kar 23 jih je, vsak je dolg 30 metrov in tehta 40 ton.
Hidroelektrarna Avče
Qlovenija bo čez tri leta dobila O prvo črpalno hidroelektrarno in sicer v Avčah ob reki Soči. Družba Soške elektrarne bo zanjo namenila več kot 85 milijonov evrov, naložba pa se bo povrnila v dvanajstih letih. Njeno bistvo je v tem, da vodo iz obstoječe akumulacije na Soči prečrpava v umetno jezero visoko nad dolino takrat, ko je električne energije preveč in je poceni, medtem ko vodo iz tega zajetja uporablja, ko energije primanjkuje oziroma je dražja. Nova elektrarna bo dajala 430 gigavatnih ur energije. Gradbena dela bosta izvajala Primorje in SCT, opremo pa bo zagotovil konzorcij Rudis - Melco - Sumimoto. Japonci so namreč tovrstno tehnologijo razvili prvi na svetu (reverzibilni agregat s spremenljivo hitrostjo vrtenja) in jo tudi preko Slovenije želijo razširiti po Evropi. Po besedah ministra Vizjaka, ki je sodeloval pri podpisu pogodb, je to velik izziv za slovensko industrijo in za gradbenike. Na Kanalskem vrhu, kjer so zdaj pašniki, morajo zgraditi akumulacijo, v katero se bo nateklo za dva milijona kubikov vode. Po strmem pobočju bodo postavili več kot dva kilometra dolg cevovod, še posebno zahteven zalogaj pa bo gradnja strojnice, kar 80 metrov pod gladino Soče v Ajbi. Toda, kot je dejal ob podpisu pogodbe generalni direktor Primorja Dušan Črnigoj, se je naveza Primorje - SCT ob Soči že dokazala z gradnjo hidroelektrarn Doblar II in Plave II. Potem ko so jeseni že postavili temeljni kamen za ČHE Avče, je Primorje spomladi tudi že končalo vsa pripravljalna dela.
T TlanskemletujeajdovskiFructal
V odkupil 3-300 ton breskev, medtem je občutno padlo povpraševanje po kašastih sokovih, zato je Zadruga letos s Fructalom uspela skleniti pogodbo za odkup 2000 ton. Nekaj podobnega so, po Tomažičevih besedah, tudi pričakovali, zato so odkupne količine s pogodbami uredili le s sadjarji, ki so že v preteklih letih korektno sodelovali z Zadrugo in ob strani pustili tiste, ki želijo svoje tržne viške preko Zadruge plasirati le ob dobrih letinah.
Obenem so z veletrgovskimi organizacijami poskušali najti skupno besedo in na trg spraviti
okrog 300 ton komzumnih breskev, ki pa morajo zadostiti posebnim pogojem o velikosti, trdoti in sladkosti sadeža. V ta namen so s pridelovalci organizirali tudi izobraževalne tečaje, kjer so jih želeli seznaniti z zahtevami prodaje na drobno preko trgovinskih verig. Največ težav se pojavlja pri sortiranju sadja in zadostitvi zahtev po debelini in trdosti sadežev. Manjka primernih sortirnih strojev, ki so dragi in postanejo rentabilni le pri neprimerno večji količini sadja, kot ga za prodajo na drobno sedaj namenjamo v Vipavski dolini. Iskali so tudi možnosti prodaje v tujino (na Poljsko, v BiH...), kjer
možnosti sicer so, pa zaslužek znižujejo
previsoki stroški prevoza, še prej pa embalaže.
Naslednja težava, ki pa bo pridelovalce pestila tudi v prihodnje je ta, da je večina breskev na našem koncu namenjena industrijski pridelavi, tako da pravzaprav primanjkuje sort, ki bi bile namenjene konzumu.
»Povedati pa je treba«, je dejal Tomažič, »da so naše breskve namenjene Fructalu neprimerno kvalitetnejše od tistih, ki jih v sadne kaše predelujejo v Italiji in drugod po Evropi, saj tam v predelavo romajo najdrobnejši in najmanj kvalitetni sadeži iz sortirnih poti, pri nas pa zdravo sadje s celega drevesa«.
V bodoče se bodo pridelovalci breskev verjetno morali prestrukturirati in svoje sadovnjake spremeniti v nasade za prodajo na trgu. Tu pričakujejo pomoč države, ki pa zadnje čase pri pomoči kmetom izgublja dah.
Obrana breskova drevesa so že na zasluženem oddihu. Vipavski vinogradi se šibijo pod izredno bogato, sicer še nedozorelo letino grozdja.
Pšenična polja so protestno zagorela, pod sekiro so padla prva breskova debla. Bomo sekali, namesto peli in trgali, tudi v naših vinogradih?
Ivan Mermolja
Ajdovščina - mesto strahov?
Da se stara mestna jedra oz. centri mest praznijo je svetovni pojav. Najprej zaradi večjih bivanjskih zahtev ljudi - stare hiše v centrih mest so pač „zastarele" - bivanje v sto ali dvesto let stari hiši je napornejše od bivanja v modernem blokovskem stanovanjskem naselju ali v stanovanjski hiši nekje na robu mesta, kjer se le-to stika z naravo, kjer ljudje lažje „najdejo svoj mir".
O talen in naraščajoč problem O parkiranja je iz centrov mest poleg ljudi pognal še posel, storitvene dejavnosti - najprej in predvsem trgovino. Tudi Ajdovščina se temu trendu ne more izogniti - medtem, ko še v soboto zvečer najdemo v kompleksu bivšega BISa par sto parkiranih avtomobilov, lahko na Lavričevem trgu v soboto zjutraj parkiramo svoje vozilo kjerkoli. Življenje se je iz centra Ajdovščine preselilo na obrobje. Ljudi, ki bi s svojimi opravki ustvarjali mestni vrvež je vedno manj. Razlaga je enostavna : v zadnjih par letih so na samem trgu ter na njegovih dveh aortah ( Prešernova in Gregorčičeva ulica ) svoja vrata
zaprle naslednje poslovne enote: slaščičarna Castra, restavracija Mlinček, cvetličarna, urarstvo, maloprodajna trgovina Tekstine, M servis, računovodski servis, trgovina s računalniško opremo, trgovina z otroško konfekcijo Teda, trgovina Alta ( domača in umetna obrt ), trgovina z obutvijo Peko, glasbena trgovina Hill, Obrtna zbornica, „stara samopostežba“, trgovina s pohištvom in tehniko Merkator Nanos, stara „Pekarna“, FOTO GO, restavracija HAM HAM, izpostava KBM banke, ter celotna upravna enota Ajdovščina v dveh stavbah. Napovedujejo zaprtje marketa Merkator, tako da bodo na glavnem trgu ostali štirje
gostinski lokali, ena banka ter ena trgovina s tekstilom. Tudi za širši mestni center - za kompleksa C 2 in C 3 lahko rečemo da sta prerešetana s prazninami, da ne rečemo s strahci.
Ob dejstvu, da tudi obrtna cona Gmajna kaže podobno sliko ter da so tudi nekatere napovedi bolj „prazninske“, še posebej če gre kakšna večja ajdovska tovarna v stečaj, kar verjetno „sprosti“ par hektarjev nepozidanega stavbnega zemljišča, se morajo za začetek odgovorni ( župan, tajnik občine ter občinski svet) zamisliti oz. odgovoriti na tri enostavna vprašanja:
1.	Ali je realno pričakovati turistični razvoj mesta ( stratežka usmeritev !? ) ob praznem mestnem jedru brez vsakršnih vsebin oz. kam lahko povabiš v Ajdovščini svoje morebitne goste na nedeljsko kosilo ?
2.	Ali je občinska najemnina na ajdovski tržnici v višini 180.000,-00 SIT mesečno ( 2,16 MIO na leto ) za najemnika ki ponuja sadje in zelenjavo, ob povedanem, realna ali oderuška ?
3.	Kakšna je cena nepozidanega občinskega stavbnega zemljišča v Ajdovščini in kakšna je primerljiva cena v Vipavi ?
Foto GMH, tekst mt
ajdovski odmevi
OBVESTILA OBČINSKE UPRAVE AJDOVŠČINA
Vloge za znižanje plačila vrtca
^nižanje plačila vrtca starši uveljavljajo 15 dni pred vključitvijo otroka /-jv vrtec. Če bo otrok pričel obiskovati vrtec 1. septembra je prvi rok že., zamujen. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih v tem primeru določa, da se znižano plačilo uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca po oddani vlogi. Obrazci so na voljo v knjigarnah, vlogi je potrebno priložiti podatke o dohodkih iz leta 2003 ter jo oddati v sprejemni pisarni Občine Ajdovščina. Starši, ki imajo otroke že vključene v vrtec, pa morajo najkasneje do 15. novembra 2005 ponovno oddati vlogo za znižano plačilo vrtca za naslednje leto. Na vlogi starši potrdijo zaposlitev za leto 2004 in priložijo fotokopije odločbe o dohodnini za leto 2004 ter jo oddajo v sprejemni pisarni Občine Ajdovščina.
Obvezno zdravstveno zavarovanje - posebno obvestilo
Tt Tse občane, ki imajo obvezno zdravstveno zavarovanje urejeno V na podlagi 21. točke 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (kot občan), in bodo v naslednjem mesecu zopet pridobili status študenta (»pavzerji«), dijaka ali so se zaposlili, pozivamo, da zavarovanje po tem naslovu odjavijo takoj, ko nastopijo nov status.
Javni razpis za inovacije-2005
TAomači inovatorji imajo še vedno možnost kandidirati na razpisu, kaj-.L/ti zaradi nerazdeljene kvote predvidenih sredstev se rok oddaje vlog podaljšuje iz 31. avgusta na 30. september 2005. Odpiranje vlog bo potekalo 3- oktobra.
Javni razpis za dodelitev sredstev za spodbujanje projektov inovacij je skupaj z razpisno dokumentacijo objavljen na spletni strani Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si pod rubriko Razpisi (več). Za več informacij pa se zainteresirani lahko oglasijo tudi v sprejemni pisarni Občine Ajdovščina (05/36 59 110)
Zaključen razpis za ohranjanje in razvoj kmetijstva za leto 2005
Tavni razpis za ohranjanje in razvoj kmetijstva za leto 2005 se zaključuje
I (objavljen je bil februarja, vloge pa so morale biti oddane do konca marca 2005). Trenutno se vršijo še nekateri ogledi izvedenih del, v kratkem pa bodo izplačana še preostala odobrena sredstva.
Skozi razpis je bilo razdeljenih za 10 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, ki jih je prejelo 77 prosilcev od 90 prispelih vlog ter za 26,5 milijonov tolarjev kreditov, ki jih bo koristilo 8 prosilcev od 11 prispelih vlog. Tako nepovratna sredstva kot tudi obresti za dodeljena posojila so zagotovljena v proračunu Občine Ajdovščina.
Obvestilo za javnost
O vet Občine Ajdovščina je na 26. seji dne 30.6.2005 sprejel sklep o Opričetku postopka izdelave strategije prostorskega razvoja Občine Ajdovščina. V mesecu septembru bo v javnih medijih (Primorske novice, radio Nova) objavljen javni poziv-za zbiranje pobud za spremembo namenske rabe prostora, ki bo predvidoma trajal najmanj tri mesece. Obrazci za izpolnitev vloge bodo dostopni v informacijski pisarni Občine Ajdovščina, na Oddelku za- okolje in prostor in na spletni strani Občine Ajdovščina (www.ajdovscina.si).
Pripravila S.H.
Varna pot v šolo
Šolska vrata so ponovno odprta, počitnic pa nepreklicno konec.
TA a bo za varnost naših učencev JL/ čimbolj poskrbljeno, je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ajdovščina organiziral skupno akcijo z naslovom »VARNA POT V ŠOLO«.
V akciji sodelujejo Policijska postaja Ajdovščina, občinska redarska služba in prostovoljci Planinskega društva Ajdovščina. Prostovoljci so zaradi boljše vidnosti opremljeni z odsevnimi brezrokavniki, v času akcije pa bodo nudili pomoč in spremstvo šolarjem na prehodih za pešce, na točkah kjer je gostota prometa največja ter na šolskih poteh.
Vse voznike pozivamo, dav okolici šol ter na mestih, kjer opazijo označene prostovoljce, oziroma šolarje z rumenimi ruticami, vozijo še posebej previdno in strpno. Prosimo jih, da na znak prostovoljca svoje vozilo ustavijo ter omogočijo otrokom
varen prehod preko ceste. Prosimo jih tudi, da avtomobile ne parkirajo na prehodih za pešce, šolskih poteh, pločnikih ter na načine, ki bi ovirali avtobusni prevoz šolskih otrok, saj bodo v nasprotnem primeru pristojne službe ukrepale v skladu s pooblastili.
V preteklih letih se je akcija, predvsem pa sodelovanje prostovoljcev, izkazalo za koristno, zato tudi ob tej priložnosti vabimo vse zainteresirane občane, ki bi želeli sodelovati, da se v prvi polovici septembra pridružijo skupini prostovoljcev. Dodatne informacije dobijo na 031 613 804 (Miha).
Staršem otrok tudi priporočamo, da večkrat skupaj z otroci prehodijo šolsko pot ter jih poučijo o nevarnostih, ki jim pretijo ter osvežijo znanja o pravilnem obnašanju v prometu.	A. KETE
Poročilo s 27. seje Sveta Občine Ajdovščina
V torek, 12. julija, je na sedežu Občine Ajdovščina potekala zadnja predpočitniška seja Sveta Občine Ajdovščina. Predlaganim 4. točkam dnevnega reda je župan dodal še tri tekoče vsebine. Tako so svetniki obravnavali polletno poročilo in rebalans proračuna, spremembe in dopolnitve Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, spremembe investicijskega programa za OŠ Šturje, premoženjsko pravne zadeve, za konec pa še volitve in imenovanja ter pobude in vprašanja svetnikov.
■pOLLETNO POROČILO prora-jl čuna so svetniki sprejeli brez večje razprave. Predhodno so se po podrobnejšem pregledu s pripravljenim poročilom strinjali vsi pristojni odbori. Polletna realizacija proračuna je na prihodkovni strani 40,46 %, na odhodkovni pa 37,91 %■ Tekoči del odhodkovne strani proračuna je dokaj enakomeren, medtem ko je investicijski del nekoliko nižji od načrtovanega, kar gre pripisati predvsem dejstvu, da se večina del na terenu izvaja v za to primernem času, torej spomladi, poleti in jeseni.
Tudi REBALANS proračuna so svetniki sprejeli brez večjih pripomb. Na prihodkovni strani rebalansa je upoštevana sprememba Zakona o izvrševanju proračuna, ki povečuje znesek primerne porabe na prebivalca, kar v absolutnem znesku za ajdovski proračun pomeni dodatnih 99,4 milijone tolarjev. Na odhodkovni strani naj med bistvenimi spremembami omenimo 60 milijonov tolarjev, ki jih občina namenja Politehniki, kot pomoč pri
obnovi in urejanju prostorov v Ajdovščini, 20 milijonov tolarjev za dokončanje prenove Dvorane 1. slovenske vlade, do konca leta pa se bodo na račun rebalansa proračuna opravile še nekatere druge manjše investicije, tudi po krajevnih skupnostih.
ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Ajdovščina se predvsem usklajuje z Zakonom o prekrških in Zakonom o javnih uslužbencih. Pomembna novost odloka je nova enota v okviru občinske uprave - občinski inšpektorat. Zakon o prekrških namreč določa, da mora biti za hitri postopek o prekrških pooblaščen prekrškovni organ, v okviru katerega se vodi postopek o prekrških na občinskem nivoju. Občinski inšpektorat bo poleg tega izvajal tudi vse nadzorne funkcije, ki so v pristojnosti občine.
S Sklepom o spremembah investicijskega programa izgradnje nove osnovne šole Šturje se nadaljujejo postopki za izgradnjo
nove šole. Iz Ministrstva za šolstvo in šport je namreč prišlo obvestilo, da je investicija uvrščena v razvojne programe ministrstva v letih 2006 do 2008, ministrstvo bo zagotovilo 231-855.000 tolarjev. Občina mora na podlagi tega uskladiti terminski plan izvajanja investicije, vire sredstev ter dinamiko financiranja. Javni razpis za izbiro izvajalca bo izveden v septembru, začetek gradnje pa je predviden v prvi četrtini leta 2006.
Za konec pa so svetniki opravili še nekaj imenovanj in dvoje odstopov. Zaradi nove zaposlitve, ki je nezdružljiva z opravljanjem funkcije v Nadzornem odboru, je odstopil predsednik NO, Aleks Šinigoj. Zaradi istega razloga se je mestu v Svetu občine Ajdovščina odpovedal tudi svetnik Ivo Boscarol. Povedal je še, da je skupaj s še nekaterimi pomembnimi slovenskimi funkcionarji vložil pobudo o ustavni presoji 28. člena Zakona o preprečevanju korupcije.
Pripravila S.H.
Obiski ministrov v Ajdovščini
Julij na Občini Ajdovščina je minil tudi v znamenju obiskov ministrov. Kar štirje so se zvrstili na srečanju pri županu Marjanu Poljšaku v roku dobrega tedna dni. Finančni minister Andrej Bajuk je Ajdovščino obiskal na povabilo Območnega odbora Nove Slovenije Ajdovščina. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in Minister za okolje in prostor Marjan Podobnik sta se odzvala povabilu poslanke Eve Irgl. Minister za šolstvo Milan Zver pa se je srečal z županom na delovnem obisku.
TJogovor s finančnim ministrom JL Bajukom se je vrtel okoli novosti na temo financiranja občin, o pridobivanju denarja iz Evropskih strukturnih skladov, župan in uprava pa so ministru zastavili tudi nekaj konkretnih vprašanj. Zanimalo jih je sofinanciranje šole v Šturjah, povprašali so za možnost izdaje predhodnega sklepa o sofinanciranju - tako bi lahko s postopki za izgradnjo pričeli takoj - konkretno vprašanje pa se je nanašalo tudi na pomoč Politehniki pri obnovi in opremljanju njenih novo pridobljenih prostorov v Ajdovščini. Debata se je nadaljevala na temo gospodarskega razvojnega centra in o možnostih vključitve Ajdovščine v projekt industrijske regionalizacije.
Župan se je z ministroma Vizjakom in Podobnikom srečal v podjetju Fructal. Minister Vizjak
si je podrobneje ogledal proizvodnjo, medtem ko se je minister Podobnik podal na ogled ajdovske čistilne naprave. Kasneje je v Vipavi potekalo še srečanje mini-
strov z gospodarstveniki. V neformalnih pogovorih je beseda tekla tudi o kompresorski postaji. Oba ministra sta zagotovila, da poznata situacijo ter da bodo v nadaljnih pogovorih poskušali v čim večji meri upoštevati pripombe lokalne skupnosti.
Minister Zver je obiskal Ajdovščino predvsem na temo razmer v šolstvu. Bistvena vsebina pogovorov se je nanašala na investicijo v OŠ Šturje - minister je zagotovil, da bo država sofinancirala izgradnjo. Govora pa je bilo še o prenovi OŠ Danila Lokarja ter urejanju zemljišč in obnove kuhinje v SŠ Veno Pilon. Oba, tako minister, kot župan, sta bila zadovoljna s sestankom, saj bodo sprejeti dogovori pozitivno vplivali na razvoj šolstva v Ajdovščini.	SH
ajdovski odmevi
5
Iz ajdovskih krajevnih skupnosti
Po opravljenem delu zabava prijetnejša
V SELU so v tem poletju asfaltirali dobrih 500 metrov ceste, ki pelje iz Sela v obrtno cono Batuje in naprej proti vasi ter tako lepo uredili krožno pot. 7 milijonov tolarjev, kolikor je nanesel končni račun, so pokrili iz načrtovanih sredstev Krajevne skupnosti, nekaj pa je primaknila tudi Občina Ajdovščina iz proračunske postavke za urejanje obrtnih con. Cesto so slavnostno odprli 21. avgusta, na Selško šagro Sv. Roka, trak sta prerezala predsednik Krajevne skupnosti Selo Slavko Bavčar in podžupan Občine Ajdovščina Miloš Bizjak. Razpoloženje je poskušalo pokvariti vreme, pa mu ni uspelo. Kljub dežju se je zabava s Ptujskih 5 nadaljevala pozno v večer.
mi lastniki zemljišč. Nesporazume so rešili tudi s pomočjo Občine Ajdovščina in dela izpeljali do konca. Na novo oblečeno cesto so odprli ob praznovanju šagre, na Šmarni dan, 15. avgusta.
V VIPAVSKEM KRIŽU pa zaključujejo investicijo ureditve podpornih zidov in delne širitve ceste, ki pelje od Kukovž do Vipavskega Križa. Pravzaprav je potrebno le še asfaltirati rezširjeni del cestišča, kar bodo storili v naslednjih tednih.
Delovno poletje so imeli tudi v PODKRAJU in VODICAH, kjer so asfaltirali še 500 metrov neasfal-tirane ceste in uredili bankine. Potrebnih 6 milijonov tolarjev je v večini pokrila Občina Ajdovščina, nekaj denarja pa so imeli prihranjenega tudi na računu Krajevne skupnosti.
Pripravila S. H.
7VRTOVINU so že pred leti na- zemljišč. V letošnjem avgustu so se V črtovali asfaltacijo ceste Na končno lotili del. Kljub veliki volji Polane, vendar se nikakor niso mo- in zagnanosti pa je med samim iz-gli dogovoriti z lastniki sosednjih vajanjem prišlo do nesoglasij s tre-
Nočejo bazne postaje v vasi!
Na julijski seji Sveta Občine Ajdovščina so se svetniki odločili, da podprejo prizadevanja Krajevne skupnosti Selo, ki so proti izgradnji bazne postaje podjetja Mobitel v bližini vasi. V ta namen je bil 15. julija na Občini Ajdovščina organiziran sestanek, na katerem so bili udeleženi župan Marjan Poljšak s predstavniki občinske uprave, predstavniki Krajevne skupnosti Selo, predstavniki podjetja Mobitel in predstavnici Ministrstva za okolje in prostor RS. Zupan je uvodoma povedal, da obstajata dve možnosti rešitve problema: ali predstavniki podjetja Mobitel prepričajo krajane Sela o nujnosti postavitve bazne postaje na obstoječi lokaciji ali pa krajani Sela dosežejo premestitev bazne postaje na drugo lokacijo.
Tf rajevna skupnost Selo je bila -l^.z nameravano izgradnjo bazne postaje seznanjena v juniju, ko je na vzpetini med regionalno cesto in avtocesto ob vhodu v vas nastalo gradbišče. Po poizvedovanju so prišli do informacije, da bo tam zrasel 35 metrov visok stolp z bazno postajo za mobilno telefonijo. Predstavniki podjetja Mobitel so v svoji obrazložitvi Povedali, da se za izbor tovrstnih postaj vnaprej opravljajo meritve, da so lokacije izbrane v soodvisnosti od mreže baznih postaj in da so v tem primeru meritve pokazale, da je izbrana lokacija najprimernejša z vseh vidikov.
Poudarili so, da sama bazna postaja po veljavni zakonodaji spada med enostavne objekte za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, torej nima tako velikih vplivov na okolje. Predstavniki krajevne skupnosti Selo so poudarili, da so z argumenti Mobitela že sez-
nanjeni, niso proti razvoju informacijske tehnologije, niti proti gradnji bazne postaje, vendar se ne strinjajo z lokacijo, ki je od prve stanovanjske hiše oddaljena komaj 40 metrov. Prepričani so, da takšna postaja škodljivo vpliva na ljudi, zato menijo, da bi moral stolp z bazno postajo stati vsaj 200 metrov proč od zadnjega stanovanjskega objekta.
Predstavnica Ministrstva za okolje in prostor RS je povedala, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano skladno z zakonodajo. Povedala je, da ima javnost pravico biti pravočasno vključena v postopek, v kolikor zakonodaja to dopušča, in da bi bilo smotrno že pred pripravo dokumentacije poiskati kompromisno rešitev.
Predstavniki krajevne skupnosti Selo so od predstavnikov Mobitela pričakovali zagotovilo, da se gradnja postaje vsaj začasno ne bo nadaljevala, česar pa jim predstavniki podjetja niso mogli zagotoviti. Od takrat dalje krajani kontrolirajo in opazujejo gradbišče ter iščejo dodatne možnosti za rešitev problema: pravne poti za obnovitev postopka, povezali so se s kraji s podobnimi težavami: Velenje, Brezovica oz. Vnanje Gorice..., povezali so se s poslanko Evo Irgl ter o dogajanju v vasi obvestili tudi Gasilsko zvezo Slovenije.
Pripravila SH
Nova obvoznica v Selu
Muhasto, deževno vreme je udarilo tudi v Selu ter pokvarilo letošnjo šagro. Ni pa preprečilo slavnostnega odprtja pomembne pridobitve: ajdovski podžupan Miloš Bizjak in predsednik Krajevne skupnosti Selo Slavko Bavčar sta v nedeljo 21. avgusta "oddala" v promet 700 metrov nove asfaltirane ceste iz Sela proti cesti za Batuje oz. na relaciji BAVCE - PERILO. Gre za pomembno infrastrukturno pridobitev, saj nova cesta omogoča "krožni promet" skozi vas. Utesnjene vaške ulice povečini ne omogočajo mimobežnega prometa dveh vozil, še posebej, če je eno od njih traktor, kombi ali kamion.
Q redstva za asfaltno prevleko, nekaj manj kot sedem miljonov, sta k3zagotovila občina Ajdovščina ter krajevna skupnost. Račun bi bil še višji, če krajani Sela ne bi tudi z udarniškim delom skrbeli za poti okrog vasi. Letos so navozili 350 kubičnih metrov na skoraj 3 km poljskih poti, tako da so “vzdrževane” in “na pol” pripravljene za asfaltacijo. Dodajmo, da je otvoritev potekala v prijaznem vzdušju - s polno mero gostoljubnosti. Foto in tekst mt
fcH NOVICE S TIC AJDOVŠČINA
^2Ta nami sta dva bogata poletna /Limeseca. Bogata tako po vremenskih izkušnjah, kot po obisku gostov. Kljub nenačrtovanim vremenskim neprilikam se je v tem poletju skozi Vipavsko dolino zvrstilo veliko število tujih gostov. Na TIC Ajdovščina smo zabeležili kar precejšen obisk, povprečno po 5 do 10 tujih obiskovalcev dnevno, kar je precej več kot v zadnjih letih. Še lepše pa je, da se vedno več obiskovalcev odloča za počitnice pri nas. Predvsem jim je všeč naša nara-
va, pohodniške poti, izkoriščajo pa tudi bližino ostalih turističnih pokrajin.
Porast obiska tujih gostov gre pripisati tudi dobrim oglaševalskim aktivnostim, med katerimi so bistvenega pomena natis in dobra distribucija zloženke o Ajdovščini, sodelovanje s Slovensko turistično organizacijo v projektu Stranske poti, objavljanje ponudbe na spletnem portalu STO ter majska promocijska akcija, ki jo je pripravilo Turistično društvo Ajdovščina.
"TNa bo prepoznavnost turi-.L/stične Ajdovščine še večja, je v izdelavi SPLETNA STRAN Turistično informacijskega centra Ajdovščina, ki bo objavljena v naslednjem mesecu. Celostna podoba strani je že izdelana, trenutno se na TIC-u ubadamo z vsebino. Na spletni strani bo objavljena kompletna turistična ponudba občine Ajdovščina, vključno s ponudniki turističnih
proizvodov in storitev. Stran bo aktivna in aktualna, ne bodo ji manjkale niti novice, obiskovalci strani bodo lahko klepetali na forumu in odgovarjali na anketna vprašana. Če menite, da tudi vi lahko našim obiskovalcem ponudite izdelek ali storitev, vas vabimo, da se oglasite v TIC Ajdovščina, z veseljem vam bomo pomagali razširiti glas o vaši ponudbi.	sh
« moja kra evna skupnost
Krajevna skupnost Vipava
Zgodovina Vipave sega vsaj v prvo stoletje pred našim štetjem - tako vsaj kažejo zadnje arheološke izkopanine. O sedanjosti in prihodnjem razvoju mesteca smo se pogovarjali s predsednikom krajevne skupnosti Vipava, Borisom Ličnom.
T>oris Ličen je predsednik kra-JDjevne skupnosti že tretje leto, pred tem pa je bil štiri leta član sveta KS. Poleg tega opravlja tudi funkcijo občinskega svetnika. Med pomembnejše dosežke svojega mandata šteje ponovno oživitev tradicionalne prireditve Vipavska trgatev, ki bo tudi letos, in sicer 10. septembra. »Pobuda za takšno oživitev je prišla pred petimi leti. Na sodelovanje sem pristal le pod pogojem, da prireditev ne bi imela vstopnine. S težkim delom in zanosom nam je uspelo, tako da bo sedaj že peta prireditev po vrsti,« je pojasnil Ličen.
Vipava ima sicer dobrih 1500 prebivalcev, večina teh se na delo vozi v Ajdovščina ali v druge kraje. »V
Vipavi pa največ ljudi zaposluje Agroind in mlekarna. Je pa v zadnjem času kar nekaj manjših podjetij zaživelo v industrijskih conah, ki smo jih zgradili ob mlekarni, v nekdanji kasarni in v tankovskih garažah. Dober obet za zaposlovanje v Vipavi pa predstavljajo tudi načrti za industrijske cone vi, v2 in v3, ki bodo umeščene med hitro cesto in staro cesto proti Ljubljani,« je prepričan Ličen. Sicer pa v Vipavi načrtujejo izgradnjo še ene obrtne cone v4, ki pa je spadla v območje Nature 2000, tako da je razvoj cone upočasnjen. Ličen pojasnjuje: »Tu upamo na posluh države, da bi se to razrešilo v čim krajšem času, saj je zemljišče praktično neuporabno.«
Sicer pa je po besedah predsednika krajevne skupnosti Vipava zelo zanimiv kraj za obiskovalce, saj je zaradi številnih kanalov, izvirov in mostov znana kot slovenske Benetke. Ličen je prepričan, da je ravno turizem prava razvojna smer za kraj, saj ima veliko naravnih in zgodovinskih danosti: »Znana plezalna stena, izviri, priprava plutja po Vipavi, izgradnja pešpoti Bela, dvorec Zemono, znana sarkofaga na pokopališču, znamenite so tudi poslikave v cerkvi svetega Štefana...« jih našteje le nekaj. Poleg teh pa v Vipavi pripravljajo tudi manjši avtokamp pod Gradiško turo in obnovo dvorca Lanthieri s prihodom Politehnike. »Ne moremo pa se pohvaliti s stanjem Lanthierijevega parka, ki je v žalostnem stanju in čaka na svojo pravo ureditev,« je Ličen še poudaril.
Kakšni pa so še drugi projekti krajevne skupnosti? »Izgradnja nove mrliške vežice na pokopa-liščlu (redkokatera vas ima tako slabo!), radi pa bi tudi uredili parkirišče pred farno cerkvijo in tako pridobili še kak parkirni prostor. Postopoma obnavljamo tudi okna na stari šoli, kjer se nahajajo tudi prostori krajevne skupnosti.Letos nam je uspelo popraviti tudi pred petimi leti slabo izvedeno sanacijo potoka Slezenc, ki je prebivalce motila - upamo, da bo sedaj dose-
Center za usposabljanje invalidnih otrok Janka Premrla Vojka
je Vipavi pustil znaten pečat, saj tam deluje že štirideset let - letos je za svoje delovanje ob prazniku občine Vipava prejel tudi najvišje občinsko priznanje. O življenju v zavodu smo se pogovarjali z mag. Erno Zgur Černigoj, v.d. ravnateljice zavoda, ki je v zavodu že 21. leto.
T etos je za zavod pomembno J-deto, saj praznuje kar nekaj obletnic - 40. obletnico delovanja, 30 let izhajanja glasila Studenček, 15. obletnico ustanovitve šole smučanja in deseto obletnico prostovoljnega dela. V Zavodu je 99 otrok iz vse Slovenije, največ pa jih je ravno iz občin Ajdovščina in Vipava. »Pri nas usposabljamo in izobražujemo otroke s posebnimi potrebami, ko zaradi različnih vzrokov ne zmorejo šolanja bliže domu,« je pojasnila Ravnateljica. Kot je povedala, gre predvsem za otroke z večplastnimi motnjami - navadno na področju gibanja, duševnega razvoja, pa tudi govora in komunikacije ter sluha in vida. »V centru delujta šola in dom, imamo vzgojno dejavnost. Tako izvajamo tu prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom za osemletno in devetletno osnovno šolo ter poseben
program vzgoje in izobraževanja,« pojasnjuje ravnateljica zavoda. Ker otroci potrebujejo večplastno učenje, izvajajo v centru celodnevno integrirano obravnavo, ki čez cel dan prepleta otrokove šolske vsebine z vzgojnimi in terapevtsko-zdravstvenimi dejavnostmi. Na takšen način lahko otroci s posebnimi potrebami dosežejo najboljše rezultate. Poleg tega pa v centru izvajajo različne dejavnosti, od petja, različnih taborov do učenja številnih športnih in umetniških spretnosti. Kaj pa, ko ti otroci nekoliko odrastejo? Ravnateljica odgovarja: »Za mladostnike, ki so že končali usposabljanje, smo ustanovili oddelek za varstvo odraslih - ti hodijo delat v varstveno delovni center (VDC) v Vipavi.To jesen naj bi zunaj centra začela delovati tudi stanovanjska skupnost za šest varovancev. Tudi ti bodo vsak dan na delo hodili v VDC, vendar pa
takšno življenje zanje predstavlja novo kvaliteto.« Veliko sredstev je prispeval center sam, iščejo pa tudi pomoč sponzorjev. »Velik posluh je imela občina, ki je lastnica stanovanj - gre za tri garsonjere, ki smo jih mi le najeli.«
Lahko bi rekli, da zavod diha s krajem in obratno - podelitev najvišjega občinskega priznanja je za ravnateljico potrditev, da v zavodu dobro delajo. »Otroci imajo s tem, ko je zavod dobro sprejet, tudi večjo možnost socialne integracije;« je prepričana ravnateljica.
S katerimi težavami pa se soočajo v zavodu? »Takšno delo zahteva stalno strokovno usposabljanje kadrov in vnašanje vedno novih spoznanj v delo. K nam pa prihaja vedno več otrok z večplastnimi motnjami in zato imamo težave, ker ne vemo natanko, kam bi jih vključili. Še ena stvar pa je to, da se nam spreminja starostna struktura varovancev, kar je povezano z določenimi finančnimi obveznostmi. Ne vemo, kam bi varovance vključili po končanem usposabljanju, saj mreža VDC-jev po Sloveniji še ni dovolj razvita,« je pojasnila ravnateljica.
Kakšni so načrti centra v prihodnje? Kot je povedala ravnateljica, naj bi šlo predvsem za izboljšanje pogojev za življenje in delo: »Predvsem si prizadevamo obdržati vse programe, ki jih že izvajamo. Izvedli bomo nekaj prenove znotraj centra, uredili pa bomo tudi dnevno usposabljanje otrok. Zaradi tega bi radi organizirali prevoze z lastnim vozilom - prizadevali si bomo za nakup prilagojenega vozila.«
gla svoj namen,« je pojasnil Ličen. Letos pa bi radi osvetlili tudi cesto, ki vodi na Gradišče nad Vipavo in športno igrišče ob njej.
Sicer pa je Vipava postala zanimiva za bivanje, še posebej, odkar se je z izgradnjo hitre ceste razbremenila prometa. Ličen vidi v povezavi z bivalnimi razmerami eno veliko težavo: »Izredno me moti to, da je v Vipavi še 16 stanovanj nekdanje JLA, ki so v lasti ministrstva za obrambo in nad katerimi občina nima nikakršnega vpliva!« Pozitivno ocenjuje izgradnjo novega Vrhpoljskega bloka, kjer so vseljena že vsa stanovanja, razen tistih, ki so namenjena starejšim
varovancem Centra za usposabljanje invalidnih otrok. Kraj naj bi veliko pridobil tudi z načrtovano izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Vendar pa Ličen opozarja: »Vipava ne sme postati spalno naselje, ker potem samo životari in nima nikakršnih posebnih ambicij do razvoja. Mislim, da moramo pri razvoju kraja vsi sodelovati, tako pri razvoju gospodarstva, turizma in prireditev. Od tega živimo, s tem delamo in od tega bomo tudi preživeli!«
Seveda pa se tudi Vipava kot vsak kraj sooča s težavami, v zadnjem času predvsem z varnostjo. Boris Ličen je ogorčen: »Vse pogostejše so kraje, vlomi, divjanja, ponočevanja... Zaskrbljen sem, ker se krajani obračajo name, žal pa pristojni navadno odgovorijo, da imajo zvezane roke. Stvari, ki ljudem grenijo življenje, ne morejo trajati v nedogled. Sam odgovora ne poznam, zato od pristojnih zahtevam, da pri teh dogodkih ukrepajo!«
Ker pa je v Vipavi še vedno precej lepih stvari, Ličen vse bralce Latnika poziva na prireditev Vipavska trgatev in vsakdanji obisk Vipave, poleg tega pa želi: »Naredite si življenje čim lepše in čim boljše ter imejte lepo jesen!«.
Magda Rodman
Vipavka, ki je krajevni skupnosti podarila svojevrstno darilo - pred petimi leti je v knjigi Življenje ob trti in kršinu zajela življenjske zgodbe 27 starejših prebivalcev Vipave, do koder jim je segel spomin. Pravi, da se je treba držati domačega slovenskega ognjišča in navad.
Kako ste prišli na zamisel, da bi napisali knjigo?
Ker sem tu živela že od rojstva in pogosto poslušala starejše občane, ki so še imeli čas za pripovedovanje zgodb. Te so me tako prevzele, da sem ocenila, da je potrebno to bogastvo zapisati, dodatno me je še spodbudila dr. Marija Makarovič. To je poklon mojim sovaščanom, rojakom.
Za kakšne zgodbe gre?
Gre za življenjske zgodbe različnih ljudi v času med obema vojnama, ki so pripovedovali tudi o življenjih svojih staršev in starih staršev - kolikor jim je segel spomin, pregled kakih stotih let. Naokrog sem hodila s pisalnim strojem v vsakršnem vremenu, zato se moram zahvaliti možu, ki me je prevažal naokrog. Je pa res, da knjiga brez mojih čudovitih strokovnih sodelavcev ne bi mogla nastati tako dobra, kot je. Preden je knjiga izšla, me je bilo strah kritik in odzivov, nisem si mogla misliti, da bo knjiga prejela toliko pohval in čestitk. Šla je v tujino, k zamejskim Slovencem, na občini pa jo imajo za občinska darila.
Kot vem, se občasno ukvarjate tudi z vodenjem turistov po Vipavi.
Pred skoraj desetimi leti sem opravila tečaj za turistične vodiče na Ljudski univerzi v Ajdovščini, od takrat se ukvarjam s tem. Število obiskovalcev nenehno narašča, odkar imamo Turistično informacijski center, bo verjetno še bolj. Vendar pa tu žal ni prenočišč, tako da imamo samo prehodne goste. Nimamo niti javnega stranišča! Sicer pa so obiskovalci nad Vipavo navdušeni, še posebej nad njenimi izviri in njeno zgodovino. Prepričana sem, da moramo najprej spoznati domače lepote, da se moramo spoznati Slovenci iz različnih pokrajin.
Se število novih naseljencev povečuje? Kraj je namreč zelo lep, pa tudi vedno bolj se razvija.
Vipava je ostala lepa, ker je bila okupirana. Tako se je ohranilo veliko prvotne arhitekture. V zadnjem času se res priseljuje vedno več prebivalcev, tudi iz drugih koncev Slovenije. Stare hiše, ki so bile prej prazne, gredo kar lepo v prodajo. Pravijo, da imamo tu dober zrak, vodo, in vino.
Se mlajše generacije zavedajo vrednosti domačega kraja?
Vipava ima to srečo, da ima dobra društva in močno razvito kulturo, ki držijo skupaj to mladino. V zadnjem času se pojavlja velika invazija krajevnih glasil, to pa imajo vse mladi čez.
Bi želeli še sami kaj poudariti?
Zavedati se moramo, da drug drugemu nismo sovražniki, temveč učitelji. Vsaka zgodba je nekaj vredna, enkratna in vredna, da se jo pove. Marsikdaj bi morali ugasniti televizijo in ves hrup, da bi drug drugega slišali.
Majda Dodevska
extremi
Ekstremni spominsko - opominski pohod
Nanos - Triglav v petih dneh
Že 20 leto zapored se borci in člani Zveze borcev iz vse Slovenije odpravijo na najvišji slovenski vrh, v spomin na dogodke v 2. svetovni vojni. Po osamosvojitveni vojni se jim vsako leto pridružijo člani ZWS - veteranov vojne za Slovenijo.
IVTa pohod se je odpravilo 12 udeležencev. V svojih vrstah so imeli dve predstavnici nežnega spola. Startali so izpred Vojkove koče na Nanosu, v torek, 5. julija. V popoldanskih urah četrtega dne sta dva dosegla vrh Triglava. Pohod so zaključili v soboto, 9- julija, na skupni slovesnosti pohodnikov iz vseh smeri na Pokljuki.
Letošnji ekstremni pohod je vodil Valter Likar, višji vodnik Slovenske vojske. Njegovo »vojsko« so sestavljali še Anton Kreševec iz Kamenj, ki je bil njegov pomočnik, Bojan
Berlot iz Podnanosa, ki je skrbel za medicinsko oskrbo, sestri Adrijana Furlan in Zmaga Pergar iz Lokavca, Danilo Rovan iz Vrhpolja, Stanislav Rovtar iz Kamenj, Srečko Kodrič s Predmeje, Borut Fras iz Dolge poljane, Simon Vidmar iz Lozic in Miloš Švagelj z Lož pri Vipavi.
Celoten pšodvig je spremljalo, kot se za ekstremiste spodobi, ekstremno slabo vreme. Pralo jih je pravzaprav od začetka do konca poti, da bi jim vroče sonce le tu pa tam posušilo in prezračilo premočeno obleko in opremo ter jim vsaj
simbolično vlivalo upanje in novih moči.
Na poti so imeli postanke na točkah in naseljih, ki so jih zaznamovali vojni dogodki iz daljne in bližnje preteklosti. Povsod so jih dočakali gostoljubni ljudje s priložnostnim programom.
Za ekstremni ekstrem je poskrbel očak Triglav, ki jih je pričakal z ledenim dežjem, sodro in snegom ter jim tako onemogočil skupinsko osvojitev vrha. Kot se za prave bojevnike spodobi, sta vrh, kljub prepovedi, osvojila vodja odprave Valter Likar in njegov pomočnik Anton Kreševec.(Z njima na vrhu je bil po telefonski zvezi tudi pisec teh vrstic), Osvojila sta ga v ledenem objemu (-3 0 C), v petek, 8. julija ob 17.05. Celotna odprava z našega konca je prespala v koči na Planiki in se naslednji dan udeležila množičnega shoda na Pokljuki, kjer jih je počakala logistična oskrba z majorjem Ivanom Marcem na čelu in seveda velika množica pohodnikov.
Valter je bil kratek in jedrnat: »Izjemno sem ponosen na svojo, zares dobro ekipo! Le eden je zaradi poškodbe odnehal. Čestitke obema damama!« Iz uredništva Latnika: čestitke vsem po vrsti.
Ivan Mermolja - Iče
Ekstremni pohod(t)niki
Lani 16. oktobra se je Alfonz Bolčina - Fonze v enem samem dnevu kar devetnajstkrat povzpel od izvira Hublja na otliško Okno ter s tem premagal kar 19 x 570 m = 10.830 metrov nadmorske višine. Za ilustracijo - najvišja Zemljina vzpetina meri 8884 metrov.
T etos poleti se je skupina 11 -L/pohodnikov - pripadnikov združenja ZVVS odpravila na Triglav - 5. julija so krenili na petdnevno pot z Nanosa. Čez slabih dvajset dni se je Bratina Egon iz Ceste pri Ajdovščini odpravil na prvo tekmo jesenskega dela državne nogometne lige med Koprom in Primorjem, ki se je
odvila v soboto popoldne, kar v petek zvečer - peš (“hnogam”) iz Ceste v Koper.
Vsem naštetim so podvigi uspeli. In vsi našteti so svoje poti posvetili višjim smislom - Fonze se je spominjal invalidov, ki takih poti ne zmorejo, veterani vojne za Slovenijo so opozorili na nesmiselnost vojn ter smiselnost prijateljstva, znani gostinec Egon
pa je s svojo “vipavsko trmo” sporočal igralcem domačega nogometnega kluba s kakšno vztrajnostjo se je treba boriti za dosego odmevnejših, tudi športnih uspehov.
Vsi po vrsti so tudi dokazovali iz kakšnega testa je narejena človeška vrsta, ki jo v boljših časih poimenjujemo kot misleče ljudi - homo sapiense. Verjetno nas prav ta sposobnost mišljenja preoblikuje v fizikalnega ekstremista, ki je sposoben privzeti, shraniti in odločno oddati ne-preštevno mnoštvo energije oz. moči.
Ob vsem tem pa se tako ne morem znebiti občutka, da gre pri teh pohodih tudi za iskanje samega sebe. Za misli, ki se v utrujenem telesu zastran trde samote - utrujajo in utrudijo tudi same.
mt
Napravi nekaj za svoje zdravje
TTkstremni športnik Fonze Bolčina tudi letos organizira športno -1-4 akcijo teka in hoje do otliškega okna. Na 24 urno neprekinjeno hribolazenje se bo odpravil v soboto, 3- septembra ob 9-00 uri izpred koče pri izviru Hublja. Letošnji pohod je Fonze pospremil z geslom: “Napravi nekaj za svoje zdra vje !” Fonze Bolčina vabi vse ljubitelje zdravega načina življenja, da se mu pridružijo.
Fonze vam informacije posreduje preko telefona: 041 219 301
čgjf' Jernej Kete s.p.
...MALOPr?OOAX^ ^ETUSJ^GA IS GRADBE^iEG A SLAGA...
PRODAJA KURILNEGA OLJA
“ PLAČILO DO 24 OBROKOV "
/ /	MODRA ŠTtVRKA mmmnmmmm*.
(((• 080 28 66)
BREZPLAČNA DOSTAVA
Zdravljica na nivoju
Zapeti slovensko himno na vrhu Triglava je posebno doživetje. Če to stori 35 sovaščanov, krajanov, ponosnih prebivalcev vasi, kjer se je zavednemu Slovencu, duhovniku in skladatelju posvetilo sosledje tonov združenih v srceparajoči slovenski himni, je dogodek, ki ostane v spominu udeležencev večno.
T)rcd stotimi leti je šembijski žup-x nik, organist in skladatelj Stanko Premrl, na počitnicah na Lozicah dobili idejo o uglasbitvi Prešernove Zdravljice, slovenske himne. Da Lozice, vas z nekaj več kot 200 prebivalci, niso prav navadna vas smo dobili dokaz pred nekaj leti, ko je skupina zavednih vaščanov ustanovila kulturno, turistično in športno društvo Zdravljica. Da je tukaj prisotna neka posebna energija se je izkazalo novembra leta 2004, ko sta se v okviru omenjenega društva na Dunaj odpravila dva avtobusa vaščanov, potrditev tega pa je letošnji vzpon na ponos Slovencev, Triglav.
Prvotno je bilo mišljeno, da bi se na vrh podala manjša skupina vaščanov, ker pa je bilo zanimanje veliko, smo sklenili da se razpiše večje število mest, kar je na koncu pomenilo cel avtobus.
Tako velika množica pomeni velik zalogaj za organizacijo. Potrebno je bilo zagotoviti dovolj planinskih vodnikov in opreme, rezervirali smo ležišča na Kredarici. Glede na to, da kar nekaj prijavljenih ni imelo izkušenj z visokogorjem smo organizirali informativni sestanek, kjer smo prisotne seznanili z pravili in zakoni visokogorja.
Velika večina udeležencev je vzela napotke zelo resno in začela zavzeto trenirati, tako da si sleherni dan srečal lozičana na Nanosu.
In zgodilo se je, tistega deževnega sobotnega dne, 23- julija. Ko sem zjutraj ob tre vstal in pogledal skozi okno sem si mislil: »Ti kar padaj ampak lozičanov nič ne ustavi«. Ob sedmih smo kljub deževnim kapljam odkorakali iz Krme proti Kredarici, kamor smo prisopihali nekaj minut čez dvanajsto. Tu je sledil daljši počitek, da smo pridobili dodatno energijo za zaključni vzpon. Nato je sledila reorganizacija v tri skupine po dvanajst planincev, vsako skupino pa je vodil izkušen vodnik ob pomoči prav tako izkušenih planincev. Nadeli smo si samovarovalne komplete ter strumno odkorakali prvim varovalom naproti. Glede na to, da so bili nekateri prvič v stiku z zava-
rovano plezalno potjo, se jih je lotevala panika, vendar smo jih vodniki pomirili, tako da je nadaljevanje minilo brez posebnih problemov. Vrh smo osvojili ob 15:30. Oblekli smo si društvene majice, postrojih smo se v pevski zbor in zadonela je slovenska himna, ki je ni prekinilo niti kratkotrajno sneženje. Temu prečudovitemu dogodku so prisostvovale tudi nekatere legende slovenskega alpinizma, ki so prav takrat prispeli na vrh.Sledilo je slikanje, vse skupaj pa smo začinili s krstom novih članov kluba 2864m oz. »novih Slovencev«. Z nasmehom na ustih in radostjo v srcu smo se spustili nazaj proti Kredarici, kjer so nekatere krščence izdala čustva ob pogledu prepadno steno Malega Triglava, kjer poteka zavarovana pot.Kaj se je dogajalo na Kredarici ne bom posebno poudarjal, ampak mislim da si po uspešni turi tako homogena skupina tudi zasluži sprostitev, vendar samo do desetih zvečer, ko mora biti v koči mir.Zbudili smo se v sončno jutro s prostranimi razgledi dejansko do slovenske obale, začutili smo vonj po Nanosu in naši prečudoviti vasici, nekje v daljavi. Pozdravili so nas triglavski sosedi Razor, Škralatica, Rjavina...Ampak lozičane je čakal še spust na Pokljuko. Zmagoslavno smo krenili proti Vodnikovi koči in naprej proti Rudnemu Polju. Tam nas je čakalo presenečenje. Predsednik društva, ki so ga izdali zdravstven problemi, nam je preko vodje pohoda izrekel pisno dobrodošlico in pozdrave ter vse skupaj nagradil s pijačo. Prepotrebne kalorije smo nato nadomeščali na Bledu, kjer smo si privoščili »kremšnite«. Na Lozice smo se ponosno vrnili natanko ob 19:00, kjer so nas pričakali najdražji.
Ko pomislim na dolgo kačo sovaščanov, ki se je vila preko cvetočih trat in skalnih pragov Očaka me oblijejo prijetna čustva. Sklenil sem, da bom naperil vse moči v to, da bi pohod postal tradicionalen pa naj bo na Triglav ali pa na kakšen drug slovenski vršac.
Martin Žvanut
OPOZORILO - KOSMATINEC NA POHODU
Polizzi Daniel je v ponedeljek, 29.8. na pohodu preko Cola in Predmeje po Resljevi poti cca 400 metrov pod Orlovca zaslišal dretje šoj in lajež psov. "Ustavil sem se in čakal? Po 15 minutah sem zaslišal lomastenje in zagledal medveda, mladiča, starega okrog dve leti , težkega 50 kg, ki se je ustavil in gledal proti meni. Verjetno me je zavohal. Nepremična sva bila cca 25 minut, nakar sta pritekla dva psa, ki sta se zagnala proti medvedu ter ga pregnala na vrh Orlovce. Lajež je ponehal, na hitro sem odšel v dolino, kjer sem v skali ob poti opazil medvedji brlog. Priznam, da sem se počutil nelagodno. Ko sem prišel domov sem takoj obvestil vodstvo lovske družine Hubelj Ajdovščina."
Ker je Resljeva pot ( blizu Otliškega okna ) zaniva za pohodnike in šolarje naj spomnimo, da ob srečanju z medvedom ne smemo "izgubiti glave". Najbolje je, da se umirjeno začnemo umikati stran od njega. Medved ponavadi ni agresiven, medvedka z mladiči pa je nevarna, zato dodatna pazljivost ne bo odveč !
8
extremi
»Šembidci« nad 3000m
Jamarsko društvo Danilo Remškar
Kdor Dolomitov ne pozna ...
Deset let je že kar smo v Planinskem društvu Podnanos prvič odrinili na tuje in že kar prvič na najvišjo goro: Mont Blanc. Tudi kasnejši izleti niso bili nič manj ugledni: Marmelada - najvišja gora Dolomitov, Grossglockner - najvišja gora vzhodnih Alp, Paklenica - raj za plezalce, Watzmann -»najvišji vrh Nemčije« in še in še... do lani, ko nam je vreme preprečilo osvojitev Gross Venedigerja, a je skupina naših gornikov v naslednjih tednih vzpon ponovila in vrh osvojila.
dlje. Nekateri sosedje v kampu so zvečer res priklapljali prikolice in se selili na drugi konec kampa. Res smo bili velika in mogočna pa tudi usklajena in dobro organizirana skupina z vojskovodji: Boštjanom Nabergojem, Andrejo Pižent, Martinom Žvanutom, Jožetom Kodretom in Markom Nabergojem, pa s tehničnim osebjem, na čelu z Jurijem Koritnikom in kuhinjo z Rino Bratož, Marinko Curk in Jožico Kodre Tre Cime - znamenite tri špice ali najbolj fotogenična gora Po zajtrku smo se podali proti Trem Cimam in opravili krožni nezahtevni pohod okrog njih. V molku in spoštovanju smo vstopali v katedralo pred tri oltarje. Tine Mihelič jih je takole opisal: »Arhitektonska enotnost, izjemna izklesanost ostenij, njihova višina, neprekinjena vertikala in monolitnost, vse to daje Cimam resnično fantastično podobo, ki presune vsakega obiskovalca. Nedvomno sodijo Cime med najbolj znane, gledane in fotografirane (pa tudi fotogenične) gore na Zemlji.«
Ocenjujem, da je bila letošnja odprava v Dolomite eden največjih društvenih uspehov. Sicer smo višje in tudi zahtevnejše gore osvajali že pred leti, ampak skupinsko gledano takega rezultata nismo še dosegli - 57 planincev na tritisočaku. Drugo leto pa gremo naproti napovedanemu štirti-sočaku: Gran Paradisu. Srečno.
Marko Nabergoj
Selektor je Damjan Pregelj
Niš - Slovenska jadralno padalska reprezentanca je med 7. in 15. avgustom sodelovala na 3. svetovnem prvenstvu v natančnem pristajanju z jadralnimi padali v Nišu (Srbija in Črna gora) in dosegla zmago v ekipni in posamezni konkurenci.
TVTaših pohodov se je vedno X N udeleževalo lepo število planincev, najpogosteje pa smo na pot odrinili, kar s »ta velikim« avtobusom. Ni šlo vedno brez težav, a smo jih tako ali drugače premostili. Skovali smo vezi, hribovsko okolje nas je povezalo, doživetja so ostala nepozabna, spomini večni...
Letos pa smo se v sredini avgusta ponovno podali v Dolomite, saj »kdor Dolomitov ni spoznal, ni doživel hribovskega cveta«.
Skupina Sella: Piz Boe 3152m - tritisočak za vsakogar
Cela vojska planincev s PD Podnanos je začela Passo Pordoi (2239m), po raznih smereh naskok proti vrhu. Najizkušenejši po zelo zahtevni ferati Piazzetta, nekateri nekoliko s pomočjo gondole, večina pa po srednje zahtev-
Slovenci blesteli v Nišu
ni stezi s sedla. Vrh je doseglo kar 57 udeležencev, natanko 40 pa jih je prvič stalo na tritisočaku, kar je bila tudi glavna ideja vzpona in za številne očitno dovolj močna motivacija. Če so pri vzponu nekateri že občutili prve znake višine je spust potekal brez težav. Z avtobusom smo pot nadaljevali po dolomitski cesti čez Falcarego, preko Gortine v Piave di Cadore, kjer smo se utaborili. Ta kraj ni poznan samo po pesmi:«...v laseh nosila je rdečo rožo ... Cadore Cadore...«, ampak je tudi rojstni kraj znamenitega renesančnega slikarja Tiziana.
Tofane - mogočna gora nad smučarskim centrom Gortino d' Ampezzo
Prva skupina »feratarjev« je začela vzpon od koče Pomedeš, kjer so vstopili v znamenito ferata Punta Anne. Dolg in tehnično zahteven vzpon jih je pripeljal na Tofano di Mezzo (3244 m) in Tofano di Dentro (3238 m).
Tudi druga skupina je osvojila Tofano di Dentro, sicer po nekoliko lažji smeri. Ostale skupine so po raznih smereh krožile po pobočju sicer razgledne gore, a nam ga ta dan zaradi goste megle ni naklonila. Morda so bile ferate ravno zato nekoliko lažje, manj prepadne, ampak konec koncev smo se z gore vrnili z izrednimi uspehi. To smo kasneje v kampu ob reki Piavi tako »popraznovali«, da smo skoraj obudili mit iz prve svetovne vojne in pregnali Italijane še
V nedrih Zemlje
Ob tridesetlentici ajdovskega jamarstva rekordno odkritje na Trnovskem gozdu. Na zadnjih akcijah v breznu Bela Griža 1 nad Otlico so prišli do globine 706 m. Brezno se še nadaljuje.
T etos poteka 30 let od ustanovit-.L/ve Jamarske sekcije Hubelj pri Planinskem društvu Ajdovščina, ki se je 1992 osamosvojila v Jamarsko društvoDaniloRemškarAjdovščina. V tem času so ajdovski jamarji raziskali več kot sto novih jam. Med drugim tri Hubeljske jame, Nečilčevo jamo pod Brjami in dva kilometra dolgo Vipavsko jamo. 1997 leta smo začeli s sistematičnimi raziskavami brezen in jam v Trnovskem gozdu.. Po številnih dneh na terenu in v podzemlju Trnovskega gozda so na tem področju raziskali več kot 50 brezen in jam. Med njimi 217 m globoko Medvedovo jamo, ki je vrsto let držala društveni globinski rekord.
Februarja 2002 so nad Otlico našli brezno. Področju domačini rečejo Bela Griža zato so ga poimenovali Bela Griža 1. Kamen je padel precej globoko, a bolj kot to jih je razveselil izreden prepih. Prepih je namreč najboljši pokazatelj, da gre za veliko jamo.
Vhodno brezno se po 70 m spremeni v ozek in visok rov (podzemeljska korita), ki mu jamarji pravijo meander. Kar nekaj akcij je bilo potrebnih, da so v meandru našli dovolj široke prehode, ki so jih pripeljali do globine 127 m.
Leta 2003 so se povezali s stro-
kovnjakoma za širjenje. Stojanom Sancinom in Clavdiem Bratošem iz JO SPD Trst. Na četrti skupni akciji in že 24. v breznu so se avgusta 2004 prebili do manjšega brezna. Nato sledi 150 m globoka vertikala. Na njenem dnu se odpre velika dvorana premera 65 x 50 m. Njen najgloblji del je na 347 m. Iz dvorane se jama nadaljuje v niz brezen, ki se, po razcepitvi na suhi in mokri krak, po suhi varianti konča na globini 620 z neprehodno ožino.
Letos avgusta so začeli z raziskavami vodnega kraka. Skozi zelo ozek 30m dolg rov, poimenovan Krvava griža, so se prebili do novega brezna. Šele v tretji akciji, 19. avgusta so dosegli dno tega 210 m globokega brezna. Na dnu se jama nadaljuje skozi podor in kratko ožino do novega brezna. To bodo raziskali v naslednji akciji načrtovani za prihodnji vikend(27, 28. avgust). Globina znaša 706 m dolžina pa 1457 m. S tem je Bela Griža 1 najgloblja jama Trnovskega gozda in najgloblja ne alpska jama v Sloveniji. Na slovenski globinski lestvici pa je zaenkrat na 12 mestu.
Do sedaj so v breznu opravili 38 akcij. Raziskave spodnjih delov trajajo že več kot 12 ur. Zato bodo v naslednjih akcijah v jami postavili bivak. Bela Griža 1 je popolnoma izpraznila društveno skladišče. Saj je v jami okrog kilometer vrvi.
Pri raziskavah v breznu so sodelovali Marko Peljhan, Robert Rehar, Bogomir Remškar, Mitja Benčina, Dušan Koren, Ivan Čuk, Bogdan Pregelj, Sandi Mislej, Igor Benko Stojan Sancin in Claudijo Bratoš iz JO SPD Trst, Rok Stopar iz Kopra, Dušan Tominc in Jurij Andelič - Jeti iz DZRJ Ljubljana ter Andrej Peca iz JD Sežana. Gotovo bomo o nadaljevanju akcije še pisali. B. Remškar
Slovensko odprto državno prvenstvo v preletih
Kobarid 2005
T7 kipni duh slovenske repre-Jj/zentance je na koncu pokazal svojo moč, saj so že na samem začetku, v četrti seriji, izgubili prvega nosilca Matjaža Ferariča. V nadaljnih osmih serijah so se za odličja borili s petimi piloti proti sedmim Angležem in šestim Čehom. Uspeh je neverjeten ob dejstvu, da se za ekipni seštevek
upošteva pet rezultatov v ekipi.
Člani slovenske reprezentance na SP v Nišu
Nihče od preostalih slovenskih pilotov si torej ni mogel privoščiti slabega rezultata, saj bi vsak slab rezultat lahko Slovenijo potisnil najmanj na tretje mesto. Toda odlično delo selektorja, Ajdovca, Damjana Preglja in brezhibna
motivacija ter koordinacija, ki ju je prenašal na svoje varovance, je prineslo tako želeni uspeh - ubranitev naslova.
V posamezni konkurenci se je po nekaj serijah oblikovala vodilna skupina, v kateri so pred koncem ostali v boju za zmago le še trije piloti. Anglež Andy Shaw ter Slovenca Matej Gošte in Jaka Gorenc. Potem, ko je Shaw tik pred finalno serijo napravil dva slaba skoka, sta Gošte in Gorenc v težavnih razmerah naredila vsak le po en slab skok in Angležu ušla. V zadnjih dveh serijah sta prednost brez težav zadržala. Jaka Gorenc je z brezhibnim zadnjim skokom le še potrdil, da je trenutno najboljši na svetu. Morda velja omeniti izjemen dosežek Slovenije, saj je izjemna redkost videti v isti ekipi očeta in sina, povrhu vsega še svetovna prvaka. Velika večina se kar ni mogla načuditi temu dejstvu, vendar gre vsa pohvala Dušanu Gorencu, očetu svetovnega prvaka, kateremu je tudi trener od njegovega 16. leta odkar leti z jadralnim padalom.	nn
Jadralno padalstvo je v Sloveniji zelo priljubljen šport. K temu je pripomogla narava z razgibanostjo terena, od najenostavnejšega za učenje, do zelo zahtevnih terenov primernih za tekmovanje in doseganja rekordov. Zibelka jadralnega padalstva je Gorenjska kjer se je začel razvijati ta šport in prva tekmovanja ter nenazadnje tudi prvi dobri tekmovalci.
kaj posebnega. Med zmagovalce
TJrimorske ekipe od Kopra do A Bovca so bile vedno zraven in se borile za uspeh. Mnogokrat so tekmovalci iz primorskih društev prišli čisto blizu vrha, za zmagoslavje je vedno malo zmanjkalo.
Letošnje državno prvenstvo je ne-
državnih prvenstev se je vpisal prvi primorski tekmovalec z jadralnim padalom, Primož Podobnik, član društva POLET iz Nove Gorice.
Pred začetkom prvenstva je bilo več kandidatov, mnogi Primoža niso uvrščali med
favorite, še sam je zelo skromno razmišljal za uvrstitev med prvih deset. Tekmovalec zaradi prezaposlenosti ni ima dovolj časa za treninge svetovnega prvenstva.
Poznavalci smo upali na letošnji uspeh Primoža, saj je med vsemi slovenskimi tekmovalci v letošnji sezoni prav on postregel z najbolj konstantnimi rezultati, kar je botrovalo zmagi v Kobaridu v zelo zahtevnih razmerah. Večletni trud in kvalitetno delo se obrestuje in upamo še na uspeh na tekmovanjih svetovnega razreda in nadaljnje uspehe primorskih tekmovalcev.
iz naših sredin
9
Ciril in Metod šagrovala
Tokrat Brejski dnevi
Na Brjah so kar s strahom dočakali vest, da se bo šolsko poslopje zaprlo za pouk nižjih razredov podružnične osnovne šole. Sola je bila nekakšna os in generator dogajanja v tej nekoliko odmaknjeni vasi. Danes jih veseli dejstvo, da so vrata šole pravzaprav neprestano odprta, saj se v njenih prostorih vrstijo kulturni dogodki. V kratkem bodo »dvorano« pripravili za potrebe brejske mladeži. Brejski dnevi ob šagri obeh patronov so bili tokrat prvič in so se pokazali, da so povsem na mestu.
sto pohodnikov. Razsvetljena cerkvica jim je ponudila kratek recital Gregorčičeva poezije Petra Banjocija in Majde Birsa, zvoke flavte Nastje Birsa in zborovsko glasbo pevskega sestava pod vodstvom Andreje Rustja. Družina Breški jih je presenetila z doma pečenim kruhom in dobro kapljico, ki je ni manjkalo tudi ob zaključku na šolskem igrišču, ko so jo, po odličnem pecivu domačink, ponudili brejski vinarji.
Še najbolj klasično je izzvenela »šagerska« nedelja z jutranjo svečano mašo in popoldanskim koncertom Dekliškega zbora Grlice iz Budanj, pod vodstvom Stojana Korena in nadaljevanjem z družabnim programom, kjer ni manjkalo iger, glasbe (Roman Bunc in Duo Nives .in Vojko Ferjančič ter popestritev nedeljskega podvečera: Pihalna godba Vrhpolje - Vipava pod taktirko Leandra Pegana). Pokušina vin Društva vinogradnikov in kletarjev Brje je na plesišče, ob zvokih ansambla Aurora, pognala kar lepo število plesalcev, drugi so srečo preizkušali na bogatem srečelovu. Dež v poznih večernih urah je nekoliko skrajšal veselico tistih najbolj vztrajnih in napovedal vremenske težave tudi preostalim šagram na Vipavskem.
Ivan Mermolja
KOLONIJA USTVARJALNIH DEJAVNOSTI BRJE 2005
Društvo animatorjev NORMA7 organizira ustvarjalno srečanje literarnih in likovnih ustvarjalcev, članov invalidskih društev in organizacij Slovenije,in ustvarjalcev, gostov kolonije, v torek. 15. septembra
Prijateljevali na Matajurju
Na že tretjem Pohodu prijateljstva na Matajur se je v nedeljo, 28. avgusta, zbralo okoli 250 pohodnikov, članov in simpatizerjev Nove Slovenije. Slavnostni govornik je bil predsednik sveta stranke in evropski poslanec Alojz Peterle. Pripravil ga je regijski odbor NSi Gornje Posočje in Idrijca v sodelovanju s tajništvom Nsi.
^^ačelo se je dober teden prej z Rebek ali v šolskih razredih. ^jVečerom ustvarjalne govorice, Tokrat so svoja dela predstavili ki je ponudil recital mlade literar- Polona Kresal Bizaj iz Ljubljane, ne ustvarjalke Nuše Ilovar, članice Gregor Humar iz Ajdovščine, Društva za cerebralno paralizo Ivana Marija Gatnik iz Nove Slovenije.	Gorice ter Kamnoseška delavnica
Brje se lahko pohvalijo tudi s iz Ajdovščine. Razstavo je moč vikar pestrim likovnim dogajanjem:	deti še do 5. septembra,
likovnimi delavnicami in ex-tem- Prvič so (v soboto, 9- julija) pripori Društva animatorjev Norma7 pravili Večerni pohod na Sv. ter pogostimi razstavami, najsibo Martina. Oskar Birsa je na nočni v prostorih idejne vodje Vlaste izlet z lučkami popeljal več kot
Krajevna skupnost Brje, Društvo animatorjev Norma?
Brje in Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje
Spominski večer Silvanu Furlanu,
sobota. 10. septembra ob 20. uri, v prostorih Osnovne šole Brie.
Silvan Furlan (1953 - 2005), filmski publicist in kritik, scenarist, dramaturg, ustanovitelj in direktor Slovenske kinoteke, je zgodnje otroštvo in prva šolska leta preživel na Brjah.
Spomin nanj bodo počastili z odprtjem razstave Življenjska pot
Silvana Furlana in projekcijo kratkega igranega dokumentarnega filma Deklica s frnikulami.
V programu sodelujejo: Nastja Franko, Majda Birsa, recitatorka Nina Trebovec in violončelistka Tina Gregorc.
Vabljeni nekdanji sošolci, vaščani, prijatelji in znanci, poznavalci filmske umetnosti in ljubitelji kulture.
'IV’'ljub deževnemu vremenu se je ki je poudaril pomen ustvarjanja -IVna vrhu zbralo okoli 250 čla- dobrih medsebojnih vezi in sožitja nov in simpatizerjev NSi. Ob 12.00 tako med Slovenci, kakor tudi med so imeli sveto mašo, nato nagovore ljudmi ob meji, med Italijani in prirediteljev in slavnostni govor Slovenci. Zbrane je nagovoril tudi Predsednika sveta stranke in ev- poslanec Ciril Testen, ki je opozo-topskega poslanca Alojza Peterleta, ril da mora država poskrbeti za raz-
voj vseh delov Slovenije, tudi tistih najbolj obrobnih in pozval k hitrejšemu obnavljanju Keltike, cestne povezave z Ljubljano. Nekaj besed o aktualnem političnem dogajanju je spregovoril tudi vodja poslanske skupine NSi Alojz Sok, ki je dejal, da se bomo na bližnjem referendumu o RTV odločali za bolj demokratično in pluralno RTV, ki bo ljudem nudila celovitejše informacije.
Sledilo je družabno srečanje v koči pod vrhom Matajurja, ki jo je postavila slovenska Beneška planinska družina. Evropski poslanec je ob tej priložnosti upravljavcem koče podaril frajtonarico. Z njo je zbrane navdušil Zoran Zorko, svetovni prvak v igranju harmonike. Pohoda so se udeležili tudi, glavna tajnica NSi Maruša Novak, Pavel Gregorčič, župan občine Kobarid in Lorenzzo Cernoia, župan sosednje beneške občine Sovodenj.
Dušan Mikuž
Lastovke in ježek na obisku
Qilvo Kravos z družino stanuje Ov stanovanjski hiši v Pikčih. Letošnje poletje je pustil nekajkrat odprta garažna vrata. Ravno dovolj, da je lastovičji par v garaži na ceveh centralne kurjave spletel gnezdo. Dokler ni vgradil okna na pripiro ( „oberliht“ ), je moral zjutraj puščati vrata odprta, zvečer, ko so lastovke legle k počitku, pa jih je zapiral. Lastovke se pri Silvu dobro počutijo - šest jih je že šlo po svetu, kmalu se bodo izvalile nove. Mi smo tri ujeli v fotografijo. Kakor tudi malega ježka, za katerega skrbi Silvova žena Olga: „Otroci
so ga rešili pred psom, ki ga je izbrskal v travi. Sedaj pije kozje mleko in upam, da bo nekega dne šel sam v svet!“ Takemu upanju se pridružujemo tudi mi!
foto in tekst mt
V osrčju trte
TJred svojo hišo na Cesti pri Ajdovščini stojita Joža in Stano Stopar. X Kot vidimo je njuna hiša in latnik pred njo ovit v bujno zelenje. Nič posebnega, bi rekli, takih latnikov je na našem koncu precej - seveda, če Stanotov ne bi bil zrastel iz ene same trte. Pred desetimi leti jo je usadil ter zanjo očitno dobro skrbel, saj jo je razpotegnil na več kot 100 kvadratnih metrov. „Senca je v redu in s trto sem zadovoljen. Le jeseni je treba pometati. Še najbolše je, če pride močna slana - da vse pade hkrati dol“, ugotavlja Stano.	Foto in tekst mt
WmtE,(W(3L
Urban Uršič s.p., ŽUPANČIČEVA 8, AJDOVŠČINA	V
AVTOAKUSTIKA GSM TELEFONI RAČUNALNIŠTVO SERVIS
MOŽNOST ODPLAČEVANJA OD 3 DO 24 MESECEV VSE KAR POTREBUJETE JE OSEBNI DOKUMENT IN BANČNA KARTICA
Tel.: 05 36 63 220, www.turboel.com, e-mail: info@turboel.com
poletje je za nami
8. medgeneracijski tabor na Travni gori od 2. do 5. julija
Ptica v duši
Ne dogaja se ravno pogosto, da bi tri generacije, mladi, srednja generacija in stari ljudje, imele možnost preživljati aktivne počitnice skupaj. Z organizacijo medgeneracijskih taborov želi Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije povezovati prav vse, razbijati predstave, da so stari ljudje dolgočasni za mlade in otroci preveč živahni za starejše, da skupaj nimamo kaj zanimivega početi, se skupaj zabavati, si biti v oporo, se skupaj učiti in preprosto uživati.
Mladinski tabor PD Ajdovščina
V dneh med 6. in 13. avgustom je nad Solčavo, vasjo tik pred Logarsko dolino, potekal mladinski planinski tabor planinskega društva Ajdovščina.
osmo leto smo se člani sku-/Lipin starih ljudi za samopomoč iz idrijskega konca povezali z ajdovskim društvom Štirje letni časi in štiri dni preživeli na Travni gori nad Sodražico. Bilo nas je osemintrideset. Pridružile so se nam še članice iz Cerknice in Tolmina. Domovali smo v osrčju dolenjskih gozdov. Narava nam je tu res ponujala številna razkošja: prijetno klimo, travnike polne cvetja, zdravilna zelišča, gozdne jase... Oskrbnik doma nam je povedal, da tu domujejo prav vse živali, ki jih lahko najdemo v Sloveniji. Medvedje, volkovi, risi, divji zajci... Najbrž
smo mi te štiri dni ustvarjali preveč hrupa, da bi si živali upale na piano. Skupne prostore in ležišča smo napolnili s smehom, klepetanjem, petjem in ustvarjanjem.
Osrednja tema tokratnega tabora je bila zgodba Ptica v duši, avtorice Michal Snunit. Dnevi so bili pravzaprav prekratki za vse, kar smo želeli postoriti. V ustvarjalnih delavnicah smo izdelovali medena srca in frače, prepevali, pekli pecivo, nabirali zelišča. V štirih skupinah smo izdelovali voščilnice za skrite prijatelje, pustili domišljiji prosto pot, ko smo pisali ljubezensko, grozljivo, znan-
stveno-fantastično in komično varianto pravljice Volk in sedem kozličkov, se šli prave igre brez meja. Ni manjkalo tekmovalnega duha, ko smo s kamni podirali konzerve, ugibali živali na vse črke abecede, izdelovali igrače ipd.
Osrednji gost tokratnega tabora je bil Idrijčan Jernej Sever, ki nam je predstavil Tai chi, način telesne vadbe, ki ima korenine na Japonskem, spregovoril je o pomenu pravilnega dihanja, o povezanosti telesa in duše. Ne boste verjeli, celo nekaj osnov karateja smo dobili in se ob tem neznansko zabavali. Nekaj povsem novega, a koristnega in zanimivega.
Česarkoli smo se v taboru lotili - naj je bilo to pletenje mreže prijateljstva, tombola, sprehajanje, skupno pitje kave..., vse je imelo en sam namen: v nas vzpodbuditi zanimanje za sočloveka, solidarnost, veselje, sproščenost, vzbuditi v sebi ptico ustvarjalnega poleta, prijetne spomine, začutiti prijetne občutke v telesu in duši. Krona tabora je bil zadnji večer, poln smeha, plesa in humorja.
Ob koncu naj zapišem, da sem prepričana, da je v teh štirih dneh ptica v naših dušah odpirala predvsem predalčke potrpljenja, zaupanja, veselja, upanja in ljubezni. Za te stvari pa se je vredno potruditi, mar ne?
Metka Pavšič
^Tpabor je bil letos prvič izveden -L pod šotori. Med udeleženci je prevladovala osnovnošolska mladina, ki je v tednu dni osvojila Olševo, Raduho, Ojstrico, Okrešelj, si ogledala Potočko zi-jalko, Slap Rinka in Snežno jamo. Skupaj so plezali v plezališču, se pomerili na orientacijskem teku in v igrah brez meja. Večeri pa so bili namenjeni družabnosti in petju ob taborem ognju. Obiskala jih je tudi gorska šola Slovenske vojske in jim pripravi-
la adrenalinsko spuščanje ob vrvi preko potoka. Letošnje muhasto poletje je zaznamovalo tudi tabor ajdovskih mladih planincev. Deževne ure so izkoristili za različna predavanja in delavnice, ki prispevajo predvsem k varnemu gibanju po gorah. Tabor je brez-dvoma uspel, vse otroke vabijo, da se jim pridružijo tudi naslednje leto. Zahvaljujejo pa se tudi vsem sponzorjem, ki so tabor omogočili.
OM
Poletni program
Več kot devetdeset taborečih pri Umagu
Taborni prostor ob reki Nadiži, kjer so taborili vrsto let, so ajdovski taborniki že lani zamenjali z novo lokacijo ob morju. In prav zaradi prijetne izkušnje iz lanskega taborjenja so člani roda Mladi bori tudi to poletje, od 1. do 9. julija, svoj tabor postavili v Sv. Pelegrinu pri Umagu. Taborni prostor v senci hrastovega gozda, ki je ravno prav oddaljen od Umaga, nudi številne možnosti za prijetno letovanje in izvajanje raznih taborniških veščin.
TJo več kot dvajsetih letih se je -L taborjenja ponovno udeležilo preko devetdeset tabornikovvseh starosti. Mlada ekipa vodnikov je zanje pripravila bogat in svojevrsten devetdnevni program, ki so ga s predanim delom, veliko dobre volje in s podporo vodstva uspešno izpeljali. Organizirali so ekološke delavnice, razna športna tekmovanja, spretnostne preizkušnje in druge družabne igre, večerna druženja taborečih pa so popestrili s pestrim zabavnim programom. Poleg uvodnega spoznavnega večera ob ognju so
izvedli tudi nočni pohod, bivakiranje, večer pravljic za najmlajše, ... in druge aktivnosti. Za osvojene veščine so člani prejeli ustrezna priznanja in predpisane našitke za opremo taborniških krojev. Najstarejši člani (grče) pa so ves ta čas skrbeli za prehranjevanje in splošno dobro počutje vseh taborečih.
Najlepše vtise so taborniki predstavili v posebni, poletni izdaji rodovega glasila, ki so ga zadnji dan razdelili vsem članom in njihovim staršem. Starešina Blaž Praček je letošnje taborjenje oce-
V počitnice smo otroke popeljali z gledališko predstavo Zgodba o dobrem volku v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Otroci so spoznali, kako se je osamljeni in hudobni volk spremenil v dobrega prijatelja vsem živalim v gozdu ter postal srečen.
nil kot novo nepozabno druženje, posebej pa je izpostavil prav pomen predanega prostovoljnega dela ajdovskih tabornikov, ki želijo svoje izkušnje in taborniško miselnost prenašati na mlajše rodove.
Vsakoletno taborjenje in ostali odmevni projekti (med njimi trenutno najbolj aktualna prenova taborniškega doma na Kovku), ki jih izvajajo člani društva tabornikov iz Ajdovščine, so predvsem odraz njihove dobre volje in dolgoletne taborniške tradicije enega najstarejših rodov v Sloveniji.
(ak)
IVJavdiišenje se je iskrilo iz IM otroških oči, ko smo pričeli s tritedenskimi ustvarjalnimi delavnicami v parku Šturje. Pod vodstvom mentoric in prostovoljk so otroci sodelovali v glasbeni delavnici, izdelovali obeske, maske, barvali kamenje, izdelovali živali, torbice, nakit, mobile, okraske za otroško sobo, itd. Potekala je tudi gledališka delavnica, v kateri so se otroci naučili igre ter izdelali sceno za predstavo Žabec in princ, ki so jo odigrali na Bolšji tržnici. Za sodelovanje pri izvedbi delavnic se zahvaljujemo podjetjem Fructal d.d., Mlinotest d.d. in pekarni Ježek.
Organizirali smo tudi tečaj plavanja v treh terminih (julij in avgust), tečaj tenisa, izlet v vodno mesto Atlantis v Ljubljano. Plavalni tečaji so bili dobro obiskani in uspešno izpeljani. Na tečaju tenisa so tečajniki v individual-
nih urah z vaditeljem spoznavali osnove teniške igre. V Atlantisu je bila otrokom najbolj všeč vodna kača (tobogan, dolg 140 m).
Da je bilo letovanje na Malem Lošinju »carsko«, slišimo v mimobežnih pogovorih, ko se srečamo s katerim od udeležencev ali staršev. Prva kolonija v Strunjanu je bila, kot pravijo prijavljeni, v trenutku zasedena zaradi najboljših spremljevalcev. V drugi koloniji v Strunjanu so uživali radosti poletja otroci iz socialno ogroženih družin. Letos smo z zbranimi sredstvi v humanitarni akciji Pomežik soncu omogočili brezplačno letovanje 28 otrokom. Za podarjena sredstva se iskreno zahvaljujemo vsem posameznikom in podjetjem. Brez vaše pomoči letovanja ne bi uspeli izpeljati.
Barbara Tomšič, Koordinatorka programov
ZPM Ajdovščina
,irerUa
Spage p\zzer'ia
Boleri ŠP*)«
TEL.:
Za štiri osebe potrebujemo
•	500 g špagetov
•	Bolonjsko omakop
Priprava Čebulo in česen olupimo in ločeno drobno sesekljamo. V posodi segrejemo 3 žlice olivnega olja in polovico masla. Dodamo sesekljana čebulo in česen ter narezana belušno zeleno in korenček. Počasi pražimo do mehkega. Prepraženo zelenjavo odrinemo na rob posode, na sredo pa stresemo 500g mleto/sesekljano meso. Pražimo ga, da posivi. Dodamo sesekljan paradižnik, vse skupaj dobro premešamo in kuhljamo 10 minut. V mesno mešanico dodamo zeliščni šopek, nato pa zalijemo z govejo juho in rdečim vinom. Začinimo s soljo in sveže mleto poprovo mešanico, pokrijemo kuhljamo 60 minut. Vmes po potrebi zalivamo z vročo čisto govejo juho. Špagete stresemo v krop in skuhamo na zob. Serviranje Kuhane špagete temeljito odcedimo. Špagete razdelimo na segrete krožnike. Prelijemo jih z vročo omako, pokapljamo z ekstra deviškim olivnim oljem in potresemo z natrganimi bazilikinimi lističi.
Kjedi ponudimo parmezan, zeleno solato in kozarec dobrega rdečega vina.
mm
oglasi
MERCATOR CENTER AJDOVŠČItiA
Mobitel
4/- k i/% ŠCh // FOTOGRAFIJE ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE M I S Hm EKSPRES IZDELAVA V 15. MINUTAH
AH /H POPUST V SEPTEMBRU
SALON KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME
AKCIJSKE CENE določenih vrst ploščic Vse za opremo kopalnic (kadi, armature masažne kadi, tuš kabine..) Strokovno svetovanje Ugodni plačilni pogoji Možnost ureditve kredita Urnik:
vsak dan od 9.00 do 18.00 ure, sobota od 8.00 do 12.30 ure
Cesta 4a, Ajdovščina Tel.: 05/36 44 999 e-mail: tmetis.ivica@stol.net


FordFiesta
r* 1 131 motor in klima
.899-000 SIT
že za 1-
Enaki pogoji financiranja veljajo za omejeno količino vozil na zalogi, tudi za Resto Sun Ecfition h Ford Fusion s paketi opreme Vrva, Sun Edition h Sun Ecftion +, do konca meseca septembra. Za podrobnosti o finančni ponudbi se pozanimajte pri Prima I.E.
rciFiesta Sun Editiorv
klima, radio s CD predv^tom, ABS sistem in električni paket
250.000 SIT
Privošči si!
FordCredit
Prima I.E.	Cesta IX. korpusa 96	pon. - pet.: 8h -17h
5250 Solkan	sob.: 9h - 12h
tel.: 05/333 4730
...j...
Mi svetujemo, vi izbirate.
Možnost plačila na 12 obrokov brez obresti.
Klima naprave
MATRlX
£
S
126 000 sit (ali 12 x 10.500 sit)
ACD12C
Najcenejša pot do toplega stanovanja
ra
§
«/>
.st
1
-	Grelna moč 3809 W, hladilna moč 3300 W
-	Tiho delovanje
-	Preprosto čiščenje
-	Različni filtri (protiprašni, Ti02, za formaldehid)
-	Funkcija samostojnega prepoznavanja napak
-	Energijsko varčen
-	Montaža vključena v ceno




S tem kuponom boste v mesecu septembru deležni pri nakupu klimatske naprave Matrix.
Popusti se ne seštevajo.
■I Ji V" 4% JA	HHI maMRMNI ma'
MEGA CENTER
Delpinova 20 / 5000 Kova Gorica / tel.: +386 5 335 64 10
HH
LOGANI
FINA...DACIA
financiranje na 84 mesecev z možnostjo izhoda Dacia Logan že za 23.737 SIT/mesec
groupe Renault
Že za 1.550.000 SIT!
Renaultova tehnologija, Renaultova kakovost, Renaultove storitve!
Dacia Logan je avtomobil, ki predstavlja doslej neuresničljive sanje. Nastal je na osnovi znanja in izkušenj Renaultovih inženirjev, zato ga odlikuje sodobna in zanesljiva tehnologija. Kompaktna limuzina dinamičnih zunanjih oblik izpolnjuje visoke varnostne standarde in razvaja z izjemnim potovalnim udobjem. V svojem razredu se lahko pohvali z najboljšo opremljenostjo in prostornostjo za najbolj ugodno ceno. Prav zato smo se odločili, da Dado Logan naredimo še dostopnejšo - s posebno ponudbo financiranja!	www.d^cia.si
VAŠ PRODAJALEC: Trgo ABC d.o.o., PE Ajdovščina, tel.:05/36 43 302
nav® aianiiE ciepsb
POPUST VEUA ZA VSE PROIZVOD^,
RAZEN ZA CIGARETE IN	~
SLADKOR V VREČAH 50kg
o mOfTTTTT?
□ /?7v?n ^ i* ry»i	^ irn _____	/
g ?Wi^Ti7^ViN7TT?17 f?IY7iVI\ a V7t^7I\ »'
rTTCTyi\n^nm rrv^

V SOBOTO 3. 9. 2005

SEPTEMBER
MESEC PRIMORSKIH PROIZVAJALCEV
W.r-,s*W
m
gHs§£^«yj
.r	j '	' i’ |
899 SIT
Sir Oliver

T
i-
h248 S
KR.n
1
Leon«
sm
K



50
PROIZVODOV PO NEVERJETNIH AKCIJSKIH
'MStiitADEIfA MEDITERAN
4!lL°mg@lkm°x7
/./99 S/
CENAH
/09 S/Ti
m
m
center tarna vipava
CENTER FAMA VABI
MAV BELLI NE
N E W Y O R K
MAV8C SH«1« WTH IT. MAVM irs MAVBaUME"
meIniI
-25%
do razprodaje zalog
JASMIN
trgovina s cvetjem
36 65 285
AVTOSERVIS
KOBAL
36 85 007
frizerski salon
Klara
36 63 171
cnmcer
070 750 - 684
TRjsevm z OBLfteiu


» 1894
36 87 263
■
KMETIJSKA ZADRUGA VIPAVA z.o.o.
UPRAVA ZADRUGE Goriška cesta 13 5271 Vipava
••LOTERIJA
SLOVENIJE
BANKOMAT
d.d.
Nova KBM
36 43 870
__
TEHNIČNI
PREGLEDI
Goriška cesta 13, VIPAVA
llplp:
14
w
oglasi
Center tehnike, gradnje in pohištva Ajdovščina
Vse delam sam, nihče mi ne pomaga.
Aha, že vem!	z
Za delo na vrtu, v ht§i, za hobi na pomoč pokličem Ofodja...
Ryobi.	i
s
Kotni brusilnik EAG 7512
750 W, 125 mm premer plošče,
11.000 vrt./min, v kompletu z dvema diamantnima in eno brusno ploščo
13.990.-

...za nase šolarje
Računalniška miza YD-066
dim.: 105 x 74 x 126 cm, javor, oreh, MDF plošča, izvlečna polica, predal pod polico
14.110,-
Aku vrtalnik GDI 1803
18 V, ALU ohišje, kovinska glava, glava hitro vp. 13 mm
59.900.-
Ponudba velja do 13. 9. 2005.
Obratovalni Čas: od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure, v nedeljo od 8. do 13. ure.
8>

Stol M/DO 108
nastavljiva višina in naklon stola, črna nylon baza, opcija rokoopirala
Center tehnike, gradnje in pohištva Ajdovščina
Obiščite nas v novem Mercator Trgovskem centru v Ajdovščini, Vipavska c. 6, tel.: 05 / 364 48 00.
Otroški vrtiljak YD-995C
otroški motiv, v modri ali bež kombinaciji, plin, brez rokoopiral
5.050.-
supermarket
cvetitčama
3 tehnika, gradbeni material in pohištvo
3a osnovni gradbeni materiali
4	tekstil za dom
5	obutev
6	slaščičarna
7	modna oblačita
S papirnica in knjigama 9 foto storitve 0 zlatarna
modna obiačiia kava bar loterija
otroško igrišče otroška oprema modno oblačila modni dodatki modna obiačiia športna OfMema frizerski salon sredstva za varstvo rastlin
Mmšm
kultura
15
Umetniki za karitas
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino je od 15. avgusta do 19. avgusta potekala XI. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas. Izkupiček prodanih del bo Škofijska karitas Koper namenila pomoči otrokom, zato geslo: »..in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme«.
akaj odločitev za pomoč otrokom? Pri Karitas smo za stiske otrok še posebej občutljivi. Samo v projekt »Posvojitev na razdaljo« je vključenih 320 otrok, kar pomeni 20 mio. SIT letne pomoči otrokom, nadaljnjih 6 mio. SIT je namenjenih otrokom skozi program »Da bo korak v šolo vesel«. Trenutno je v Materinskem domu na Cesti in v Solkanu 12 otrok, tudi Varna hiša je namenjena otrokom. Poleg tega je veliko pomoči, ki se ne da
izmeriti v denarju. Na našem območju je prepoznaven program »Popoldan na Cesti«, ki poteka v Domu Karitas na Cesti. Namenjen je osnovnošolskim otrokom v obliki učne pomoči in kvalitetnemu preživljanju prostega časa in prav del sredstev, ki bodo zbrana od prodaje slik, bo namenjen širitvi tega programa.
Iz Slovenije so se kolonije udeležili: Miha BOLJKA, Anka HRIBAR KOŠMERL, Marta JAKOPIČ
KUNAVER, AzadKARIM, Suzanne KIRALV MOSS, Benjamin KUMPREJ, Nuša LAPAJNE, Polde OBLAK, Jurij SELAN, Maja ŠUBIC in Nina ZULJAN. Iz Švedske sta prišla Jože STRAŽAR in SUMIKO KIVOHARA, iz Latvije pa Alina ASBERGA.
V tem delovnem tednu so za namen kolonije ustvarili 40 likovnih del.
Zanimiv je bil pogled v atelje, v katerem so veselo in zagnano drug poleg drugega slikali ‘za otroke’. Kljub temu so nekaj ur izkoristili za ogled Otliškega okna, v sredo po večerji pa je udeležence še bolj povezalo predavanje mladega ak. slikarja Jurija Selana z naslovom: Slikanje kot samospoznavanje, saj so se kasneje v pogovoru pokazala različna razmišljanja na to temo.
Četrtek 18.8. je bil dan odprtih vrat, katerega se je udeležilo kar 56 različnih slikarjev in kiparjev. Nekateri so na Sinjem vrhu risali, drugi pa so svoje delo darovali in so dan izkoristili za druženje z drugimi umetniki. Tako je bilo na ta dan darovano še 101 likovno delo.
Na sklepni prireditvi so prisotne pozdravili koprski škof Metod Pirih, ki se je zahvalil umetnikom, ki so darovali svoj čas in svoj talent
za otroke v stiski. Predvsem je poudaril pomembno vlogo otrok in družine sploh za Cerkev in družbo. Ajdovski župan Marijan Poljšak se je zahvalil Karitas, ki na tako svojstven način opozarja družbo in državo na različne stiske ljudi. Ravnatelj Škofijske karitas Matej Kobal se je še posebej zahvalil slikarju Jožetu Stražarju, ki je, poleg del, ki jih je ustvaril za namen kolonije, tudi podaril veliko grafik za bolne otroke. Prisotnim je spregovoril tudi Bogdan Žorž, ki pri Karitas sodeluje v programih za otroke, lahko so kupili njegovo novo knjigo: S pravimi vprašanji do rešitve vzgojnih zadreg.
Projekt Umetniki za karitas in udeležence kolonije sta predstavili Jožica Ličen in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.
Prva likovna kolonija Umetniki za karitas je bila leta 1995 in je prerasla v mednarodno in prepoznavno dobrodelno akcijo. V desetih kolonijah je bilo prisotnih 365 slikarjev in kiparjev z domače in svetovne likovne scene, nastalo je 660 likovnih del, ki so v skoraj 100 prodajnih razstavah prepotovale Slovenijo, letos je bila razstava tudi KC Lojze Bratuž v Gorici in Frančiškanskem samostanu v Sarajevu. Izkupiček
več kot 400 prodanih je Karitas namenila pomoči družinam, mladim, zasvojenim, materinskemu domu, ostarelim, bolnim, brezdomcem, ženskam v Bosni. Neprodana dela so stalno razstavljena v prostorih Karitas in Nove KBM v Ajdovščini, v Kapucinskem samostanu v Vipavskem Križu, Mercator centru v Novi Gorici in v Galeriji Družine v Ljubljani, ostala krasijo prostore, za katere so bila namenjena.
Posebna zahvala gre občinam Ajdovščina in Vipava za finančno podporo kolonije, še bolj številnim strokovnim sodelavcem Azadu in Silvi Karim ter Anamariji Stibilj Šajn, ki vse delo opravijo v duhu Karitas: prostovoljno, z veseljem in brezplačno.
Druženje so obogatili Mladi z Otlice in Frančiškovi otroci iz Vipavskega Križa ter glasbeni umetniki KATJA PERGER, OLGA GRACELJ IN ZDRAVKO PERGER, na klavirju jih je spremljal Tadej Horvat.
Ta dan so Sinji vrh obiskali številni ljubitelji lepega in dobrega in odkupili 12 likovnih del v vrednosti 2 mio. SIT. Prodajna razstava Umetniki za karitas bo v ateljeju na Sinjem vrhu do konca avgusta.
Jožica Ličen
IZVIR VODA IN GLAS SRCA
Pod tem naslovom se v Vipavi v okviru »Imago Sloveniae - Podoba Slovenije« že šesto leto zapored odvijajo poletne prireditve. Letos se jih je zvrstilo že deset, v septembru pa pričakujemo še dve. Vse prireditve so lepo obiskane.
/'■'Vdvijajo se ob koncih tedna.
Poletne kulturne prireditve, ki jih je bilo v teh letih preko 50 in so se razširile še v druge kraje občine, so odprli Vipavski tamburaši s koncertom na šolskem igrišču v Podnanosu, sledil je koncert Lovskega pevskega zbora Zlatorog na Trgu Pavla Rušta v Vipavi, pred Lanthierijevim dvorcem je zaigrala Pihalna godba Vrhpolje-Vipava z gosti solisti in pevskima zboroma iz Podkraja in Vrhpolja, v vipavski stari šoli so se zbrali ljubitelji slikarske umetnosti na odprtju razstave slik slikarja gospoda Krištofa Zupeta, ki jo je spremljala predstavitev monografije z naslovom Nevarna zjedrenost, sledil je še Večer pod kostanji s flavtistko Mario Mitevo in kitaristko Ksenijo Rothwangl in zatem so na Trgu Pavla Rušta nastopili še godalni kvartet Rožmarinke, dve folk skupini Lazonta in Vruja in v Podnanosu dve vokalni skupini Dornberški fantje in Plejade, nove
vipavske orgle pa so se pokazale v vsej svoji mogočnosti s koncertom Renate Bauer. V septembru se bosta odvili še dve prireditvi, in sicer Večer pod lipo, ki bo potekal na Lozicah, ko si bo moč ogledati film na prostem, ter 100 dni Afrike Mojce Čuk, ki bo s predavanjem ob diapozitivih predstavila svoje doživljanje črne celine.
Številnim prireditvam navkljub pa morda prav letos ni bilo tistega pravega občutja vrhunskosti poletnih prireditev. Imago Sloveniae kot pobudnica teh prireditev je bila premalo zastopana. Prevladovala so domača društva, za katera je prav, da se predstavijo, vendar pa bi moralo biti na sporedu tudi kaj več iz programa krovne organizacije. Morda bi tako v kraj privabili tudi več obiskovalcev, celo turistov. Letos so torej prireditve ostale pretežno na lokalni ravni in tako niso mogle zadovoljiti zahtevnejšega občinstva.
mag. Lejla Irgl
Rockanje v Batujah !!!
T?estival Rock Batuje se je na pobu-JT do batujske mladeži prvič zgodil pred tremi leti in prešel v tradicijo, tako se ga je v Športnem parku v Batujah v petek, 29. julija, frockalo že v tretje.
Od zgodnjih večernih do zgodnjih
jutranjih ur so zbrano množico žura in druženja željnih (po oceni organizatorja se jih je nabralo med 2.500 in 3.000), zabavali Dj Riki, domači skupini Začetek konca in Fosgen, Bohem iz Zasavja in dolenjski Dan D, ki so s svojim nastopom rahlo razočarali.
Presenetili pa so zasavski Bohem, ki so le potrdili dejstvo, da so skupina, ki bo zasluženo v kratkem zasedla svoje mesto na slovenski glasbeni sceni. V času, ki jim je bil odmerjen so dodobra prestavili svoj prvenec, Življenje ni zločin, se z venčkom pop rock uspešnic poklonili skupinam, ki so vplivale na njihovo glasbeno pot in ustvarjanje, mene osebno je presenetila rockovska izvedba pop klasike iz 80-ih, Vsak je sam, skupine Hazard in izjava: tu smo le in zgolj zaradi vas, ki dokazuje, da so fantje z dušo in srcem pri stvari.
Vse pohvale gredo tudi organizatorjem, ki so festival peljali zelo profesionalno. Se vidimo na ROCK BATUJE 2006!
Ksimeroni
Jezični papagaj - FENS
T Tnedeljo, 17. julija, se je na Manziolijevem trgu v Izoli odvijal jubilej-V ni 10. otroški in najstniški festival, FENS 2005. V kategoriji otroški FENS se je v družbi šestnajstih nadebudnih pevcev in pevk, suvereno z energično skladbo Jezični papagaj, predstavila tudi 10 letna pevka Viva Marija Gantar iz Poreč pri Podnanosu. Avtorja skladbe sta, kot predhodne, E viva, Viva !, s katero se je Viva predstavila na lanskem festivalu FENS 2004, Damjana Kenda Hussu, besedilo, in Marino Legovič, glasba in aranžma.
Ksimeroni
Orgelski recital
T Tnedeljo, 21. 8. 2005, so v Vipavi zazvenele orgle v vsej svoji lepoti. V Na koncertu, ki je potekal v sklopu prireditev »Izvir voda in glas srca« - le-te potekajo pod okriljem Imago Sloveniae - Podobe Slovenije, se je predstavila orglarka Renata Bauer, docentka na Oddelku za inštrumente s tipkami Akademije za glasbo v Ljubljani. Predstavila je orgelska dela od zgodnjih obdobij do danes: od Bacha, Haydna, Haaseja do Mendelssohna, Ebna in našega Premrla. Umetnica je za koncert izbrala dela, ki niso ravno »pompozna«, vendar zahtevajo od inštrumenta, da je brezhiben. Tako je poslušalcem pokazala zmožnosti novih vipavskih orgel, ki se, kot sama pravi, po arhitekturni zasnovi ujemajo z orgelsko glasbo.	mag. Lejla Lrgl
16
kultura
Stari mlin še enkrat (poslednjič?) zaživel
Primorski glasbeni festival
Fotografska reanimacija
Srečanje z Jochmannovim valjčnim mlinom se je dogajalo v Pilonovi galeriji ter na dvorišču pred samim mlinom v petek, 15. julija. Ekipo, ki jo je k ustvarjanju dogodka povabil pobudnik in organizator akcije Primož Brecelj so, poleg njega, sestavljali domači ter gostujoči ustvarjalci - Danilo Jejčič, Gregor Humar, Martin Prosen, Janez Pelko, Andrej Perko, Matjaž Prešeren in Antonio Živkovič.
^^amisel o ponovnem beleženju £ Jtcga mestnega arhitekturnega očaka - že kmalu po požaru je stari mlin pritegnil »fotografski pogled« Danila Jejčiča - so vzpodbudila vse bolj nasprotujoča si mnenja o njegovi nadaljnji usodi.
Sodelujoči fotografi so k projektu pristopili individualno in se na vsakemu lasten, avtorski pristop, poglobili v videnje motiva. Tudi izbor del za razstavo je bil prepuščen posameznim avtorjem. Po besedah dr. Irene Mislej, avtorice predstavitvenega besedila v katalogu, lahko pri vseh, četudi med seboj različnih avtorjih, najdemo »veselje za skoraj »arheološko« obravnavo razvaline in ostankov v njej« prav tako pa se »skoraj nobeden izmed njih ni ukvarjal s stavbo kot celoto, nobeden ni podlegel skušnjavi všečnosti ... »turistično« lepem - banalnem - zapisu«.
S komaj zaznavno, prikrito humorno ostjo se je Danilo Jejčič v svojem ciklu fotografij na likovno izrazito poveden način, s slikarske perspektive poigral s strukturami in teksturami detajla.
Likovno zaznamovane fotografije Janeza Perka so odkrivale v dramo svetlobe in sence ujet detajl, njih stvarni prostor pa je tako postal preoblikovano zakulisje nove pripovedi. Prelevitev realnega v nadrealno, stvarnega v nadstvar-no, značilna stalnica v fotografski govorici Matjaža Prešerna, je preusmerila pogled v fantastično, v sanjsko zamaknjeno okolje. »Prostori tišine« Antonia Živkoviča so izdajali tenkočutno, z blagim nostalgičnim pogledom zaznavno občutje izgubljenosti v času... Prividi, prikazni - pojav na fotografijah Martina Prosena, predstavljajoč duhove mlina, so spregovorile
o še vedno živečih predstavah, ki jih te zasedajo v domišljiji in spominih prebivalcev. Primož Brecelj je s ciklom fotografij stari mlin oživel na najbolj prepričljiv način - s »portreti« ljudi, mož, ki so nekdaj živeli in dihali z njegovim ritmom, utripom...V zgovorni igri površin in barvnih odtenkov tekstur ter s simbolično zgovornim izpostavljanjem detajla se je Gregor Humar dotaknil malce manj nostalgičnega videnja ajdovskega arhitekturnega staroste. Janez Pelko pa je s pripovedno podnaslovljenim ciklom fotografij na liričen način uprizoril živi človeški dotik z materijo stroja in tako udejanil stik njune nekdanje soodvisnosti.
Z uvodnim besedilom v katalogu je Ivan Mermolja zaoral in zasejal v razstavo ter z njemu lastno izbranostjo besed ponovno zavrtel mlinsko kolo...
Enkraten dogodek, ki je pospremil samo odprtje pa je bila projekcija filma, ki so ga domači fotografi sestavili iz celote fotografij nastopajočih. Film, projiciran na dvoriščno steno mlina, je z originalno izbrano glasbo v ozadju postal vrhunec večera. Njegovi tvorci so si za izvirnost in za veliko mero entuziazma (film naj bi nastal v rekordno kratkem času) prislužili veliko odobravanje občinstva, ki se je v kar precejšnjem številu odzvalo povabilu. Medijsko slišen dogodek pa sta zabeležili tako nacionalna kot lokalna televizijska postaja.
Tanja Cigoj
Portretistka v Lični hiši
Od petka, 26. avgusta, pa vse do 23. septembra so v Lični hiši Polone in Davida na ogled slike mlade latvijske slikarke Aline Anne Asberga. Okrog 3o del, ki zaznamuje slikarkin opus zadnjih dveh let, je večidel nastajalo v njeni mali sobici v Rigi.
srednji motiv v ustvarjalnem izražanju Asbergove je človek. Poskuša ga spoznati, dojeti in opredeliti v vsej njegovi krvavosti pod kožo ter ga poiskati in najti v duhovnem, razkrivajoč lepoto človeške kompleksne narave. Občutje nostalgičnega zazrtja v svet starejše umetnosti ter optimističen sprehod v varnem svetu mladosti, prepoznaven v njenih slikah, prekinja stereotipno dvo-umje odraslih. V odzivanju na globlje segajočo izkušnjo avtorica posega po sredstvih, ki so po svoji moči bolj izpovedna. Z odločnejšo potezo zariše senzualnost likov in pojav, z energičnim odtenkom barvne konture pa zajame razpoloženjsko noto.
Med upodabljanjem »portretiranca«, najsi gre za stvarno osebo ali uprizoritev ideje, predstavo namišljene, v fantaziji rojene podobe in odraz imaginarnega lika, se Alina
Anna Asberga poglablja v raziskovanje same sebe. Njen namen je, kot pravi, izražati se skozi umetnost. Ne glede na to, kako široko posega ta pogosto uporabljena in zaradi svoje posplošenosti abstraktna izjava, pa v svojem bistvu zajema splošno-veljavno resnico, ki se dotika duhovnega razvoja posameznika. Odločitev za stopanje po poti odkrivanja in razkrivanja življenja skozi umetniško izražanje razodeva posebno stanje zavedanja in opredelitev za določeno usmeritev v življenju, privzemanje določenega modusa vivendi.
Dela, s katerimi zaznamuje svojo prvo samostojno razstavo se stikajo v značilnem poudarku na barvi ter na črti, liniji in konturi. Portreti, predvsem v oljni tehniki, se gibljejo znotraj realističnega dojemanja in zajemajo iz slikarsko zaznamovane slikovitosti. V oljnih pastelih ter v delih, v katerih uporablja Asbergova različne slikarske tehnike, se upodobljenci pojavljajo pred barvitimi zastori, spremljajo jih zapisani verzi / molitve. Kot simboli, ki ohranjajo ravnotežje zemeljskega in svobode intelekta, utelešajoč željo po prostosti in neomejenosti duha ter poudarjajoč večni boj med dvojnostjo človeške narave, pa sedajo v sliko ptice ...
Ploskovita ozadja naznanjajo brezprostorje v smislu ustvarjanja duhovnega prostora. Njih prizorišča se naslanjajo na umetnost tekstila. Z vzorci in barvitostjo tkanin, z njihovo teksturo, avtorica določa notranje razpoloženje podob, okarakterizira in označi upodobljence ter s celoto poudarja in opredeljuje vsebino naslikanega. Izraba slikovitosti barvne lestvice in odtenkov znotraj nje se navezuje na doživljanje, je spontani izraz, ekspresija vtisa, iztis osebnega... Z rdeče-zlato-črno lestvico pa slikarka zajema iz pravoslavne tradicije upodabljanja svetniških podob, ikon.
V risbi, ki jo zaznamuje natančna poteza linij in tam, kjer obrisne črte pospremlja barva, se ustvarja svetloba in senca, s katero je orisana telesnost, voluminoznost. Impulzivnost slikarske poteze, drsenje čopiča, svinčnika ali krede je rezultat in posledica sprožanja spontanega notranjega impulza.
Z uporabo različnih tehnik in raznovrstnih materialov, njih kombinacij in inventivnih povezav ter s poseganjem v zgodovino umetnosti in s sledenjem modernejšim tokovom, išče mlada ustvarjalka lasten likovni izraz.
T.C.
Večera užitkov
V organizaciji podjetja Figaro in neumornega Zdravka Pergerja, smo lahko v okviru Primorskega mednarodnega glasbenega festivala uživali v celovečernem koncertu Slovenskega okteta in baletni predstavi Tango v izvedbi baletnega ansambla Mariborske opere. Za šalo bi lahko rekli: »V primeru suše pokličite Zdravka, da organizira glasbeno prireditev na prostem in dež je zagotovljen«.
"V Trhunski sestav se je 20. avgusta V v sklopu Primorskega mednarodnega festivala predstavil v atriju ajdovskega Doma krajanov, ki premore odlično akustiko. Številni poslušalci so v prvem delu lahko prisluhnili osmim tujim skladbam, med katerimi so bile tudi znana ruska ljudska Večernij zvon, ljudska iz Italije La montanara, Otče naš P. L Čajkovskega, židovska ljudska Shalom in Ave Maria F. Biebla. Glasovni zvočnosti in usklajenosti posameznih barv navkljub pa je slednja izzvenela nekako prazno. Množica e-jevskih vokalov, ki niso bili izenačeni, ker so bili le ozki ali pa malo manj ozki (v latinščini je
poznan sredinski vokal, le v odprtih zlogih se dopušča širokega) je skladbo razdrobila, tako da ta ni dosegla pravega učinka.
Drugi del koncerta je zazvenel v tonih slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, ki so bile vse po vrsti dodelane do podrobnosti. Pevci, katerih umetniški vodja je dr. Mirko Cuderman, so se v posameznih skladbah pokazali tudi kot odlični solisti. Kot zadnji dodatek so zapeli koroško ljudsko Mojcej, brez katere si njihovega koncerta skorajda ne moremo predstavljati.
Po končanem koncertu je sledilo prijetno družabno srečanje.
mag. Lejla Irgl
TV T edeljska baletna predstava JL 1 Tango pa se je zaradi dežja iz grajskega vrta umaknila v Dvorano
1.	slovenske vlade, vendar zaradi tega prav nič ni izgubila na produkcijski kakovosti, kvečjemu obratno. Senzibilnost plesalcev Mariborskega baleta, pod vodstvom koreografa, režiserja in plesalca Edwarda Cluga, je v vsej svoji intimi tako prišla še bolj do izraza. Zgodba o tangu je avtorski projekt mladega baletnika, ki prihaja iz Transilvanije, vendar že dolgo let živi in ustvarja v štajerski prestolnici: »Tango se je rodil na ulici... želim ga vrniti na ulice svojega otroštva, svoje mladosti, naših src in želja... To je zgodba o nas, ki nosimo tango v sebi... .Zgodba o življenju in iskanju, o ljudskih odnosih, zgodba o nedolžnosti, naivnosti in nostalgiji, zgodba o strasteh, nežnostih, željah, neumnostih in bo-
lečini.«
Odlični plesalci so s svojimi gibi, podprtimi z glasbo Astorja Piazzole, Michaela Portala, Gorana Bregoviča, Jaean-Marca Zehverja, Reneja Dupereja, Huga Diaza, Gardel-Le Pera, zelo jasno pripovedovali svoje zgodbe. Tango kot plesna zvrst je avtorju služil zgolj kot mit, ki se je skozi čas stkal o njem, tanga torej skoraj ni bilo videti, pač pa vse, kar tango nosi s seboj: življenje, ljubezen, nežnost, strast, bolečino.
Letošnji Mednarodni glasbeni festival je tako z vrhunskimi glasbenimi dogodki popestril prireditveno dogajanje v Ajdovščini. Tja do konca leta se nam morda obeta še kakšen odličen koncert v okviru festivala, vsekakor pa komaj čakamo prihodnje poletje in nove vrhunske predstave.
sh
kulturno vetrišče
Lična hiša - drugič
Festival Lična hiša, ki mu dušo vdihujeta predvsem pevka Polona Furlan in pianistka Martina Batič ter neumorna gospodarja Lične hiše David in Polona, je prvič zažgolel lanskega avgusta. Iz drobnega dogodka, namenjenega počitniški zabavi otrok, je letos prerasel v pravi in velik glasbeni dogodek.
Abonmaji kulturnih prireditev
Novosti v sezoni 2005/06 - ogled glasbenih prireditev v Ljubljani, več prireditev v obnovljeni dvorani v Ajdovščini, 6 predstav Ostržkovega abonmaja, cene abonmajev nespremenjene
aradi čudnega vrtenja oblakov po avgustovskem nebu so se organizatorji 2. festivala Lična hiša odločili, da zaključni dogodek postavijo v Dvorano 1. slovenske vlade, pred katero se je na tistega lepega sobotnega večera zbrala ogromna množica obiskovalcev. Tam prek 200 jih je bilo - staršev, prijateljev, znancev, predvsem pa veliko drugih obiskovalcev, med katerimi se je sprehajala maskota festivala - Lična hiška. Skozi naslednji dve uri so se prepričali, kaj vse se da storiti v treh in pol dneh ustvarjalnega in trdega dela. Na lepo okrašenem in tehnično brezhibno opremljenem odru se je zvrstila cela vrsta mladih in perspektivnih pevk in pevcev, s pestrim izborom pesmi, z zanimivimi interpretacijami, koreografijami, kostumi, .... Vsakega posebej je napovedal kratek video spot, vsak
posebej je požel bučen aplavz navdušene publike. V drugem delu dogodka pa sta nastopili še Martina in Polona s svojimi prijatelji.
Sodelovanje v glasbenih delavnicah festivala je za otroke brezplačno. Svoje znanje jim ponujajo Polona in Martina ter cela vrsta drugih glasbenih mojstrov, prostor in organizacijo pa prevzameta Polona in David z Lične hiše, ki že kujeta načrte za prihodnje leto. Pohvale za nazaj in veliko uspehov za naprej! S. H.
MESNICE in
PREDELAVA MESA
ROSTEP d.o.o. Potoče
TUDI FRIDA IN FRNCE STA POZABLA NA RIBE
T)red nami je september, čas ko se v Ajdovščini razpisujejo abonmaji kulturnih prireditev, gledališki, glasbeni in otroški - Ostržkov abonma. Vse tri abonmaje, ki so namenjeni prebivalcem Zgornje Vipavske doline, že več kot 20 let organizira Zveza kulturnih društev Ajdovščina ob sponzoriranju predvsem Občine Ajdovščina.
Odločili smo se, da tudi za sezono 2005/06 organiziramo vse tri abonmaje.
Kaj nam prinašajo letošnji abonmaji? Program vseh treh še izbiramo oziroma je izbira v zaključni fazi, predvideli pa smo kar nekaj novosti.
Glasbeni abonma, ki bo tudi letos imel 6 ali 7 predstav, se sicer začenja z zadnjo prireditvijo Kogojevih dnevov konec meseca oktobra. V program pa so uvrščena tudi obiska dveh predstav v Ljubljani, opere v Cankarjevem domu in simfoničnega koncerta v Slovenski filharmoniji. Dve ali tri prireditve tega abonmaja bodo tudi v Dvorani 1.slovenske vlade, ostali dve pa še vedno na Zemonu.
Tudi gledališki abonma bo imel 6 predstav. Obiskali bomo gledališča v Novi Gorici, Ljubljani, Kranju in verjetno v Trstu, vsaj dve gledališki predstavi pa naj bi bile tudi v prenovljeni dvorani v Ajdovščini. Pričetek abonmajskih predstav bo tudi letos v novembru mesecu, zaključek pa v mesecu aprilu.
Ohranjamo tudi Ostržkov abonma za osnovnošolske otroke. Abonma, ki se bo začel v mesecu oktobru in zaključil v mesecu aprilu, bo letos zajemal šest pred-
stav.Verjetno bodo vse predstave v obnovljeni dvorani v Ajdovščini, razen če se o kakšni ne dogovorimo z Občino Vipava. V okviru tega abonmaja bodo v Ajdovščini gostovala gledališča iz Ljubljane, Lutkovno gledališče iz Maribora, Mini teater in Slovensko stalno gledališče iz Trsta.
Vse prireditve, še posebej pa tiste, ki bodo v dvorani v Ajdovščini, bodo dokončno dogovorjene v prihodnjih dneh, ko bodo znani finančni pogoji pa tudi preveritev uporabnosti obnovljene dvorane. Načrtujemo, da bomo razpis abon-
majev s točnimi datumi in cenami objavili okrog 20.oktobra. V ta namen bomo natisnili tudi posebno zloženko s podrobnejšo vsebino abonmajev. Vse dosedanje abonente bomo o razpisu osebno ob-vestli. Naše vabilo za vpis pa velja tudi vsem drugim. Pričakujemo tudi, da se bo število dijakov, tako v gledališkem kot tudi glasbenem abonmaju, povečalo na raven izpred nekaj let. Razpis abonmajev bomo objavili tudi v naslednji številki Latnika. Potekal pa bo tudi letos od 29 septembra do 9.oktobra.
ZKD Ajdovščina
Vul
izergtvo
Miran ROVŠČEK s.p.
Vipavska cesta 6a, 5270 Ajdovščina, tel: 05 36 80 390, gsm: 041 290 986
VULKANIZERSTVO - SERVIS VOZIL ROČNO PRANJE AVTOMOBILOV IN KAMIONOV
ZIMSKI
'Sf st
ArrOPLASCI MAXXIS
URNIK:
8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00, sobota 8.00 - 12.00
Vetrišče
Bojan
Bizjak
Zakauii5ky
Nekoliko predihani in oddahnjeni bržkone pa tudi polni slanosti, ste veselo pričakali prve vonje po zre-lini jeseni. Kajpak življenje je reka, ki si pač v čas riše nove in nove struge. In ko sem se usedel, da bi nekaj napisal, se mi je zdelo, da je že vse povedano, da je že vsega preveč. Mediji so nam svet položili v naročje in mi se z njim žogamo.
Pa vendar, ta famozna globalizacija, ki si prizadeva poenotiti hlasta-vico in dobičkarstvo. Ekonomika logike je pač nekaj, kar ni možno, medtem ko logika ekonomije še kako sili ljudi, da se spreobrnejo v sužnje lastnih potreb, ki po nekem vztrajnem procesu medijsko nabuhle reklamizacije življenja, postanejo zasvojeni. Polagoma začenja človek živeti po nekakšnih vsiljenih
vzorcih, ki jih potem prepozna kot sebi lastne in jih takorekoč absorbira v svoj biološki program bivanja. Tukaj se postavi dilema, zakaj mora človek več potrošiti kot dejansko potrebuje za svojo bivanjskost. No, nekateri ekonomisti in strategi bi me kaj hitro prepričali, da samo intenzivno potrošništvo žene svet naprej, regenerira nove tehnologije, celo pospešuje okoljevarstvene študije in alternira vso tehnološko mašinerijo. Vendar tiči v tem past: s skrajno intenzivno potrošnjo skupnih dobrin se siromaštvo koncentrira na tistih predelih, kjer je potrošništvo še v povojih, a se polagoma seli tudi tja. In potem se bo nenadoma zgodilo, da bodo več ali manj vse svetovne regije zasičene s potrošniško mrzlico in bo začelo primanjkovati tržišč, kar se že dogaja za nekatere proizvode. Še kar nekaj časa pa ne bo zmanjkalo cenene delovne sile. Interesi velekapitala so precizirani skozi politično regionalizacijo sveta. Kapital si namenoma prizadeva držati neke regije v mejni revščini, da bi se tam uspešno regenerirala cenena delovna sila, ki pa bi že bila sposobna osnovnega potrošništva; drugače povedano; tisto, kar poceni naredijo, naj bi tudi sami pokupili; dobiček bi se pa stekal v finančne centre. Deklarirana demokracija tako postaja samo orodje za izvajanje taktične prerazporeditve
kapitalskih vplivov. Vsebolj se politika prodaja kapitalu. Slejkoprej pa si tudi politika želi podrediti kapital, kajti kapital je edino učinkovito manipulativno sredstvo. Slovenci imamo rek, ki to zelo dobro ponazori: Denar, je sveta vladar! Svetost dobička je neka nova vera, ki ljudi spremeni v poslušno orodje. Vsebolj prihaja do izraza medlost prave družabnost, ki vodi v nerga-štvo in kriminalne ekscesnosti; ne samo iz nuje, tudi iz dolgočasja. Zdi se, da v zaprsju nosimo marmor, ki bo končno prekril naše preostanke. Zdaj ni več pomembno, da samo si, pač pa je pomembno, kaj imaš in koliko imaš. Stvari osmišljajo človeka, ne pa človek stvari. Bistvo človeka ni v stvareh, prav gotovo ne, bistvo človeka je v njem samem, v njegovem pristnem doživljanju drugih in preko njih prepoznava svoje vsebine. Človek se je nasnoval skozi sobivanja, ampak dobiček terja od njega, da prezre druge, v kolikor mu ne koristijo. Humanost se tako strne v neke akcije administrativno vodenih človekoljubnih organizaciji. Lahko smo priča velikim farsam. Recimo, ameriški velekapital udari, naredi vojno, potem pa kamere pokažejo, kako ameriški vojaki nosijo otroke, pomagajo starcem, in potem pridejo človekoljubne organizacije in delijo osnovno pomoč. To je tako, kot če bi te nekdo vžgal na gobec, potem pa bi vzel robček in ti obrisal kri na razklani ustnici.
Povsem druga zgodba je seveda terorizem. Vzrok posledice, ali je to posledica vzroka. To je skorajda demagoško vprašanje. Fanatizem ni
tako arhaičen, kot bi si radi moderni Evropejci predstavljali, da je. Zgodovinski spomin povprečnega Evropejca premore veliko klanj in primitivnih terorističnih dejan. Angleška kolonizacija je bila vedno krvava in je nosila svojo super-kulturo na konicah bajonetov in jo je bruhala skozi topove, varno, iz ladji; opijska vojna, recimo. Ampak je moderen terorizem specifičen v tem, da se dogaja v strogih urbanih sredinah in da so žrtve običajni ljudje; na nek način so kaznovani, ker pač imajo takšno politično elito, ki se gre vojne igrice. Veste, vsak bi se ujezil, če bi nekdo drug prišel delat red v njegovo hišo, prav vsak. No, je pa tu še ena dimenzija, verska dimenzija, ki lahko navdahne ljudi s takim ubijalskim demonstvom. Tudi nič novega. Bistveni verski sistemi so si vedno dovoljevali krvave ekscese. Kadar ljudje umirajo za ideje, se dogaja deficitnost v skupni človeški ozaveščenosti. Življenje in svetost življenja je edina prava ideja, za katero se je potrebno bojevati, pa ne s smrtjo, ne; s plemenitim prepoznavanjem drugega, če tudi drugače verujočega in mislečega. Na nek način se dogaja, da se znotraj neke biološke vrste pojavi višja biološka tekmovalnost, duhovna tekmovalnost, kar je najbrž še en trik vsebi-vajnskosti. Kulturnoverski sistemi skušajo uveljaviti in absorbirati drugačne od sebe, kar je v osnovi logično, ampak je močno protislovno, saj je človek tako ali tako samo človek. Gre preprosto zato, da ni mogoče nekomu kar vsiliti drugačnega načina življenja, kot pa ga je sam v sebi
negoval in mu ga je tradicija zapisala v gene. Koneckoncev tudi politika v razvitih demokracijah predpisuje državljanom način življenja. Še premalo se zavedamo, da je politika tudi zakonodajni alternator.. Če povem preprosto: ljudstvo si izvoli voditelje, ti pa nekaj časa posedajo po kabinetih, debatirajo v parlamentu, potem si izmislijo nov zakon, pa še en, samo zato, da dokažejo, da imajo oblast. No, recimo, da bi si izbrali uličnega vladarja, ta pa bi si izmislil zakon, da se bo hodilo samo še po desnem pločniku. Pravni strokovnjaki bi ga zapisali in zakon bi postal zakon; visel bi na oglasni deski... tako, poenostavljeno povedano, te stvari gredo, vse do vojaških posegov. Ampak moderen terorizem ima korenine prav v tem, v tej odločni volji, da bi zagospodovala nad drugačnostjo. Bolj kot je drugačnost drugačna, večje je sovraštvo. In kakopak, tam kjer je drugačnost, tam je tudi ekonomija drugačna. Pa smo spet pri dobičku.
Zdi se, da je čas že tak, da ima človek osebnih vojn ravno dovolj, da prezre katastrofo, ki mu jo ponujajo globalizirani mediji. Mi seveda ne bomo odrešili sveta, mi, pišoči; lahko pa ga odzrcalimo in vpijemo v veter. Nekoliko prevetritve se je zgodilo tudi v domačih političnih grmičjih, ampak o tem, naj se razpišejo tisti, ki jim je politika zasebni pinkponk z drugače mislečimi. Ja, pa stopimo v vinograd in ukradimo kakšen grozd, sladek in težak. Saj ne boste jezni, kajne, če se bom malo posladkal, morda pravvvašem vinogradu...	BBZ
Diskvalifikacije namesto argumentov
Ožbej Marc se v članku Nacionalizem in politika v Latniku - junij 2005 očitno ne strinja s stališči, ki sem jih postavil v govoru 7. maja 2005 v Ajdovščini ali pa želi prispevati k izkrivljanju moje politične podobe med občani - bližajo se lokalne volitve - ali oboje. Ne strinjam se z marsikaterimi stališči Ožbeja v članku. Mojega komentarja na razna njegova stališča bi bilo lahko za deset člankov, zato se bom omejil le na nekatera.
/^Vd absolventa politologije bi pri-V^/čakoval, da se bo lotil mojega govora ali drugih primerov mojih političnih stališč po delih in jih skušal zavreči z argumenti. Očitno tega ne zna in ne more, zato uporablja metodo diskvalifikacije s podtikanjem spornih primerjav.
Kot nepremišljeno ali zlonamerno zavračam etiketiranje mene s hi-tlerjanskim nacional socializmom. Ali se tako označuje tistega, ki je za obstoj svojega naroda in ki trdi ter dokazuje, da je za to bolj primeren družbeni sistem socializma kot kapitalizma?! Znano je moje politično načelo »ne potrebujemo tujih gospodarjev ne tujih hlapcev«, ki je popolnoma v nasprotju s hitlerjan-skimi načeli o narodu gospodarjev in narodih hlapcev. V Ljubljani nekateri profesorji, ki so prikriti nosilci idej v interesu amerikanizacije in globalizacije, tudi Ožbeja učijo nauk, da je multietnična družba nekaj najboljšega, ne povejo pa, da je to uresničitev hitlerjanskega načela o narodih gospodarjih in narodih hlapcih, na način liberalnega kapitalizma. Iz prakse globalnega kapitalizma se vidi, da naj bi eni narodi imeli svetovno oblast in denar ter naj bi obvladali manipulacije z dru-
gimi, naslednja skupina narodov bi opravljala raznovrstna bolj zahtevna in odgovorna dela, tretja skupina pa bi bili hlapci ali cenena delovna sila. Vse za namen, da se čim večji dobički iz celega sveta stekajo k vladajočim skupinam velekapitalistov.
Nacionalizem - narodnjaštvo ima pozitivno vsebino, kot boj za obstoj naroda. Ali Ožbej zanika pravico naroda do obstoja, obstoja jezika in kulture, narodnega ozemlja ter narodne države?! Lahko pa provokatorji in skrajneži nacionalizem razvijejo v negativno obliko, v kateri se pojavi sovraštvo in nasilje kot sredstvo za uresničitev želje gospodovati drugim, kar se seveda sesuje v svoje nasprotje in pridejo »odrešitelji« - novi okupatorji. Tak izrojeni nacionalizem doseže obratni učinek. Dva značilna primera! Hitlerja ne moremo šteti za nemškega nacionalista, ker so posledice njegovih dejanj izredno škodovale nemškemu narodu in podobno so dejanja Miloševiča izredno škodovale srbskemu narodu. Vsak sposoben politični analitik se tu vpraša, zakaj neki nacionalistični samodržci pomagajo sovražnikom, da potem okupirajo njihovo deželo.
Ožbej razlaga, da politiki manipulirajo z nacionalizmom za uresniče-
vanje svojih (nečloveških, krutih, bolnih) politik. Glavni tvorci zla so po njegovem ekstremni politiki in njihove politične stranke - na primer Hitler in njegovi nacisti. Trdim, da je taka razlaga prikrivanje glavnega vzroka zla na svetu, kajti s takimi politiki v največji meri manipulira svetovni velekapital - Hitlerja je pri vzponu odločilno podprl angleški in ameriški kapital. To se seveda izvaja prikrito preko obveščevalnih služb. Poteze so načrtovane za dolgoročne učinke. Obveščevalne službe svetovnih imperialističnih elit na razne načine podpirajo nasprotja in konflikte znotraj narodov in med narodi, posebej podpirajo skrajneže, da pridejo na oblast ter z nepojmljivo nerazumnimi dejanji povzročajo spopade in temu sledeča razdejanja, ki so podlaga prodoru vpliva ter dominacije angloameriškega velekapitala. Ta prodor se v mnogih primerih dogaja tudi brez očitnega nasilja. Vsak kritičen opazovalec lahko zazna prikrito delovanje angloameri-ških obveščevalnih služb iz ozadja, zadnjih sto let v Evropi in drugod po svetu.
Torej politika v interesu kapitala prikrito manipulira z nacionalizmom - najprej ga razvije, potem
potolče. V končni fazi te lahko rešijo tako, da postaneš njihov hlapec, kontroliran z njihovo kvazikulturo, potrošništvom in zakonodajo liberalnega kapitalizma, ki odpira vrata prodoru ter oblasti njihovega kapitala. V nobenem narodu ni toliko sovraštva, da bi zaradi njega izbruhnila množična nasilja proti drugemu narodu. Obveščevalne službe elit velekapitalistov narode prikrito nahujskajo, zmanipulirajo v spopade in potem obvladujejo po načelu »deli in vladaj«. Prav gotovo je bil angloameriški kapital zainteresiran za zrušitev socializma v Evropi in sedaj želi preprečiti njegov ponovni
dvig. Sprovocirali so najprej porast nasprotij in potem vojno med narodi Jugoslavije zato, da so zrušili (jugoslovanski, slovenski) socializem. Jaz sem manj pomemben slovenski politik, ki pa trdi, da bo le neka vrsta novega slovenskega socializma pomagala k obstoju našega naroda, podobno seveda velja za ostale slovanske in druge evropske narode. Sem nekdo, ki kriči o potrebi novega socializma, in ga je zato potrebno izločiti, tudi s pomočjo podtikanja sprevrženih oblik nacionalizma. To je bistvo Ožbejevega članka, če to on razume ali ne!
Poljšak Marjan
Avtohiša, Ajdovščina, Štrancarjeva 3, tel. 05/366 31 77 velo.aidovscina@siol.net.	www.velo.si
VSMMenter
... pred volilno nevihto Bliža se referendum o
TJoletje je lahkotno, zato mi dovolite, da bo tudi moje današnje pisanje lahkotnejše. Poleti v politiki ponavadi nastane zatišje. Svoj čas so si še izmišljevali in režirali obmejne incidente v Piranskem zalivu, ki so polnili avgustovske prve strani časopisov in spodbujali medsosedsko ljubezen med narodoma. Morda še niste opazili, naš vrli parlament si je avgust izbral za začetek oznanjanja slovenske ekološke cone in svojega epikontinentalnega pasu. Morda bi lahko naše odnose s Hrvaško poimenovali, odnos z ali brez kisle kumarice.
Sicer pa v Ajdovščini nič pretresljivo novega. Politična scena je bolj kot ne raztepena po dopustih, le glavni botri in guruji že snujejo strategije za prihajajoče lokalne volitve do katerih je le še dobro leto dni. Skrajni čas za začetek aktivnega napada na svetniški in županski stol. Ključno vprašanje, ki se poraja vsem konkurentom je povezano s tem, kateri kandidat lahko premaga sedanjega župana Marjana Poljšaka, ki se bo brez dvoma zopet spustil v tekmo in velja za favorita.
Ljubezen med županom in vladajočo stranko v Sloveniji se je vidno ohladila v interesu bližajočih se volitev in logičnega interesa SDS, da uspešno kandidira svojega kandidata za župana. Zanimiva igra se pojavlja tudi znotraj Koalicije Slovenija na lokalnem nivoju. NSI je lokalno gledano močnejša stranka, ki je zmagala na prejšnjih lokalnih volitvah medtem, ko je SDS doživela enega najhujših porazov. Pragmatična zrelost obojih se bo pokazala, če se bodo vnaprej dogovorili, kdo naj bolj napade v Ajdovščini, kdo pa v Vipavi. Morebitni uspeh vseh ostalih je odvisen od tega, koga jim bo uspelo prepričati za kandidaturo.
Na lokalnih volitvah je osebnost in zgodovina kandidata pomembnejša od stranke, ki jo zastopa. Dobre kandidate (močne osebnosti s karizmo) pa je zelo težko prepričati v kandidaturo. Lokalne volitve 2006 bodo še posebej težke, ker bodo potekale v najslabših socialnih razmerah do-sedaj, z daleč največjo brezposelnostjo. Povečanje števila delovnih mest bo po vsej verjetnosti glavna predvolilna tema. Slabe socialne razmere bodo zagotovo znižale volilno udeležbo, vse več ljudi preprosto obupa in v udeležbi na volitvah ne vidi nobenega smisla. Vplivale pa bodo še na eno stvar, na radikalizacijo volilnega telesa. V prednosti bodo emotivni in nacionalistični politiki s populistično in navadnemu človeku razumljivo govorico. Kdo je v tem pri nas najboljši najbrž ni treba ugibati. Skratka strategija napada z akademsko, pa vendar medlo osebo, ni ravno dobitna kombinacija.
Lokalne volitve imajo še eno značilnost in sicer, da se jih akterji lotevajo zelo kampanjsko in izgubljajo glasove zaradi pomankljive strategije in priprave. Politiki sledijo načelu catch ali - ujemi vse, po katerem hočejo ugajati vsemu volilnemu telesu. S tem pa ustvarijo skrajno medlo podobo svoje stranke, ki je očitno ideološko zmedena in ne ve prav točno kje ji je mesto. Nikoli ni mogoče ugajati celotnemu volilnemu telesu. Tak pristop je celo slab za razvoj politične kulture.
Čez leto dni bo predvolilna nevihta že močno vršala. Župan bo že vložil svoje kisle kumarice. Od tistih, ki bodo sprejeli izziv in kandidirali na lokalnih volitvah pa bo odvisno ali jih bo še naprej lahko užival v občinski stavbi. Naj zmaga najboljši!
Ožbej Marc
zakonu o RTV
Petindvajsetega septembra bomo državljanke in državljani odločali o spornem zakonu o RTV Slovenija. Veliko ljudi ni navdušena nad referendumi. Enako velja tudi za člane in simpatizerje Socialnih demokratov, vendar pa se je poslanska skupina Socialnih demokratov odločila, da podpre pobudo za ta referendum potem, ko so v Državnem zboru poskušali vse, da bi preprečili njegovo sprejetje.
TV Ta referendumu o Zakonu o JL\| RadiotelevizijiSlovenija(RTV) bomo v kratkem in razumljivem vprašanju odločali, ali podpiramo ta zakon ali mu nasprotujemo. Socialni demokrati menimo, da bo pomembno pravzaprav vprašanje, ali je omenjeni zakon res odličen, kot zavajajo njegovi zagovorniki, ali je slab in se je zato nujno potrebno udeležiti referenduma in glasovati PROTI.
Cilj tega spolitiziranega zakona je samo takojšnja podreditev javne RTV desnici, ker bo vlada (koalicija) direktno vplivala na upravljanje javne RTV. V kolikor bo ta zakon obveljal, bomo imeli vladno, to je državno radio in televizijo ter ne več javne. Na RTV bodo torej direktno vplivali politični veljaki. RTV bi moral ostati javni servis, v katerem bo imela svojo besedo tudi civilna družba. Novi zakon je direkten napad na javno RTV, je zakon o pretvorbi javne RTV v državno trobilo, ki bo polagalo račune predsedniku vlade, ne pa javnosti, ki jo plačuje. Nenazadnje je ta zakon sestavni del strategije nove oblasti, ki državo očitno razume kot svojo lastnino, kot plen, osvojen z zmago na volitvah.
RTV bi moral postati nosilec pri preklopu iz analogne v digitalno tehniko in čimbolj omogočiti dostopnost vsem družbenim skupinam. Digitalizacija je omenjena samo pri sofinanciranju nekaterih projektov iz državnega proračuna, prav tako ni rešeno financiranje programov posebnega pomena.
Zakon sicer našteva vse, kar morajo vsebovati televizijski in radijski programi, ne postavlja pa takšnih organizacijskih in finančnih okvirov, da bi bili uresničljivi.
Posebno poglavje je uvedba tretjega programa, za katerega predlagatelji zakona trdijo, da bo prinesel kakovostno izboljšavo in se financiral iz TV prodaje. Nihče noče ukiniti tretjega programa, ki bi prenašal seje Državnega zbora in tudi Državnega sveta oziroma druge informacije s področja delovanja Državnega zbora. Ker bo ta zakon edinstven v svetu, zagotovo pa v Evropi, je potrebno poudariti, da bo definiral urednikovanje tretjega programa, ki tako ne bo več avtonomen.
Kar zadeva neodvisnost, je prav ta najbolj ogrožena. Zakon namreč odpravlja civilno upravljanje javne RTV in prehaja na državno oziroma politično upravljanje. Izvolitev več kot dveh tretjin članov programskega sveta v Državnem zboru, je direkten vpliv politike na programske usmeritve RTV. Pod popolnim nadzorom vlade ostaja tudi naročnina oziroma prispevek. Z vidika neodvisnosti je torej tako pri upravljanju kot pri financiranju storjen velik korak nazaj.
Potrditev tega zakona na referendumu lahko vrne Slovenijo desetletja nazaj. Napake in zlorabe oblasti bodo ostale prikrite. Oblast bo postala vse bolj arogantna. Od nje bo postajala odvisna ne le uprava, policija, sodstvo, gospodarstvo in šolstvo, temveč tudi mediji. Od nje
bo odvisno, kakšne oddaje bomo gledali in poslušali in kateri voditelji jih bodo vodili. Vedno manj bo tistih novinarjev, ki si bodo upali ali smeli govoriti in pisati kritično.
Socialni demokrati zato pozivamo državljanke in državljane, da se referenduma udeležijo in glasujejo PROTI. Ne dovolimo, da bi odločali tisti, ki ne razmišljajo z lastno glavo in jim je dovolj, da za njih razmišljajo njihovi voditelji-Storimo vse, da ohranimo kritičnost do oblasti. Tudi zato, da bomo lahko na naslednjih volitvah dobro obveščeni odločali o tem, kdo je vreden našega zaupanja. Socialni demokrati vas tudi pozivamo, da si ogledate spletno stran http:/www. referendum-rtv.si, kjer boste lahko dobili še več informacij v zvezi z zakonom in referendumom.
Andrej Zaman, predsednik Območne organizacije Socialnih demokratov Ajdovščina
Jernej Kete s.p.
MALOPRODAJA KMETIJSKEGA iN GRA03ENEGA BLAGA
PRODAJA KURILNEGA OLJA
" PLAČILO DO 24 OBROKOV'
(((• 080 28 66)
BREZPLAČNA DOSTAVA
politika in upokojenci
Naredite mi to deželo »kranjsko« HI
T>il je lep poletni večer. Ni jih Ubilo prav veliko to poletje. Kot da bi tudi nebo jokalo nad usodo Vipavske doline in Primorske. Za mizo je bila zanimiva družba, zbrana z vseh vetrov. Teme pa kot običajno, od poletnih - lahkotnih naprej. In nato, kot strela z jasnega vprašanje: ali je za Primorce sploh kakšna razlika med italijanskim fašizmom in sedanjim »kranjskim centralizmom«. Seveda je! Zaenkrat nam »Kranjci« še pustijo prepevati v materinem jeziku. Res pa je, da je situacija taka, da je pesem na naših ustih zamrla sama od sebe. Primerjava med enim in drugim obdobjem je realno nemogoča, to je seveda popolnoma jasno! Ostaja pa seveda nesporno dejstvo, da »centralna vlada« in sile iz ozadja vlečejo poteze, ki imajo veliko skupnega z tistimi pred vojno. Primorci smo bili objektivno velik problem za mlado slovensko državo, zgodovinski in ekonomski. Potrebna je bila »posebna« obdelava, skrbno izdelan načrt, kako Primorsko oslabiti in pokoriti. Poteze se vlečejo z šahovsko natančnostjo, kronološko in sistemsko pripravljene do najmanjše podrobnosti. Tu razlik med pozicijo in opozicijo ni, gre za nacionalni projekt. Bistvena pa so zlasti štiri področja:
1. Bančni sistem! Seveda, če nekomu pobereš banke in nato vzpostaviš popolno kontrolo nad finanč-
nim poslovanjem gospodarstva, si že opravil velik del posla. In odšla je Kreditna banka Nova gorica v Maribor. Sanirati je bilo potrebno popolnoma zlomljeno mariborsko gospodarstvo in dodelili so nam status »rdečega križa«. Sledila je Banka Koper in Primorci smo plačali del računa za italijansko priznanje Slovenije. Seveda, kdo pa! Scenarij je dokončala Banka Vipa in zlom primorskega bančnega sistema je bil popoln. Prepuščeni smo na milost in nemilost, predvsem pa imajo sedaj natančen vpogled v stanje gospodarstva in nenazadnje tudi v finančno stanje vseh nas - fizičnih oseb. Edini, ki še vztraja, je Branko Tomažič in HKS Vipava. Koliko časa še? Tudi najmanjši so pomembni. Vse je potrebno »pospraviti pod komando«.
2.	Trgovski sistem! Drugi po pomembnosti, saj v njemu kroži ogromno denarja, predvsem pa se z odločitvijo, kaj bo na trgovskih policah, odloča o usodi posameznih proizvajalcev in celih regij. Odkrili so »Ameriko« - količinske lestvice in privatni trgovci so morali izobesiti belo zastavo. Kar 27 vasi v dolini je ostalo brez svoje trgovine. Nato pa so kot po tekočem traku popadali: Nanos Postojna, Rudar Idrija, De-gro Portorož, Grosist in Goriška N.Gorica, Hubelj Ajdovščina, Jestvina Koper, Preskrba Sežana, Ilirija II.Bistrica in sedaj še Alpkomerc Tolmin.
Zlom so doživeli tudi vsi nekdanji zunanjetrgovinski giganti. Ni jih več! Vsak večer pa dnevni izkupički od prodaje veselo romajo v Ljubljano - Mercator, Spar in Petrol, v Celje - Tuš in v Kranj - Merkur. Spirala finančnega toka pa je neusmiljena, saj se v vsakem krogu vrne manj denarja in regija je vedno bolj »finančno podhranjena«. Če pa združimo oba sistema -bančni in trgovski, zlahka zaključimo, da je scenarij uspešno končan. Kontrola in odločanje je že v celoti izven Primorske.
3.	Gospodarski sistem! Sistem lastninjenja je praktično »našo« družbeno lastnino podržavil. Lastniki gospodarstva sta paradržavna sklada KAD in SOD ter skladi, ki so nastali iz pid-ov. Tako je država postala do 80 % lastnik podjetij in že pregovorno vemo, da je država slab gospodar. Vzpostavljen je bil državni kapitalizem v najčistejši obliki. Operativno oblast pa so prevzeli ljubljanski »mulci«, fič-fi-riči v belih ovratnikih, brez dolgoročne vizije, brez izkušenj, brez socialne note in vrednot. Vsi bi samo prodajali meglo na Ljubljanski borzi, edina vrednota pa jim je izključno in samo dobiček. Kakšna razlika, kakšna sprememba! Kje so stare uprave in direktorji, ki so živeli z dušo in srcem s podjetjem in okoljem. Kje so časi, ko smo se odpovedovali višjim plačam, da smo lahko investirali in odpirali nova
delovna mesta. Danes pa vsi samo odpuščajo, zapirajo in dezinvesti-rajo - krizni menedžerji, to je vsa njihova umetnost, znanje in volja. Ali ni tudi Tekstina in Lipa tak primer? Veliko jih že misli tako! Ko človek pomisli, da ni več kaj odpeljati v Ljubljano, strategi centralizacije vedno znova in znova presenetijo. Odpeljali in »sesuli« so nam Fructal in sedaj še Drogo. Sedaj je prišel na vrsto neposlušni Koper. Hrbtenica gospodarstva, znameniti trije K - Kosmina, Korelič in Kranjc, je zlomljena in že ali na poti v »penzijo«. Uprave oz. odločanje pa že v Ljubljani!
4.	Upravno-davčni sistem! Smo edina država v Evropi, ki ima samo dvostopenjski upravni sistem. Celo veliko manjši Luksemburg ima tri stopenjskega, saj je razdeljen tudi na dve pokrajini. Mi pa imamo le kopico premajhnih občin brez denarja ter pristojnosti in na vrhu vsemogočno državno upravo, ki dela, kar se ji zahoče. Oblast daje moč in je najbolj sladka stvar na svetu. Zakaj bi jo še s kom delila? Saj bi tako le zmanjšala svojo moč in vpliv centralne oblasti, ki je sedaj absoluten in brez primere v EU. Le vsak deseti davčni tolar se vrne v občino in župani so tako prisiljeni na »beračenje« za vsak dodatni denar. Seveda morajo biti poslušni in »pridni«. Sistem palice in korenčka pač. In prav zato je še kako pomembno imeti svoje ljudi
v vladi in med visokimi državnimi uradniki na ministrstvih. Kar pre-štejmo Primorce v vladi in med državnimi sekretarji. Zakaj jih je tako nesramno malo? Nimamo pravih kadrov ali pa gre morebiti za »primorsko nevarnost«?
Kaj storiti? Je položaj brezupen? Daleč od tega! Vse je v naših rokah in naših glavah! Delovati je potrebno v dveh smereh, v gospodarski in politični! Za gospodarski razcvet je ključnega pomena tehnološki razvoj malih in srednjih podjetij v realni zasebni lasti. Prav zato je potrebno usmeriti vse sile in več denarja za razvoj obstoječih in ustanavljanje novih. Tu so še evropski in državni strukturni skladi, kjer smo do sedaj bili neuspešni. Predvsem pa moramo razviti podjetniški duh in klimo, da mora vse služiti razvoju podjetništva in tehnološkega razvoja. In politična smer? Pokrajine in decentralizacijo naselbinskega omrežja si bomo morali izbojevati tisti, ki smo prepričani v škodljivost obstoječe centralizacije za blagostanje nas vseh in ne le izbrancev. Prva »bitka« je že naslednjo jesen! Stopimo skupaj vse liste, forumi in zveze, vsi Primorci po srcu in pokažimo našo odločenost in moč na volitvah. Marsikaj so nam »ukradli«, volilnega glasu Vam ne morejo! Samo to je začetek konca, ali še bolje začetek začetka.
Aleksander Lemut
Srečanje upokojencev Primorske v Vipavi
Nobeno drevo ne rodi brez cvetov in ne more cveteti brez korenin. Prav tako ne more nobena družba obstajati brez starejše generacije. Tega se še kako zavedamo upokojenci, zato si vedno prizadevamo za dobro medgeneracijsko sodelovanje. Društvo upokojencev Vipava je eno najmlajših društev upokojencev v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo februarja 2003. Z aktivnostjo in dejavnostmi, ki jih ima, se je dokazalo že na raznih priložnostih. Združuje upokojence na območju občine Vipava, ki zajema 11 krajevnih skupnosti. V društvo je včlanjenih 600 upokojencev.
DU Ajdovščina
Upravni odbor Društva upokojencev Ajdovščina je na eni svojih zadnjih sej sklenil, da se vključi v program Starejši za višjo kakovost življenja doma, ki poteka pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije. Stekle so že prve aktivnosti. Za izvajanje programa in koordinacijo bo skrbela nova članica društva, Antonija Skvarč, bivša direktorica Centra za socialno delo v Ajdovščini, torej prava oseba za to zahtevno nalogo.
dobrim programom, ki ga imamo pridobivamo nove člane. Na prvem mestu je skrb za starejše, seveda v mejah možnosti in sposobnosti. Zato se na tem področju usposabljamo na raznih seminarjih in predavanjih. Imenovali smo svojega člana v komisijo za socialne zadeve v okviru pokrajinske zveze. Zelo dejavni smo na športnem področju v vseh disciplinah, ki so zastopane na športnih igrah upokojencev. Organiziramo prijateljske turnirje in se udeležujemo vseh športnih tekmovanj in turnirjev, kjer dosegamo dobre rezultate.
Ker želimo, da bi aktivni upokojenci ostali čim dlje čvrsti in zdravi, gremo vsako prvo soboto v mesecu plavat in plesat v Izolo v hotel »Delfin«. Organiziramo eno ali dvo-
dnevne izlete z ogledi zgodovinskih in kulturnih znamenitosti. Štirikrat letno pa pripravimo sedemdnevna letovanja v toplicah in na morju, Srečanje je bilo v soboto, 27. avgusta na vojaškem stadionu.v Vipavi, ki je bila ta dan prav taka kot je značilno zanjo - vetrovna. A prav veter je razpihal temne in grozeče oblake, ki so se zbirali nad mestom in popoldne je celo posijalo sonce, da je prisrčno in veselo vzdušje kar naraščalo. Na prizorišču se je zbralo okrog 3000 upokojencev iz cele Primorske. Prišli so tudi naši rojaki iz Trsta in Gorice ter upokojenci iz Hrvaške. Po slovenski in evropski himni je vse upokojence, goste in nastopajoče pozdravil predsednik DU Vipava Stane Jež. Pokrovitelj srečanja, župan občine Vipava Ivan
Princes, se je v svojem pozdravnem nagovoru dotaknil tudi problematike zaposlovanja in upokojevanja ter sociale. V imenu zamejskih upokojencev je spregovoril predsednik tržaških in goriških upokojencev gospod Emil Devetak. Slavnostni govornik, predsednik ZDUS-a Vinko Gobec, je med ostalim opozoril na spremembe in dopolnitve pokojninske zakonodaje ter o vprašanju dodatnega zavarovanja.
V kulturnem programu so sodelovali: pihalna godba Vrhpolje-Vipava, ženski pevski zbor »Večernica« DU Ajdovščina, moški pevski zbor »Fran Venturini od Domja«, ljudske pevke z Gradišča pri Vipavi, starejša folklorna skupina iz Vipave ter Vida, ki je predstavila Vipavo v verzih, ki jih je napisal Stanislav Bačar. Na koncu se je predsednik Pokrajinske zveze upokojencev za Severno Primorsko, gospod Aldo Ternovec zahvalil organizatorju in vsem nastopajočim za dobro organizacijo in lep program. Za veselo druženje in razpoloženje je igral ansambel »Hram« do poznega popoldneva. S svojim prispevkom je prisrčno vodila in obogatila program gospa Nataša Nardin.
Tako lep in bogat program, bi težko izpeljali brez pomoči mnogih. Zato se prav vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji in izpeljavi srečanja upokojencev Primorske lepo zahvaljujemo.	gX
T)redsedniki DU, ki so pristopila Jl k programu, so že imeli prvo predavanje, prav tako je že potekal dvodnevni seminar za koordinatorje v Izlakah. Letos se je v program na novo vključilo 24 društev. Na predstavitvi v Ljubljani je sodelovalo tudi 12 društev, ki so se v program vključila v lanskem letu. Njihove izkušnje so zelo spodbudne.
Domače društvo trenutno zbira prostovoljce za anketiranje občanov Ajdovščine, ki so starejši od 69 let, o njihovih potrebah in željah. Program namreč temelji prav na izpolnjevanju potreb in želja ter sodelovanju z vladnimi in nevladnimi ustanovami. Takoj po anketiranju sledi izobraževanje pros-
tovoljcev, sprejemanje ustreznih aktov in predstavitev programa širši javnosti. Izvedbo programa skrbno spremljajo v Zvezi društev upokojencev, ki je zato ustanovila skupino strokovnjakov pod vodstvom Mateje Kožuh Novak.
K pristopu v program je domače društvo vodila želja po komunikaciji z vsemi člani društva, predvsem tistimi iz posameznih krajevnih skupnosti, ki so oddaljene od mesta Ajdovščine, kjer je sedež društva. Društvo upa, da bo s tem programom pomagalo vsem starejšim pri kakovostnem bivanju v tretjem življenjskem obdobju. Idej je veliko, želje so, zagotovo bo uspeh kmalu tu.
Pripravila sh
Invalidi na Nanosu
T Tsoboto 9. julija je Društvo invalidov Ajdovščina -Vipava orga-V niziralo srečanje invalidov in njihovih svojcev na Nanosu pri Turistični kmetiji Abram. To tradicionalno obliko druženja, društvo pripravlja že od ustanovitve leta 1982. Letos se je 250 udeležencem iz Ajdovščine in Vipave pridružilo še 90 invalidov iz Goriške. Navzoče je pozdravil župan občine Ajdovščina gospod Marjan Poljšak. Občina Ajdovščina in občina Vipava ob pomoči nekaterih domačih podjetij že leta pomagajo pri finančni realizaciji tega srečanja. Društvo je organiziralo tudi zbiranje prostovoljnih prispevkov in jih namenili 11 invalidom, ki živijo v Domu starejših občanov Ajdovščina Ob zanimivem zabavnem programu in ob zvokih skupine Javor, je srečanje minilo v prijetnem in nepozabnem vzdušju, ki je dodobra segrelo ozračje v sicer suhem, a hladnem dnevu.
Roman Velikonja
Nogometna šola
Olimp za mlade
Trije mladeniči, nekdanji nogometaši NK Primorja, komercialist Uroš Pintar, absolvent DIFa Andi Mamič ter prometni policist Aleš Kodelja, so tudi letos dokazali, da je lahko osebna iniciativa mnogokrat plodnješa od formalnih povezav: letos so tako že tretjič z organizacijo poletne nogometne šole za najmlajše razbili poletno mrtvilo na športno-rekreacijskem področju v naši dolini.
T etos se je šole udeležilo 46 deč--L/kov, razdeljenih v štiri starostne skupine od 6 do 13 let, v štirih izmenah od konca junija do začetka avgusta. Poletna nogometna šola je, menimo, za otroke prijetna izkušnja: po dopoldanskem treningu ter kosilu, se otroci oddahnejo na ajdovskem bazenu, po malici ob 16.00 uri pa se učijo tudi osnovnih znanj iz italijanščine, da bi dan potem zaključili s še enim trenigom. Poskrbljeno je tudi za prevoz in sicer od doma do šole in nazaj. Treningi so letos potekali v Vipavi, na “vojaškem” igrišču, ki so ga omenjeni mladeniči (združeni tudi v športno društvo ), dobili v štiriletni najem od Slovenske vojske. Najemnino poračunajo z vzdrževanjem igrišča - tudi investicijskega; tako so letos pobarvali gole, prekrili s betonskimi ploščami, ( ki so jih sami v popoldanskem času vlivali v kalupe ), več kot 100 metrov drenaž-nega jarka ob igrišču, travo so redno kosili, očistili okolico ipd. Načrtujejo tudi ureditev še enih slačilnic v kontejnerju ob igrišču, kakor tudi ureditev stalnega vodnega priključka, tako da bi se lahko nogometaši po treningih in tekmah umili in osvežili. Vodo potrebujejo tudi za zalivanje trave na igrišču.
Sicer pa Andi Mamič ocenjuje, da se prava vrednost njihove šole skriva v
individualni obravnavi posameznika pri treningu. Tako ima en trener na skrbi največ 3 igralcev, trenirajo v glavnem nogometno tehniko, vodenje žoge, “varanje” nasprotnika ter udarec na gol. S prizadevnostjo “učencev” je zadovoljen, izredno napredovanje nogometnega znanja v pičlih petih dneh pa pripisuje tudi sproščenim, prijateljskim odnosom, ki vladajo v njihovi šoli in ki se verjetno v večjih klubih, ki delajo predvsem po načelu tekmovalnosti in pod pritiskom uspešnosti, nekako izgubljajo. Za udeležbo otrok na nogometni šoli Olimp so letos starši plačali 21.000 tolarjev. Uroš Pintar meni, da cena ni pretirana - poleg opisane oskrbe ( prevozi, hrana, trenerji, učitelji) dobijo udeleženci tudi hlačke in majice. V kratkem bodo staršem poslali tudi CD z videoposnetki šolanja, septembra pa bodo imeli zaključni turnir in piknik.
“Do sedaj nismo v društvu zaslužili še nič. Delamo brez nadomestil. Če se že kaj nabere, investiramo v opremo ter v igrišče. Pri tem nam bolj pomaga npr. Picerija Fontana iz Ajdovščine kot pa Zveza športnih društev Ajdovščina. Ampak to je že druga zgodba.”
Kakorkoli že - fotografija pove, da je otrokom lepo.
mt
Novo šolsko leto v Rumu
Program Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM), ki se izvaja v okviru Ljudske univerze Ajdovščina, vabi k vpisu v novo šolsko leto 2005/2006. Vpišejo se lahko mladi med 15. in 25. letom starosti, ki so iz različnih razlogov izstopili iz rednega šolanja in so brezposelni.
KAJ GRE? V PUM-u se čas ^-ipreživi na ustvarjalen, zanimiv in koristen način. Mladi v programu dobijo nove pozitivne vzpodbude za učenje in nadaljevanje šolanja ter se vključijo v aktivno družbeno življenje.
NAČIN DELA! Delo poteka po metodi projektnega dela, mladi se učijo z aktivnim sodelovanjem v različnih projektih pod vodstvom
posebej usposobljenih mentorjev. PUM upošteva interese in sposobnosti udeležencev, ki sodelujejo pri načrtovanju aktivnosti.
Program traja eno šolsko leto, mladi se lahko vanj vključijo kadarkoli med šolskim letom. Program je brezplačen, kot brezposelni pa imajo udeleženci pravico do kritja stroškov v skladu s pogodbo z Zavodom RS za zapo-
slovanje.
Program se bo začel izvajati 20. septembra 2003, z vpisom pa bomo začeli s 1. septembrom-Vse dodatne informacije v zvezi z vpisom in programom dobite na Ljudski univerzi Ajdovščina (tel: 05/ 36 61 105) ali se direktno obrnite na mentorice programa PUM (tel.: 05/ 368 05 08 Anja, Mojca, Eva).
V
Športne počitnice
V petek 19.08 je bil v Ajdovščim zaključek športnih počitnic. Gosta na prireditvi sta bila nosilec bronaste olimpijske kolajne Vasilij Žbogar ter obetavna tekačica Lucija Krkoč. Prireditve se je udeležilo veliko staršev in otrok, program pa so popestrili plesna skupina Bad Girls, pevka Romina Umer ter karate klub Shotokan.
T etošnjih športnih počitnic JL<se je udeležilo 140. otrok iz Ajdovskega in Vipavskega območja. Program je zajemal plavalni tečaj za predšolske in šoloobvezne otroke od 6. do 10. leta starosti, celodnevno varstvo z možnostjo učenja angleškega jezika ter tečaj kajaka za otroke in odrasle.
Celodnevno varstvo je bilo kombinacija plavalnega tečaja, učenja angleškega jezika, ustvarjalnih delavnic ter popoldanskih športnih aktivnosti pri katerih so se otroci preizkusili v različnih športnih panogah in sicer v; konjeništvu, jamarstvu, gimnastiki, kajaku, karateju, košarki, rokometu, lokostrel-
stvu ter tenisu.
Za dani program pa so imeli otroci organiziran prevoz in sicer iz smeri Črniče-Ajdovščina ter Col-Vipava-Podnanos-Ajdovščina.
Tečaj kajaka je sprva potekal v Batujah na reki Vipavi. Pridobljeno znanje pa so tečajniki nadgradili v Solkanu na umetni progi ter zadnji dan na spustu od Volarji do Mosta na Soči.
Za izpeljavo celotnega programa so na pomoč priskočil Fundacija za šport, Športna zveza Ajdovščina, Ljudska univerza Ajdovščina, športna društva ter zasebni športni delavci iz Ajdovščine in Nove Gorice. Kristina Naglost, Barbara Naglost-konjeništvo,	Košarkarski	klub
Ajdovščina, Karate Klub Shotokan Ajdovščina,	Rokometni	klub
Ajdovščina, Aero klub Josip Križaj, Simon Rosič-predstavitev kriminalistike, Lokostrelski klub Nova Gorica, Teniški klub Ajdovščina, Jamarsko društvo Danilo Remškar ter Kajak klub Soške Elektrarne.
Primož Sulič
BiH na Al Arafu
T^nkrat učiteljica, večno učitelji-JLaca. Tudi upokojena. Drugi lahko počno druge stvari, rezbarijo, berejo, igrajo, glinijo. Učiteljica pa večno uči. Poučevanje je del njenega telesa, dodatni organ, ki ga drugi nimajo. Zato naj bi tik pred prvim septembrom, po mnenju urednika, upokojena učiteljica napisala nekaj vzpodbudnih besed otrokom in njihovim staršem. Prej staršem kot otrokom.
Te dni sem spet prebrala Bartolovega Alamuta. Zaradi poti, ki je pred mano. Zaradi vzpona, ki bo. Prebrala sem spremno besedo in se poglobila v zveneče besede Mirana Košute. Razmišljala sem o filozofskih, verskih in etičnih vprašanjih in ugotovila, da je Alamut tudi prispodoba šolskega sistema.
V svetišče znanja, ki je moč, pošiljajo starši svoje otroke, ne da bi se vprašali, kaj se bo z njimi dogajalo. Oddajo jih, izročijo in se odpovejo lastnemu poučevanju, izročilu. Pomembno je, da bodo otroci blizu, pri izviru, pri mojstru: izročijo mu jih, oddajo in vedo, da je tako prav. Alamutski šolski dril je strašen: naporne telesne vaje, bojne veščine, hrane samo toliko, da mlad človek preživi. Popoldne učenje drugih predmetov: biologije, zgodovine, matematike, geografije, dogmatike. Na učiteljeva vprašanja jasni učiteljevi odgovori: zapisati jih je treba in se jih zvečer naučiti na pamet, jih ponavljati in ne pozabiti. Pravilen je samo tisti odgovor, ki je učiteljev odgovor. Dvom. Strah pred njim. Nedovoljeno razmišljanje je kaznovano in izbranca pahnejo med prostake. V svetu popolne poslušnosti, ne-razmišljanja, ne-samostojnosti so možne druge manipulacije, popolno obvladanje mladih ljudi, spreminjanje izbranih mladeničev v živa bodala, k slepo izpolnjujejo voljo svojega gospodarja, ki ne dvomijo, ki se ne sprašujejo, ki ne mislijo. Samo Ibn Tahir spregleda, ne sicer čisto sam, kar pa ni njegova napaka, temveč pisateljeva. Samo Ibn Tahir ve, da je Al Araf zid med nebesi in
peklom, da po njem hodijo ljudje, ki so spoznali, ki jih ni strah pogledati v dobro in v zlo, to je vase. Samo on je pripravljen iskati in samo njegovo iskanje je nagrajeno s svobodo. Saj je iskanje svoboda, notranja, osebnostna.
Zato sem vedno verjela, da ljudje hodijo v šolo po spoznanje, po svobodo, po svojo rast, po lastno mišljenje. Da je šola Al Araf ali vsaj stopnice k njemu. Hoja je človekova, vzpon je njegov. Vrnitev je samo njegova odločitev. Zato me neskončno pretresajo lanski, predlanski, jutrišnji posegi staršev v izbor del, ki naj jih mladi berejo. Zato me boli, da nekateri, res redki, učitelji pritrjujejo takim razmišljanjem. Zahtevajo alamutski dril: dopoldanski in popoldanski, večerni in nočni. Zahtevajo, da bi štirinajstletniki brali samo dela, ki jih nb morejo pokvariti, ki naj bi bila del njihove izkušnje, ker naj bi jih razumeli samo skozi izkušnjo. Kakšna strašna zahteva! Princeska z napako je napisana samo za begunce, Ledene magnolije samo za deklice, ki so jih spolno zlorabili, Jurčičev Domen samo za nezakonske sinove. Če hočem razumeti Zločin in kazen, moram ubijati in če bi hotela doumeti grozo bivanja Ane Karenine, bi končno spoznanje doživela v smrti na tirih. Kje je empatija, vživljanje. Brez nje si ne morem zamisliti niti vsakodnevne hoje po Ajdovščini.
Zahtevajo, da bi se maturanti odpovedali svoji lastni pameti, svojim miselnim sposobnostim, svoji presoji in odgovarjali točno tako, kot je zapisano. Mladi fejdaji na Alamutu. Obvarovanim razmišljanja bi jim občasno dovolili vstop v umetni raj, do jutra in še do poldneva. Tako kot Ibn Saba alamutskim mladeničem. In imeli bi živa bodala, ki bi za oblastnika, delodajalca, starše, družbo in druge imenitne reči storili točno to, kar bi od njih zahtevali. In ne bi nikoli stali na Al Arafu.
Kje so tu vzpodbudne misli za prvi september? Za praznik družine, za praznik otrok in za praznik države. Družina hoče, da bi hodili otroci po Al Arafu, ampak nizkem, ne previsokem, da bi se jim ne zvrtelo od višine. Država hoče, da bi hodili otroci po Al Arafu, ampak takem, ki je podoben nizki gredi. In če smo vztrajni, se otroci naučijo hoditi čisti pri tleh. Ne potrebujejo višin, njihovo nalivno pero se ne spreminja v ptico, kreda ne v pečino, računalnik ne v čudežni stroj, ki nas nese v nebo, če po svoje zapisujem Preverta. Žalostna od jeze sem napisala besedilo z naslovom Kosovelkam in kosovelom vstop prepovedan. Pa ga nisem poslala nikamor. Če bi oče Anton Kosovel svojemu sinu Srečku predpisoval branje, če bi oče Anton ukazal, kaj sme misliti, čemu bi se čudili danes? Srečni Sidharta, varno spravljen za obzidjem palače, ni
vedel, kaj je onstran. Nikoli ne bi izvedel. Zid je bil visok. Pa je izvedel, sam. Odpovedal se je palači in družini in postal Buda.
Kje je optimizem, ki bi moral prevevati še tako upokojeno učiteljico? Optimizem je v otrocih, ki so lastniki svojih lastnih možganov. Naša starševska in šolska skrb je, da jim jih pomagamo razvijati, tudi takrat in predvsem takrat, ko čutimo, da postajajo večji od naših. Kakšna radost bi morala v nas zaigrati, ko bi ugotovili, da nas je mlad človek presegel. Kakšno grozo bi morali doživljati, ko bi spoznali, da smo zamudili dokazane stopnje v razvoju otroka. Da je šel mimo nas njegov čas govora, čustev, sočutja in vživljanja v drugega, čas abstrakcije, hlastanja po informacijah, kombiniranja, pravičnosti, urejenosti. Nalašč sem premešala stvari med seboj, saj se v nas tako pojavljajo.
Naj bo šolsko leto lepo! Dovolimo otrokom, da uporabljajo možgane! Verjemimo, da jih imajo. Dovolimo, da povedo, kaj mislijo in z govorjenjem razvijajo svoje bogastvo. Dovolimo, da bo govorjenje tudi umetnostno (domišljiji naj dajo krila) in ne samo neumetnostno (poročanje, novice, vesti, reklame,..)-Potem bodo lahko hodili po M Arafu, mi bomo občudovali njihovo hojo visoko nad nami in nam bo lepo.
Ivana Slamič
ppp, fosili
21
Tjolicisti so obravnavali tatvine na X bencinskem servisu na Goriški cesti v Ajdovščini, kjer si je neznanec natočil v posodo 22 litrov goriva in pozabil plačati; iz odprte garaže v Ajdovščini je neznanec odtujil motorno žago, pri kontroli v industrijski coni v Ajdovščini so policisti pri izvrševanju tatvine bakrene žice zalotili dve osebi, bencin iz rezervoarjev dveh osebnih vozil na parkirnem prostoru na Vipavski cesti 11/a, nezaklenjenega kolesa znamke Weleeer 800. Na kombiniranem vozilu je storilec izrezal trikotno okence na desnih vratih in iz notranjosti odvzel 7 zavojčkov cigaret Marlboro, bencina na črpalki v Vipavi, kjer je neznanka natočila 30 litrov goriva in se odpeljala ne da bi poravnala račun v višini 6. 828.00 SIT, zaklenjenega moškega gorskega kolesa znamke Lombardo izpred bloka na Bevkovi 11 v Ajdovščini, denarnice z osebno izkaznico, vozniškim dovoljenjem, bančno kartico in 5.000 SIT iz pisarne na občini v Ajdovščini, INOX pločevine v vrednosti 100. 000 SIT izpred delavnice v Vipavi. Iz vozila ZD Vipava je neznanec iztočil okoli 35 litrov goriva, okrasnih pokrovov koles z osebnega vozila v Ajdovščini, denarja iz denarnice v eni izmed pisarn v ZD v Ajdovščini, denarnice z denarjem in dokumenti s strani avtoštoperja, ki ga je občanka iz Ajdovščine peljala od Nove Gorice do Vogrskega, osebnega vozila katerega je lastnik pustil odklenjenega s kontaktnimi ključi v notranjosti, vozilo so kasneje odkrili v Lokavcu, gorskega kolesa Weller iz stanovanjskega bloka v Ajdovščini, denarja in GSM aparata v ZD Ajdovščina, hladil-
ne naprave v Fructalu, denarnice z dokumenti in 4.000 SIT izvozila parkiranega na parceli pri Dolgi Poljani, okrasnih pokrovov in desnega prednjega smerokaza z osebnega vozila občanke iz Stomaža, iz odklenjenega osebnega vozila parkiranega v bližini avtobusne postaje v Ajdovščini je bila odtujena denarnica z dokumenti in mobilni telefon, katere so zmikavtu policisti zasegli, ko jih je le ta prodajal pred trgovino Noč in dan in jih vrnili lastniku, pred lokalom Na Brodu v Lokavcu so lastnici osebnega vozila odmontirali zadnje kolo in z njim odšli neznano kam, denarnice z osebnimi dokumenti, bančnimi karticami in okrog 37. 000 SIT iz odklenjenega osebnega vozila parkiranega v breskovem nasadu pod Črničami, občanka iz Ajdovščine je pri svojem vozilu opazila neznanca s katerim je spregovorila nekaj stavkov, ko je le ta odšel je ugotovila, da ji je bila iz vozila odvzeta denarnica z dokumenti, iz odklenjenega osebnega vozila na Malem Polju sta z neznancem odšla denarnica s cca. 150 do 200.000 SIT in GSM aparat Nokia, pri pregledu okolice so policisti našli denarnico, vendar prazno, osebnega vozila z domačega dvorišča občanu s Cola, ki je bilo 30 minut po prijavi izsledeno v manškem križišču, motornega kolesa znamke Honda CFR 450 R, registerskih številk CD 75114 (I), bele barve z rdeče črnim sedežem, letnik 2005, vrednega. 9500 Burov v Skriljah, agregata za električno energijo izpred stanovanjske hiše na Nanosu, cevi za namakalni sistem na Ustjah, denarja in zlatnine iz stanovanjske hiše, denarnice z dokumenti in denarja v prostorih OŠ v Vipavi, kolesa z motorjem znamke Tomos, registerskih številk, GO-Cl-687 na Livadi v Ajdovščini, GSM aparata NOKIA 3310 v gostinskem lokalu Favorit v Ajdovščini in okoli 200 litrov nafte iz tovornega vozila Primorja na Rebernicah.
Vlom s tatvino v OŠ Danila Lokarja, kjer je bil odtujen videorekorder in glasbeni stolp, v stanovanjsko hišo v Dobravljah, kjer je bilo odtujeno več različnih dokumentov, bankovcev, zlatih in srebrnih predmetov v vrednosti okoli 450.000 SIT, v pi-
sarno podjetja KIP-GO iz katere je bilo odtujeno več računalnikov oz. računalniške opreme, v skladišče ob gostinskem lokalu Podskala v Vipavi: odtujen je bil prenosni računalnik, razno orodje in alkoholna pijača, lastnik je oškodovan za okoli
250.000	SIT, v prostore Karitas v Ajdovščini iz katerih je bilo odtujeno nekaj kovancev in povzročeno za 50. 000 SIT materialne škode, v pritličje stanovanjske v Ajdovščini iz katerega je nepridiprav, medtem ko so stanovalci spali v zgornjem nadstropju, odtujil žensko torbico in s tem lastnico oškodoval za okoli 80. 000 SIT, v osebno vozilo v Vipavi, z nepridipravom je odromal avtoradio, denarnice izza prodajnega pulta, v gradbene zabojnike podjetij SCT in Primorje na gradbišču hitre ceste v Rebernicah, odvzeto je bilo različno orodje, lastnika sta oškodovana za. 3.
150.000	SIT, iz ograjenega skladišča v Vipavi so bile odvzete 4 pnevmatike 235/60/16 Bridgestone; jeklenka kisika, manometer in ročni voziček za prevoz jeklenk, lastnik je oškodovan za cc. 450.000 SIT.
Poskus vloma v prostore trgovine ERA, drzne tatvine v kateri je storilec občanu iz Skrilj, s katerim se je predhodno družil, odvzel bančno kartico in z njo na bankomatu dvignil 30. 000 SIT in mu le to kasneje vrnil s pojasnilom, da jo je našel. Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje mamil, kjer je bilo ugotovljeno, da sta dva mladeniča iz Ajdovščine v bližini smetišča v Dolgi Poljani posedovala nasad 40 sadik konoplje, katere so policisti ustrezno zavarovali. V Vrtovinu so opravili hišno preiskavo in pri tem zasegli večje število sadik konoplje in za nadaljno prodajo že pripravljenih zavojčkov marihuane.
Ogrožanje varnosti: na Colu je prišlo do družinskega spora v katerem je bila ena oseba lažje telesno poškodovana, v Ajdovščini je sorodnik občanu grozil z nožem, le ta se je ob intervenciji pomiril, ker pa je naslednje jutro ponovno ogrožal var-
nost občana, so ga policisti privedli na policijsko postajo, ker je kazal bolezenske znake, ga je pregledal zdravnik, ki je odredil zdravljenje v pristojni zdravstveni ustanovi Na Bevkovi ulici v Ajdovščini so se zaradi neporavnanih dolžniških obveznosti sprle tri osebe, dejanja in povzročitve lažje telesne poškodbe je osumljen dolžnik: Spor med iz-venzakonskim parom se je na srečo končal le z grožnjami, v Vipavi sta se sprli dve osebi, ena je zadobila lažje telesne poškodbe, na javni prireditvi je občana pretepel reditelj, ki bi moral skrbeti za red, v okolici Ajdovščine je prišlo do pretepa med družbo, ki je skupaj popivala, dva sta pretepla in povzročila hujše poškodbe tretjemu, medtem se je v dogajanje vključil še četrti, ki želel zadevo pomiriti, vendar je izgubil ravnotežje in padel preko ograje na cesto in si pri tem zlomil obe nogi, krajan je so-krajanom grozil z bombo, osumljeni je bil nasilen tudi do sorodnikov, ob razgovoru se je uprl tudi policistom, ki so bili primorani uporabiti fizično silo in sredstva za vklepanje, pri sebi je imel nahrbtnik, v njem pa predmet iz katerega so molele žice, zato so poklicali pirotehnike, ki so sumljiv predmet razstrelili z vodnim topom. Na Tovarniški ulici je sosed v sosedovega sina vrgel leseno palico in ga telesno poškodoval.
CESTNI PROMET:
V minulem obdobju so ajdovski policisti obravnavali 22 prometnih nesreč, katerim je botrovalo izsiljevanje prednosti, nepravilno prehitevanje in razvrščanje, neprimerna hitrost, vožnja po nasprotnem voznem pasu, dve nesreči sta se končali s smrtnim izzidom, prvi je botrovala nepazljivost voznika, ki je spregledal peško na prehodu za pešce na Goriški cesti v Ajdovščini, v drugi na Vipavski cesti v Ajdovščini je poškodbam podlegel voznik motornega kolesa, ki je trčil z osebnim vozilom. V treh nesrečah so udeleženci zadobili telesne poškodbe, z mesta dveh prometnih nesreč, sta povzročitelja odpeljala, ne da bi soudeležencu nudila podatke, vendar so policisti oba izsledili, eni nesreči je botrovala srna.
JRM:
naša naravna dediščina - 34
RAZISKALI SMO ČAVEN
^Thidi letos so učenci petih
X razredov OŠ Danila Lokarja Ajdovščina spoznavali naravne znamenitosti Čavna. Vsak razred je en dan z mentorji preživel na Čavnu, učenci so nato prespali v planinski koči in se naslednji dan peš vrnili v dolino.
Učenci so po programti spoznavali rastlinski svet Čavna ter njegove geološke in paleontološke značilnosti.
Rastline so učenci spoznavali pod mentorstvom Dorice Slokar, ki je bila glavni organizator ter njenih sodelavk in sodelavcev.
Pod mojim vodstvom so učenci spoznavali kamenine, minerale
in fosile. Pomagala sta mi Jožko Vodopivec iz Kamenj in moj vnuk Jure Slokar, ki je bil tudi učenec petega razreda.Na Čavnu sem doslej malo raziskoval, ker pač »ni prišel na vrsto«, tako da mi je ta naloga prišla kar prav.
Že prvi dan smo si ogledali območje Male gore in okolice. Tam nam je Jožko Vodopivec pokazal kar lepo najdišče brahiopodov-rameno-nožcev. Žal so bili večinoma zaliti v kamenino-apnenec, le tu pa tam se je dalo kakšnega izluščiti. Učenci so nabrali kar nekaj lepih primerkov in pokazali presenetljivo zanimanje. Najdišče je razmeroma veliko. Verjetno je prav tega že prej raziskoval profesor dr. Stanko Buser, saj je z »južnega pobočja Čavna« opisal okrog deset različnih vrst brahiopo-dov, ki sodijo v geološko dobo Jura-lias, starost okrog 185 milijonov let. Učenci so našli primerke obeh rodov brahiopodov.Rhynchonella in Terebratula. Žal nas je pregnal dež in smo morali kar pohiteti v kočo.
Tudi drugi dan smo odšli na pomembno najdišče brahiopodov. To najdišče je zahodno od koče na Čavnu ob cesti proti Selovcu. Zanimivo je, da smo nekaj primerkov našli kar na cesti, med gruščem. Tu se je še posebej pokazalo kdo ima ostre oči in dovolj ustvarjalnosti, saj so tudi brahiopodi »kamenčki« in jih je težko ločiti od ostalih v cestnem grušču.
Z naslednjimi skupinami smo raziskovali območje severozahodno od koče ter kamnine ob cesti proti Selovcu. Tik ob cesti smo našli kar velik »kamen«, ki se je čudno svetlikal. Seveda smo hitro ugotovili, da gre za kalcit z lepim, kar velikimi kristali svetlo rjave barve. Skoraj vsak od učencev si je za spomin vzel po nekaj kristalov in jih odnesel domov. Upam, da jih niso učenci kasneje kam odvrgli.
Z eno od skupin smo kar podrobno raziskali brežine ob cesti proti Selovcu. Na več krajih smo našli cele skale, polne lupin školjk. Poleg školjk je bilo veliko ostankov lupin polžev in kot presenečenje fosilne morske alge. Nekateri primerki so bili zares lepi in zaradi redkosti še posebej zanimivi. Poudariti moram, da so bili nekateri učenci pravi raziskovalci in sva morala z Juretom kar naprej tolmačiti kaj je to in kaj je ono v najdenih kamnih. Gotovo je, da bo potrebno ta predel še enkrat podrobno pregledati, saj verjetno skriva še kakšno posebnost.
Posebno navdušenje je med učenci vzbudilo raziskovanje najdišča v gozdu severozahodno od koče. V kamnih smo tam našli veliko lepih školjk. V nekaterih primerkih je bilo
Policisti so v Selu mirili sprta bivša zakonca, v drugem primeru pa so mirili zakonca v ločitvenem postopku, zaradi česar je možu zavrela kri in je besen besede podkrepil še z udarci. V Stomažu sta si v lase skočila soseda, zakaj ne vesta niti sama, v Vipavi so na željo občanov, ki jih je motil hrup, opozorili lastnika gostinskega lokala, da je prekoračil čas obratovanja, zavarovali so nogometno tekmo med domačim NK Primorje in NK Maribor, kajti navijači slednjih, Viole, so se poskušali ogniti plačilu vstopnic in so začeli plezati čez zid v notranjost, prav tako so poskušali mimo kontrole na stadion vnesti navijaške pripomočke in ker jim redarji niso bili kos, so za pomoč prosili policiste, ki so kršitelje umirili.
OSTALO:
S strani lovcev so bili obveščeni, da so opazili neznanca, ki je v bližini glavne ceste Ajdovščina-Col, ustrelil gamsa in jo je, ko je opazil lovce, ucvrl neznano kam, za ustreljeno žival pa so poskrbeli lovci. Ogledali so si nekaj prizorišč požarov, kjer je bilo ugotovljeno, da gre predvsem za čiščenje meje in sežiganja sena. pri bivših vojašnicah Srečka Kosovela so si ogledali mesto kurjenja odpadnega gradbenega materiala, katerega so pred prihodom policistov že pogasili gasilci. Na poti na obljubljeni zahod so prestregli državljana Turčije, ki je ilegalno vstopil v Slovenijo in je samovoljno zapustil Center za tujce v Prosenjakovcih in se odpravil za debelejšo rezino kruha, hrvaški državljan, pa je na zahod poskušal prepeljati tri državljane SČG. Na osnovi prijave o najdenem mrtvem človeku so z dežurnim zdravnikom ugotovili, da je moški naredil samomor z obe-šenjem, na Colu so si ogledali mesto delovne nesreče, kjer je delavec, kije polagal izolacijo na stropu, pri sestopu z delovnega odra padel in se huje poškodoval. Do prihoda skupine pirotehnikov so v Sanaborju zavarovali mesto najdbe dveh starih neeksplodiranih granat, v hrambo so prevzeli kolo z motorjem znamke Automatic, letnik 1973, številka okvirja 29709. Pestro, ni kaj!
Ksimeroni
toliko lupin, da je bil med njimi le prostor za apneno vezivo-to so bili res tipični primerki »Lumakela«-sprimek lupin školjk. Še bolj kot školjke pa so učence navduševali polži. V par primerkih je bil viden cel polž, do polovice sicer zalit v apnencu, vendar je bila lepo vidna struktura polžje hišice. Večinoma je šlo za polže Nerineje, ki so se pojavili že v spodnji juri-liasu in izumrli v obdobju krede. Njihova hišica je v notranjosti zelo lepa. Tipične so izrazite, lepo vidne »gube« različnih oblik, po katerih se ločijo posamezni rodovi in vrste. Nerineje so na Čavnu razmeroma majhne od 1 do 3 cm, v centralnem Trnovskem gozdu , severno od Krnice, pa sem našel primerke dolge okrog 20cm.
Na najdišču severno od koče na Čavnu so bili najdeni tudi primerki v katerih so fosilni ostanki, ki jih bo potrebno še obdelati ter pokazati strokovnjakom, da jih določijo in ugotovijo kaj pravzaprav so nekateri ostanki v kamnini.
Naj še povem, da smo nad Malo goro med drugim našli velike prodnike iz zanimivega rdečega apnenca. Prodniki kar izstopajo iz siceršnje sivine apnenčastih skal. Tudi to kamnino bomo dali v raziskavo strokovnjakom, da bodo ugotovili kaj je »obarvalo« apnenec. Morda železovi minerali...
Stanislav Bačar
koledar
KOLEDAR PRIREDITEV SEPTEMBER:
RAZSTAVE
PILONOVA GALERIJA,
Petek, 16. september - odprtje pregledne razstave RAOUL CENISI, slike, risbe iz avtorjeve zapuščine.
V	zgornjih nadstropjih je na ogled stalna zbirka Pilonovih likovnih del in fotografij.
Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 16.00 uro.
INFO: 05/368-91-77
MUZEJSKA	STAVBA	V
AJDOVŠČINI
Na ogled ponuja dvoje stalnih zbirk: ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja v spodnjih prostorih muzejske stavbe.
ARHEOLOŠKA ZBIRKA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini pa je razstavljena v zgornjih prostorih muzejske stavbe. Avtorica zbirke je Beatriče Žbona Trkman, arheologinja Goriškega muzeja.
Ogledi: vsako soboto in nedeljo od
13.00	do 18.00 ure, organizirane skupine pa si razstavo lahko ogledajo tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36-63-900, 051-304-607.
LIČNA HIŠA Ajdovščina Na ogled razstava PORTRETI Aline Asberga iz Latvije Lična hiša vabi k vpisu v delavnice: Ustvarjalna delavnica IGRATI SE Z UMETNOSTJO - za predšolske otroke (od 4 do 7 let);
TEČAJ LIKOVNIH TEHNIK: akvarel, akril, grafika - za mlade in odrasle od 18 let dalje;
Otroška likovna delavnica LIČNA HIŠA - za šolske otroke od 8 do 14 let;
Individualne ure risanja - za odrasle in mladino od 14 let (priprava na sprejemne izpite);
Delavnica UMETNIŠKE GRAFIKE
-	za odrasle in mladino od 16 let dalje; Delavnice UMETNIŠKE KNJIGE IN
MATERIALOV - za odrasle, študente in mladino od 16 let naprej.
Podrobnosti boste izvedeli v Lični hiši, kjer v septembru zbirajo prijave. Število članov v posamezni delavnici je omejeno!
V	Lični hiši so naprodaj umetniški izdelki: grafike, nakit, keramika. Dobrodošli!
Odprto: vsak dan med ,9.00 in 13-00 ter med 15.00 in 18.00, sobota v dopoldanskem času
INFO: 05/368 19 29, 040-839-729 PROSTORI	KRAJEVNE
SKUPNOSTI CESTA Na ogled je stalna razstava slik CESTA NEKOČ IN DANES, avtorice Cvetke Kravos. Razstavo vam lahko pokaže g. Cvetka, ključe ima tudi tajnica KS Lucija Batič, za informacije pa lahko pokličete predsednika KS Cesta, Alberta Kravosa 041-452-552.
GALERIJA DOMA KRAJANOV VIPAVSKI KRIŽ
Sobota, 3. september ob 19.00 - odprtje razstave slik VALENTINE VERČ IN SIMONA JUGOVIČ FINK.
Odprtje bo z nastopom pospremila pevka šansonov Nataša Jan.
BRJE, nekdanja šola
Sobota, 10. september ob 20.00
-	odprtje razstave ŽIVLJENJSKA POT
LJUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA V LETU 2005/06 VABI K VPISU V
visokošolski strokovni program: ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT- INFORMATIVNI DAN BO V PETEK, 2.9.2005 OB
16.00	URI, SREDNJA ŠOLA VENO PILON V Ajdovščini
višješolske strokovne programe: STROJNIŠTVO, ELEKTRONIKA ali KOMUNALA
EKONOMSKI / STROJNI / GOSTINSKI TEHNIK TRGOVEC, ADMINISTRATOR, GOSTINSKA DELA (KUHAR/ NATAKAR)
PUM - projektno učenje za mlajše odrasle
IZPIT IZ SLOVENŠČINE ZA TUJCE (prijave do 8. septembra 2005)
INFORMACIJE:
36 6l 105, 36 81 350 ter www. lu-ajdovscina.si
SILVANA FURLANA (1953 - 2005) in projekcija kratkega igranega filma DEKLICA S FRNIKULAMI - scenarij in režija Silvan Furlan Dogodek bo počastil spomin na prezgodaj preminulega filmskega publicista in kritika, scenarista, dramaturga, ustanovitelja in direktorja Slovenske kinoteke, ki je zgodnje otroštvo in prva šolska leta preživel na Brjah.
V programu bodo sodelovali Nastja Franko, Majda Birsa, recitatorka Nina Trebovc, violončelistka Tina Gregorc. Spregovorila bosta predsednik Krajevne skupnosti Brje Branko Furlan in župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak.
Vabljeni vsi nekdanji sošolci, vaščani, prijatelji, znanci, poznavalci filmske umetnosti in ljubitelji kulture.
Organizatorji: KS Brje, Društvo animatorjev Norma 7, Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje KOLONIJA	USTVARJALNIH
DEJAVNOSTI BRJE 2005 Torek, 13- september - Društvo animatorjev Norma 7 pripravlja srečanje literarnih in likovnih ustvarjalcev, članov invalidskih društev in organizacij Slovenije ter ustvarjalnih gostov kolonije.
PRIREDITVE
SVEČANOST OB 80 LETNICI GASILSKEGA DRUŠTVA
IN GASILSKA VESELICA
Sobota, 3- september od 16.00 ure dalje, Lavričev trg Ajdovščina.
SVEČANA PARADA, kulturni program: slavnostni govorniki - predsednik PGD Ajdovščina Miran Pegan, župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, predstavnik Gasilske zveze Slovenije; zasluženim članom in veteranom društva bodo podeljena priznanja; nastopil bo Mešani pevski zbor Primorje, predstavljena bo kronika Gasilskega društva, ki bo izšla ob tej priložnosti, sledil bo še prikaz gasilske vaje z lestvami po starem.
Od 19.00 dalje zabava z ansamblom Nanos.
DOBRODOŠLI!
SREČANJE RODBINE TRATNIK
1691 - 2005, 314 LET, 12 RODOV
Sobota, 3. september, domačija Darka Tratnika v Gozdu pri Colu
Predvideni začetek zbiranja je med
12.00	in 13-00 uro. Ob 13.00 bo v Gozdu sveta maša, po njej pa kratek kulturni program, pozdravni nagovori, predstavitev rodbine, skupno fotografiranje in pozdrav najstarejšim članom rodbine.
Ob prireditvenem prostoru si bo mogoče ogledati staro orodje in dela, s katerimi so se nekoč preživljali Tratniki; kuhali bodo kopo in poskrbeli za pravo furmansko polento, vožnje z zapravljivčkom... Srečanje se bo nadaljevalo ob veselih vižah ansambla Gorski cvet.
SREČANJE KMETIC PRIMORSKE
Sobota, 3. september, Tiha dolina na Predmeji.
Podeželske žene se bodo dobile ob
10.00	uri, kulturni program pa prične ob 13.00.
Organizator: Kmetijsko svetovalna služba Ajdovščina
ANGELSKA NEDELJA
Nedelja, 4. september, Otlica
10.00	- maša v župnijski cerkvi Angelov varuhov (ponovitev nove maše Sebastjana Likarja)
15.00	- družabne igre (vlečenje vrvi, ocenjevanje teže srnjaka, smučanje v paru,...)
16.00	- v cerkvi koncert Dekliškega pevskega zbora PLEJAD
Od 17.00 dalje - zabava z ansamblom
Gorski cvet, nastopile bodo plesalke OŠ Otlica, nasmejala vas bosta Frnce in Janez s Cola, vmes pa še družabne igre in presenečenja....
Organizator:	Krajevna skupnost
Otlica, Turistična kmetija Sinji vrh
TRG 1. SLOVENSKE VLADE AJDOVŠČINA
Sobota, 17. septembra dopoldne - 58. BOLŠJA TRŽNICA, stojnice so pripravljene, najem posamezne - 1000 tolarjev.
Info: TIC Ajdovščina 05/36-63-900, 051-304-607 SVETOVNI DAN SRCA Petek, 23- septembra, vabi Društvo za zdravje srca in oživlja:
Ob 16.00 - pohod do izvira Hublja, start izpred Doma krajanov v Ajdovščini;
V	nadaljevanju popoldneva bo v prostorih Krajevne skupnosti akcija laboratorijskega pregleda sladkorja in maščob v krvi ter krvnega pritiska za člane društva in ostale krajane, sledil bo posvet;
19 00 - strokovno predavanje, razstava artiklov zdrave prehrane, svetovanja strokovnjakinje za zdravo prehrano in hujšanje prof. Maure Arh, praktična priprava zdrave prehrane, ponudba dodatkov k prehrani podjetja Kalvita. Info: Tjaša Miseek, 031-818-530 LAVRIČEVA KNJIŽNICA Od 1. septembra je knjižnica odprta po običajnem urniku:
Ajdovščina:
Od ponedeljka do petka od 9 00 do 18.00, četrtek od 11.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 13.00 Podružnice:
Vipava: ponedeljek od 9.00 do 12.00; sreda od 15.00 do 18.30; petek od 12.00 do 16.00
Podnanos: sreda od 11.00 do 14.00; petek od 17.00 do 19.00 Dobravlje: sobota od 9.00 do 11.30 Na pot se odpravlja tudi POTUJOČA KNJIŽNICA, letake z razporedom obiskov dobite v knjižnici.
V	septembru se zopet začenjajo redna srečanja študijskega krožka BRALNICA, informacije dobite v Lavričevi knjižnici.
Info: 05/36-61-328
ŠPORT IN REKREACIJA
ŠPORTNO IN REKREACIJSKO JAHANJE
Začetni in nadaljevalni tečaji jahanja za otroke in mladino.
Inštruktorica jahanja:	Kristina
Naglost 041-679-397
PLANINSKO	DRUŠTVO
AJDOVŠČINA
Nedelja, 4. september - OBIR, AVSTRIJA, nezahtevna pot - 3 do 4 ure, vodi D. Kompara
Nedelja, 18. september - SAPPADA, nezahtevna pot - 7 do 8 ur, vodi S. Peljhan
Nedelja, 24. september - BREGINJ, MUŽCI, BREŠKI JALOVEC, BREZJE, zahtevna pot - 6 do 8 ur, vodi D. Ergaver
INFO: 031-818-936
TURISTIČNO	DRUŠTVO
AJDOVŠČINA
Sobota, 10. september KOLESARJENJE PO VIPAVSKI DOLINI
Natančne informacije o zboru udeležencev in poteku kolesarjenja bodo objavljene na lokalnem radiu Nova, za informacije pa lahko pokličite Tino na 041-926-412 ali Denisa 041-880-056
Nedelja, 25. september - NEDELJSKI SPREHOD
Kam se bomo odpravili, naj za sedaj ostane še skrivnost, o vseh ostalih podrobnostih boste pravočasno obveščeni preko lokalnih medijev. Za in-
formacije pa lahko pokličete Tino (041-926-412) ali Denisa (041-880-056)
OBVESTILA
GLEDALIŠKO	LUTKOVNE
USTVARJALNICE
Predvidoma bodo pričele prvi teden v oktobru v prostorih Mladinskega sveta (bivša vojašnica Srečka Kosovela) v Ajdovščini, oziroma na posameznih Osnovnih šolah. Posamezno skupino bo sestavljalo od 5 do 15 udeležencev. Veseli bomo prav vsakega od vas!
Za kakršnakoli vprašanja in radovednost vam je na voljo mentorica Petra 041-862-076.
ZVEZA PRIJATEIJEV MLADINE AJDOVŠČINA
Sobota, 17. september ob 10.00 - ob DNEVU ZLATIH KNJIG pripravlja ZPM Ajdovščina UMETNIŠKO LITERARNO DELAVNICO
V septembru objavlja ZPM Ajdovščina fotografski natečaj na temo SREČA V DRUŽINI. Informacije:	ZPM
Ajdovščina, Goriška c. 17 ali po telefonu: 05/368 91 40, ali pa na e-naslov zpm.ajdovscina@siol.net.
CENTER	MLADINSKIH
DEJAVNOSTI
Novost v Centru mladinskih dejavnosti:
CMD bo v drugi polovici septembra ponovno odprt tudi na Centru za socialno delo Ajdovščina na Gregorčičevi ulici (sejna soba, 3. nadstropje levo). Tam bodo potekale različne delavnice, družabne igre ipd. za osnovnošolce in sicer med 12. in 15. uro.. Podroben program je še v dodelavi in bo objavljen naknadno na OŠ. Vabljeni vsi 7., 8. in 9. razredi!
CMD pa bo svoj program izvajal tudi v stari vojašnici na Ribniku, kjer smo odprti med 12. in 18. uro. Tu bodo skozi cel mesec potekale že ustaljene prostočasne dejavnosti. V začetku meseca pa bomo začeli s prenovo »zelene« sobe. Pričakujemo pomoč mladih, ki zahajajo v CMD!
Info.: (05) 368 93 83 ali 041/ 945 392; e- mail: cmd.ajdovscina@siol.net
OBVESTILA	DRUŠTVA
UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA:
Sobota, 3. in 17. september od 19 00 dalje - PLES NA VRTU RESTAVRACIJI PRIMORJE.
Sobota,	10.	september-
POPOLDANSKO KOPANJE V IZOLI, prijave in vplačila - Drogerija Terčelj, Ajdovščina
Sobota, 24. september - ENODNEVNI IZLET SPLAVARJENJE NA DRAVI Informacije, prijave in vplačila Drogerija Terčelj.
MERJENJE KRVNEGA TLAKA:
- vsako zadnjo sredo v mesecu med
16.00	in 17.00 uro v prostorih KS Planina
-vsako sredo med 18.00 in 19.00 uro v prostorih OŠ Črniče
-vsak prvi petek med 18.00 in 19.00 v
prostorih KS Gojače - vsak prvi ponedeljek med 16.00 in
19.00	v prostorih KS Batuje BALINANJE - vsak torek in četrtek v dopoldanskem času v Športnem parku Pale.
PIKADO - vsak torek in petek od 17.00 - 19.00 v Palah
REŠEVANJE KRIŽANK - vsak četrtek med 16.00 in 18.00 uro v Palah Pisarna Društva upokojencev Ajdovščina obratuje ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9 00 in 11-00 uro, na naslovu Cesta IX. Korpusa 1 v Ajdovščini, telefon 05/366-13-83-KARITAS
POMOČ ODVISNIKOM, NJIHOVIM STARŠEM IN SVOJCEM Informacije Franc Prelc - 05/674-67-00.
Prva socialna pomoč in sprejem pr*' spevkov in dobro ohranjenih in čistih oblačil, pohištva, gospodinjskih aparatov in drugih predmetov - ponedeljek od 9. do 11. ure, torek in četrtek od 17-do 18. ure.
Pomoč na domu bolnim, ostarelim iu družinam
informacije gsm. 041 638 208 -Katarina Deotto Pomoč otrokom:
Popoldan na Cesti - učna pomoč - sreda in četrtek od 15. do 17. ure Svetovalnica za starše, otroke in mladostnike - drugi četrtek v mesecu v domu Karitas na Cesti od 17. do 18. ure ali na podlagi najave.
informacije 05 364 79 64 - Tanja Žorž;
e-pošta: pnc-svetovalnica@kp.karitas.
si
Pomoč materam in otrokom: Materinski dom, VARNA HIŠA - 05 364 79 64 ali 05 33 00 234; e-pošta: karitas.samarijan@rkc.si Stalna prodajna razstava likovnih del UMETNIKI ZA KARITAS je v prostorih Karitas Vipavske dekanije, Nove KBM v Ajdovščini in Hipermarketu MERCATOR v Novi Gorici - informacije na gsm 041 429 713.
Informacije: Karitas vipavske dekanije, Ajdovščina, Vipavska cesta 11 (bivša vojašnica poleg Upravne enote) vsak ponedeljek med 9. in 11. uro, vsak torek in četrtek med 17. in 18. uro INFO: 05/36-62-372 ali 041-429-713, e-pošta: jozica.licen@rkc.si KLUB	KRŠČANSKIH
IZOBRAŽENCEV
Srečanja kluba Krščanskih izobražencev za področje celotne vipavske dekanije so vsak drugi torek v mesecu ob 20. uri v učilnici ajdovske župnijske cerkve. Vabljeni novi člani. Informacije: 031-600-770
Informacije za rubriko Koledar zbiramo do 25. v mesecu.
INFO: 36-63-900, 051-304-607, e-mail: tic.ajdovscina@siol.net, naslov: TIC Ajdovščina, Lokarjev drevored 8, Ajdovščina.
Na sliki je eden najlepše urejenih vinogradov na Vipavskem.
Kje se nahaja in kdo je njegov lastnik?
Pravilne odgovore pošljite v uredništvo Latnika, nepravilne pa na naslov: Peter Pavel Štor, Cesta 44, 5270 Ajdovščina. Nagrada je brezplačno bndimanje za dve osebi. Ma bo lušnui
1894
VIPAVA
wmm n«
PRCHGRAM
ŠIM SMS
9 ZEMONO - Slikarska kolonija DUKA 2005’’
•	Dvorišče dijaških domov škofijske gimnazije MGS Škofije
- Predstava "FOREŠT"
četrtek @8.@9.2Q§5 ■ farna cerkev sv. Štefam
•	20.00 - koncert komornega zbora “IPAVSKA"
LUNA PARK
i ZEMONO - otvoritev slikarske razstave VIPAVSKI HRAM - otvoritvena slovesnost
V1PAVSHA TKATEV 2005
STARA ŠOLA - otvoritev razstav umetnikov in zbiralcev
sobefa 10.@9,2M§ • mrednii ira
•	10.00 gorsko-kolesarska dirka na Nanos za državno prvenstvo 9 VIPAVA - turnir v malem nogometu
- turnir v balinanju i 21.00 otrgatveni rock - žur 2005
ALYA Z ANSAMbloM
MAMBO KIINGS
nedeim 11.09,2005 - mrsdnil im
•	08,00 dalje
SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA predstavitev konzorcija ZELEN f 14.00 dobrodelna nogometna tekma:
ŽUPNIKI - VIPAVSKI VETERANI
•	16.00 - POVORKA - zabavne igre, KID Teodozij - Vrhpolje
Pihalna godba Vipava - Vrhpolje
VINSKA KRALJICA - Folklorno društvo Vipava
6 is.oodalje ATOMIK HARMONIK
Vražja DEKLETA
VELIKI OGNJEMET
SRECOLOV
22.00
VSTOP FISiT
IlfipAm
oglasi
23
sončna hiša
nepremičnine ter posredovanje d. o. o.
Prešernova 7, 5270 Ajdovščina, SLO
Tei: 05 3680 456 ; GSM: 031376 100
m/ivm/. soncnahisa. si
Tu smo mi!
I 75 m2 s 1014 m2 parcele okrog hiše. Krasna lega! B g Prodamo še 5,5 ha zemljišč na različnih lokacijah. E j Cena: 12,0 mio SIT ___________________________________
STOMAŽ, starejša hiša potrebna obnove, 120 m2 uporabnih površin, 150 m2 zemljišča, 1. 1920, vseljiva.
I Cena: 7,5 mio SIT
MALE ŽABLJE, Bitnje, novejša hiša, ||i 150 m2 uporabnih površin, 200 m2 vrta || delno obnovljena 1. 1995.
| Cena: 13,9 mio SIT
AJDOVŠČINA, Center, starejša dvostanovanjska stavba v starem | mestnem delu Ajdovščine, 1. 1920, obnovljena streha leta 1995,
160 m2 uporabnih površin (pritličje, nadstropje in mansarda), pripada pa ji tudi vrt v izmeri 52 m2.
Možnost preureditve v dve stanovanji! r^T-.o• i o n cit
Polee tesa vam ponujamo še:
-	Sežana, Lenivec; garsonjera v 3. nad., 31 m2 uporabnih površin, s kletjo 2 m2; zaprt balkon s pogledom na J stran, delno opremljena, vpisana v ZK; vseljiva TAKOJ.
Cena: 9,9 mio SIT
-	Nova Gorica; 3-sobno stanovanje v 4. nad., 73 m2 uporabnih površin, v stavbi zgrajeni 1. 78, v celoti opremljeno, s kletjo 2 m2, CK, telefon,... Cena: 19,0 mio SIT
-	Ajdovščina, Center; poslovno stanovanjska stavba, vzdrževana, 300 m2 uporabnih površin, z vrtom 111 m2 ter dvoriščem 88 m2, adaptirana 1. 98, možnost preureditve v več stanovanj.
Cena. 44,0 mio SIT
-	Skrilje; starejša stanovanjska hiša, 144 m2 uporabnih površin, 600 m2 zemljišča, garaža, obnovljena leta 1980 (elektrika, telefon, ogrevanje na drva,...)
• Cena: 13,0 mio SIT
-	Selo; starejša stanovanjska hiša potrebna obnove v vasi, 1.1900, 160 m2 uporabnih površin, 400 m2 zemljišča ter 9 ha kmetijskih zemljišč na različnih lokacijah. Cena: 21,0 mio SIT
-	Slap ob Idrijci; zidan vikend - hiša, 120 m2 uporabnih površin, 18000 m2 zemljišča, potrebno obnove! Cena: 3,5 mio SIT
-	Ajdovščina, Pale; poslovni prostor v poslovnem centru pale, 1. Nad., 100 m2. Cena: 500€/m2
-	Col; poslovni prostor v središču vasi, 128,55 m2, 3 prostori + WC - primemo za pizzerijo!
Cena: 33.000 €
-	Lokavec; gradbena parcela v izmeri 3500 m2 na izjemni lokaciji. Cena: 23€/m2
-	Predmeja, Tiha dolina; gradbena parcela v izmeri 3050 m2, možnost dokupa kmetijskega zemljišča v okolici. Cena: 5,0 mio SIT
-	Vrtovin; zazidljiva parcela v centru vasi, cca 1200 m2. Cena: 6,0 mio Sit
-	Žapuže; zazidljiva parcela v izmeri 1044 m2 s pogledom nad Ajdovščino. Cena: 6.000SIT/m2
PLANINA, starejša stanovanjska hiša v vasi, 1.25, 200 m2 uporabnih površin, velbana klet, velika terasa. Potrebna obnove!
| Cena: 12,0 mio SIT
■Jj
Za znane kupce iščemo:
*	zazidljive pacele na območju Gore (Predmeja, Otlica, Col) in Hrušice
*	manjša stanovanja v občinah Ajdovščina, Vipava, Nova Gorica ter najemniška stanovanja - v Ajdovščini in Vipavi
*	starejše hiše potrebne obnove in z nekaj zemljišča v Vipavski dolini oz. Krasu ter novejše samostojne hiše na Vipavskem in Goriškem, prav zako z nekaj zemlje
*	poslovne prostore v mestnih sredičih
Vabimo Vas, da nas obiščete v poslovnih prostorih na Prešernovi 7 v Ajdovščini.
ČRNI VRH nad Idrijo, samostojna novejša hiša, na samem, 1. 1985, 200 m2 uporabnih površin (prtličje, nadstropje, mansarda) ter poslovni prostor v posebej zidani zgradbi poleg hiše v izmeri 80 m2. Okrog hiše parcela v velikosti 950 m2, možnost dokupa 7000 m2 stavbnega zemljišča. Hiša je TAKOJ vseljiva!
Več fotografij najdete na naši spletni strani:
icnahisa.si!
Cena: 24,0 mio SIT
BRJE (Kasovlje), hiša, obnovljena leta 1998 za namen gostinske dejavnosti s prenočišči, 1000 m2 uporabnih površin ter 4000 m2 zemljišč tik ob reki Vipavi. \ Klet, 2 etaži in podstrešje z veliko teraso,: KTV, CK, telefon, ...
Cena: 72,0 mio SIT
AJDOVŠČINA, Obrtna cona; Instalacije d.d. - ODDAMO Etaža: 1. nadstropje. Površina: cca. 400 m2 - možne delitve na manjše enote Dostop: glavni vhod po stopnicah, zadaj je tovorno dvigalo Klimatizirano. Primerno za storitvene dejavnosti ali lahko proizvodnjo. Okvirna cena najema: 5-10 €/m2 - odvisno od najete površine!
[><1 info@soncnahise.si

ZADLOG pri Črnem vrhu, vseljiva samostojna hiša - 162 m2 uporabnih površin, gosp.poslopje (hlev) - 210 m2 površin in nedokončani del v V. fazi, primeren za turistično dejavnost - 249 m2 površin. Urejen prostor za dresurno in rekr.jahalno dejavnost.
L. 2001, vodovod in možnost uporabe deževnice, telefon, CK,...
Možnost menjave na območju Ajdovščine, Vipave ali Nove Gorice. Več na: www.soncnahisa.si!
P
! Cena: 750.000 €
Nočna izmena
ANHOVO, 2. SEPTEMBER, 18:00 - 04:00
*
2005
; '1
O
ra
BAG
Zoran Predin
Gušti in Polona
Leioojamais i^uve
Kocka '	m vstop
i2:lS
;A° Alan Ford
;s:;s Y Ksin:. sp
-'' v Pokerheads
OB SALONIT is ANHOVO
wuww. saScmlt. si
V VSEH MIROVIH POSLOVALNICAH POSEBNA AKCIJA V ČASU TRGATVE
( OD 5. 9. DO 15.10. 2005)
VSEH MIROVIH MESNIH IZDELKOV IN MESA
Nekaj cen za pokušino: • Kraški pršut SK
■	Kraški pršut BK
■	Mortadela Extra
■	Goriške klobase
■	Furlanska salama
2.199.00	SIT/kg
2.990.00	SIT/kg
1.490.00	SIT/kg 850,00 SIT/kg
1.999.00	SIT/kg - Domača vipavska salama 2.990,00 SIT/kg
-	Svinjski kare SK
-	Svinjska prata
-	Svinjski vrat SK
-	Svinjski vrat BK
969.00	SIT/kg
1.420.00	SIT/kg
879.00	SIT/kg
1.259.00	SIT/kg
375.00	SIT/kg
415.00	SIT/kg
-	Sveže svinj, krače prednje
-	Sveže svinj, krače zadnje
Nabavite lahko tudi sveže svinjske polovice in svinjsko meso za klobase.
Vse je sveže klano in slovenskega porekla
Priporočamo se za nakup!
fizipestetika
lepotno zdravilni center
IovAidovšiina
NOVO NOVO NOVO V SEPTEMBRU GRE£N FLAtM
Omogoča tkaino odstuaMI vami
-O LAK
-KAPILAR	^
-KOŽNIH MADEŽEV -TETOVAŽ
ODPRTO: PON, -PET. 11-19 in SREDA 8-16 Naročanje na!® 05 368 15 52, 368 15 53
SESTAVIL
DRAGO
BRECELJ
PRIPRAVA ZA SPENJANJE, SPONA
SLOVEN.
DIRIGENT
(TOMAŽ)
KIPLINGOV
JUNAK
ŠVED.RAZ-
ISK.(SVEN)
BOBNAR
SKUPINE
BEATLES
(RINGO)
MAMILO IZ LISTOV RASTLINE KOKE
TERI-
TORIJ,
AREAL
KRAJ
NA
OTOKU
BRAČU
GRŠKI
BOG
VETROV
IME
LITERAR.
JUNAK.
KARENINE
CILKA
KOBAL
LATNIK
RADIO
NOVA
GREGOR
GANTAR
BOREC V GVERILI RAZLIČNA SAMOGL.
ZORAN
STRES
KRILO
RIMSKE
LEGIJE
DARILO,
POKLON
GEOME-
TRIČNA
OBLIKA
ZEMLJE
KRAJ NA HRVAŠKEM V
LIKI
LATNIK
RADIO
NOVA
REDKO
ŽENSKO
IME
KENIJSKI
TEKAČ
(MOSES)
AMATER
STEK
VEČ
REK
CMOK (DOMAČE) HRV. KI PAR (FERDO)
STOJAN
CURK
KEM.ZNAK ZA TELUR
MESTO V BELGIJI (ALOST)
LATNIK
RADIO
NOVA
SLOV.
KAJAKAŠ
(SEBA-
STJAN)
ALEŠ
VALIČ
GL.SESTAV.
MAŠČOB
ZNAMKA JAPON.'
HI-FI
NAPRAV
ŽUŽELKA
KI
BOLEČE
PIČI
FIGURA,
PODOBA
DARJO
VRČON
NAROČILO, UKAZ ZA IZVRŠITEV DEJANJA
LATNIK
RADIO
NOVA
JEZERO
V
ETIOPIJI
BABILON.
PRESTOLN
TEKOČA
MAŠČOBA
ERIKA
LIKAR
JAJČECE V BIOLOG.
IZIDOR
CANKAR
IGRALEC
MINEO
LATNIK
RADIO
NOVA
GOLJUF
TROŠT
MARIJA
HRVAŠKA
POPEVKA-
RICA
OBVEZNIK
PLAČILA,
PLAČNIK
UMRLA SL. OP. PEVKA VOTLINA V CELICI
LATNIK
RADIO
NOVA
PRIPRAVA ZA DVIG TEKOČIN S TLAKOM
FIN. ARH. SAARINEN RIŽEVO ŽGANJE
USNJE
IZ
JELENJE
KOŽE
ALPSKA DOLINA POD TRIGLAVOM
KEMIJSKI
ZNAK
ZA
NATRIJ
OPERNA
HIŠA
V
MILANU
HARRV
TRUMAN
ANTON
INGOLIČ
SRBSKO M. IME KRAJ NA PELJEŠCU
ČIS™A MoSKO GOZDU IME
ALJOŠA
GROM
ANTON
MARTI
KAVBOJSKA VRV Z
ZANKO
GLAVNO
MESTO
JOR-
DANIJE
Ime in Priimek:	Naslov:
Rešitev pošljite v kuverti do 20.09.2005 na naslov: Nova Nova d.o.o. Goriška cesta 17 5270 Ajdovščina. Na sprednjo stran kuverte pripišite: Slikovna križanka ! Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili tri flaškone vina.
Odgovor na nagradno vprašanje - siničke
Dušan Koruza iz Tovarniške 3C v Ajdovščini nam je poslal dopisnico, kjer pravi takole: »En paklc ali ne (za nagrado smo namenili »paklc« ptičje hrane,op. ur.), to je ptička sinička, ki je ne moti človeška bližina. Meni je celo na ramo priletel mladič letos, se za sekundo oddahnil in veselo odfrčal dalje. To je bilo na vrtu, kjer jim pozimi nosim hrano. Letos so gnezdile tudi v drogu električne razsvetljave na Planini pri balinišču, pa jih nič ne moti direndaj balinarjev in gledalcev«.
Dušan, za »paklc« pokličite 041 756 400 (Iče). Čestitamo!
Nagrajenci križanke iz 35. številke
Damjana Andlovec, Vrtovče 20c, Branik
Zvonko Koren, Višnje 1, Col
Neva Vodopivec, Kamnje la, Dobravlje
Nagrade prejmete v Kleti Vipava.
TRGOVINA GOJACE
Gojače 5B, 5262 Črniče tel.: 05/364-38-90 fax: 05/364-38-93
Vaš prodajalec gradbenega materiala in kmetijskih potrebščin
RSCM-MIVKA 0-1 mm 25 kg/vreča 390,00 SIT/kos 50 kg/vreča 650,00 SIT/kos
strešnik MEDITERAN že od 102,90 SIT/kos
BRAMAC FLEX folija-sekundarna kritina 275,00 SIT/kos
LAHKI IZOLACIJSKI FILC IZ STEKLENE VOLNE URŠA DF 40, 50mm 275,00 SIT/m2 DF 40, lOOmm 550,00 SIT/m2
IZOLOLACIJSKE PLOŠČE EKSTRUDIRANI POLISTIREN STVRODUR C2800, 3cm 920,00 SIT/m2 5cm 1.555,00 SIT/m2
Akcija velja do 24.09.2005 oziroma do razprodaje zalog.
V cenah je vključen DDV.
"Nekatere slike so simbolične."
..............— Urnik: -----------------——
PON.-PET. od 7,00 do 19,00 SOBOTA od 7,00 do 15.00
DOBRODOŠLI V TRGOVINI AP1A V OBRTNI CONI GOJAČE, SAMO 500m OD IZHODA SELO HC AJDOVŠČINA - NOVA GORICA
Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Ivan Mermolja DTP: V&H d.o.o. Ajdovščina • Oblikovanje: Ksantippe d.o.o. & G.M. Humar • Tisk: SET Vevče d.d. • Tel. uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@siol.net, latnik@email.si