Usodni kraj. Avtomobilska cesta, ki veže mesto Bremen s pristaniščem v Bremerhafen v Nemčiji, ima posebno usodno točko, kjer se stalno ponesrečijo avtomobili. To je po stebricku »Km. 23« zaznamovan ikraj. Cesta je ravna, celo nekoliko položna in ne naredi prav nobenega ovinka. Kljub temu je bilo število riesrei. tako izredno veliko, da so oblasti popolnoma prenovile omenjeni kos ceste. Znižale so klanec in nadomestile asfalt z raskavim bezaltoidom, ki prepre.i, da bi izpodrsnila kolesa ob vlažnem vremenu, oziroma na ledu. Toda vsa popravila niso nič pomagala. Nesre. je bilo vedno več. Praznoverni prebivalci so pričeli pripovedovatl o »zakletem srebrnem avtomobiiu«, ki se ponoči zaletava v potnike. Prometna oblast je izročila zadevo posebnemu odboru. ki je še le po dolgem j.arnudnera raziskovanju prišel do redke ugotovitve. Cesta ob km 23 ^re prcko nekdanjega barja, ki izžareva ob vlažnem vremenu posebno občutne radijske snovi. Avtomobilisti, ki se vozijo mimo nsodnega kraja, občutijo vedno ostor sunek v roko ob knnilu. Nevidni žarki u.inkujc- Jo prav tako kaJkor električni toli. Roka za nekoliko trenutkov izgubi oblast nad krmilom ter so na ta način nastajale nesreče. Ta ugotovitev je zelo zanimala prizadete kroge, številni vozniki so se spomnili na slične sunke, ki so jih tolmačili s tem, da »je roka zaspala« od utrujenosti ali pa zadrhtela od razburjenja pri srečanju s »prokletim km 23«.