33. Številka. Trst, v petek 10. frbruvaiija 1899. IVčaj XXIV. „Edinost" izhaja «1«»kr»t na dim, razno neilelj iti praznikov, zjutraj in zvečer oh T. uri. O ponedeljkih in po praznikih iithaj:i oh 9. uri zjutraj. Naročnina /.mirili : Obe izdan ji na leto . . . ^1,1. 21'— : Za samo večerno izdanje . „ 14J-— Za pol leta. četrt leta in nn mesec rasmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trutu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.: ponedeljske /jutranje Ste- \\ vilke po 2 livč. Izven Truta po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. S70. 4 nvč. V »tllnosll je moA! OfUli »e računajo po vrstah v petitu. Za v®£-krntno naročili) * primernim popustom. 1'osIhiih. osmrtnice in javne zahvale, do-muči nglarti itil -i se reklo, da razsodba, kateri je podlaga omajana že v naprej, ne more imeti ni najmanjše avtoritete. Herolln 9. Za novo 3°/„ posojilo, katerega najme Nemčija, se je nabralo mnogo več podpisov, nego treba. Carigrad 9. Kakor poročajo iz Yemena so v okrajih Diladelešres in Benikeleb Turki vzeli usta-šem deset vasij, v katerih so se nastanili sami. Washliigton 9. Državni departement je odklonil dati odškodnino, katero je zahtevala Av-stro-Ogerska radi usmrčenja ogerskih delavcev, katere so v Huzletonu dne 10. decembra 1897. ubili uradniki šerifa. Sredec Truplo umrle kneginjc Marije Lujize so po noči prevedli na kolodvor, odkoder so je danes zjutraj prepeljali v Plovdiv kjer jo polože v rakev. Rllli 9. Senat je imel posvetovanje o fran-cozko-italijanski trgovinski pogodbi. Senatorji Ga-relli, D'Angeli, Canizzaro, Visconti-Venosta in Di-cainporeale so govorili v prilog pogodbi, ki je Italiji le na korist in so povdarjali, da je treba držati se politike trozveze. Razprava se bode nadaljevala jutri. Hi si tu in njih je - strah! .....barbarim ve svali Sto vi mroste dok hi i oni sjiali! V te zadnjo čase nas sili dolžnost, da zabeležimo dejstvo, ki se nam vidi jako važno v narodnem pogledu: italijanske novine po Istri so se jele ozirati na to, kar pišemo mi ter donašati v prevodu naše članke, seveda v ta namen, da jih pobivajo in prikrivajo resnico. Tu bi bil na vsaki način storjen dober korak na potu do — spora-zumljenju. Mi pišemo hrvatski in slovenski, pa nas vendar dobro umejo; nade je, da nas bodo umeli tudi po uradih in v deželnem zboru in potem ne bode več vzroka za trenje. Pred malo dnevi se je prijela z nami po-reška »L'Istriu«, katera ima, ako ne druzega, vsaj dostojno formo v pisanju; zadnjič pa se je nekdo okolo lista »II popolo istriano« v Pulju zagnal na naš članek »Ejos ejiciamus foras«, o katerem članku se dozdeva, ila je gorko oparil te naše samozvane gospodarje latinske. Puljski listič je storil še več: poslal nam je jeden odtisek svojega pomazanega popirja, da vidimo, kako zna odgovarjati pero kakega pritopenca, ki se skriva za njim. Uredništvo nas je opozorilo z svinčnikom na članek »L* inno ni barbari«, v katerem neka prodana duša siplje svoj žolč na narod naš v Istri in drugod. Puljski list nas nazivlje z »barbari«, ker smo primerno pojasnili oni glasoviti »Kos ejieianus«, na katerem toliko jašejo naši Itali jani, misleči, da so se povrnili oni časi Rima ali Venecije, ko so vladalci smeli barantati z ljudstvom kakor z živino. Drugih tradicij si Italijani istrski itak niso ohranili od svojih pradedov. Le podlost in zloba sti se razcveli na razvalinah »avite colture«, a kar je bilo v Rimu in Veneciji dobrega in plemenitega, to ni pognalo korcnike med vampirji istrskimi. Zato pa ti ljudje, brez srca in poštenja, nazivljajo danes nas »barbare« in vso našo prošlo slavo, vsa naša junaška dela, zgolj »barbarstvo«, kajti, kako naj bi se jim mi omilili, ko se jih hočemo otresti, kako naj nas časte, ko jim nočemo biti več — sužnji! Samo suženjska bitja, samo podle »tvore more ljubiti in spoštovati naša italijanska »signoria« ! O Hrvatu in Slovencu to ni več mogoče, kajti on noče več, da bi jim služil in jim bil podložen, noče, da bi bil smatran za tujca v svoji hiši. Puljski list nam pravi, da slavimo barbare, ko se spominjamo Uskokov in Kreta Frankopana, kateri da so provzročali le neprilike njihovi (itali-jansko-istrski) republiki sv. Marka. Kaj da je po-menjala beneška vlada za iBtro, to jo znano vsakomur, a znano je tudi to, da so pradedje našega današnjega vladarja vladali večemu delu Istre tudi tedaj, ko so beneški lopovi izvajali svoje nasilje v tej zemlji naši. Hrvatje Uskoki so bili v službi Avstrije, Hrvat Krsto F ran kopan so je bojeval z vojsko Hrvatov proti Benetkam kakor naj h uje mu sovražniku Avstrije. Hrvatska kri je torej tekla za dobro države, h kateri pripada danes Istra — in vendar: kaj vidimo?! Italijanske novine v tej pokrajini se rogajo Hrvatom, branijo beneško nasilje, hvalijo se z slavo abruških banditov ter mečejo pod noge slavo avstrijsko!! Hvala jim lepa! Avstrija se more ponašati, da ima takih podanikov, ki pa se nimajo bati oblasti radi svoje umobolne nadutosti. Mi slavimo junake, ki so pobijali italijansko golazen ; mi se ponašamo z Radeckim in Tegethofom, a naši Italijani imajo »brigante« in »garibaldinoe«. Pa naj jim bode! Saj ne oplašijo nikogar, ki jih pozna, a najmanje hrvatski in slovenski narod v Istri, ki najde že še drenovk, da se obrani! Debla po Istri rasejo še vedno, ali r a sej o na slovanski zemlji in imajo dosti vej za vse razgrete glave italijanskih ničežev, ki so v svoji gosposki opravi nevarneji, nego li najbolji cvet sardinskih hajdukov. Vsakako pa ne more biti lahka stvar to odganjanje Hrvatov in Slovencev iz Istre, ko prite-peneem že dvanajst stoletij ostaja v grlu oni »Eos e j i c i a u u s foras«, s katerim nam groze vedno, a vsakdo izmed nas se jim le sinejo v lice. A od kje, siromaki, nas hočete vreči ven? Saj so vse gore, vsa polja, vse šume in livade, vsi vrhovi in vse doline, vse, kar je širokega v Istri — vse to je last mirnih in poštenih Hrvatov in Slovencev, »ločim se vaš krik zadušuje med zi-dinami kake četorice umazanih mestec, ki pa se istotako povzdignejo in procvejo še h; potem, ko jih preporodi hrvatstvo, oziroma slovenstvo! Dotlej se vas mi — prav nič ne bojimo! DOPISI. Is Št. Petra na Krasu, 7. februvarja 1899. (Izv. dopis.) Kaj da premoreta sloga ter skupno delovanje, in nko se pušča na strani vsako na-sprotstvo, bodisi politično ali osebno, kjer navdaja ena misel vse, koristiti milemu narodu, to so pokazali vrli Notranjoi dne 2. februvarja t. 1. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda »Pivka« v Št. Petru na Krasu je priredila ta dan veselico. Ker je bilo jako slabo vreme, se ni nikdo nadejal dobre udeležbe. A prvi vlak ob 7. uri je pripeljal iz Ilirske Bistrice in Trnovega skoro pol stotine odličnih gostov, a pol ure pozneje je privel drugi vlak zopet lepo število udeležencev — vrlih, odličnih Postojncev. Med tem so dohajali gostje iz vse Št. Petcrske okolice; nobena vas, nobena vasica ni zaostala, najbolj zastopan iz okolice pa je bil Knežnk. Videli smo tudi gostov iz Divače, da, še ecld bela Ljubljana ni zaostala ter je poslala zastopnika. Ob osmi uri so bili vsi prostori g. Korošeeu zasedeni do zadnjega kota, tako, da so bili veliko premajhni za ta večer. Točno ob osmi uri je nastopil predsednik podružnice, g. Ivan Korošec, pazdravivši zbrane goste in izrazivši svoje veselje na tem, da so se v takem obilem številu odzvali vabilu podružnice. - Za petje sta skrbela dva kvarteta; prvi je nastopil možki (gg. VrbiČ, Ja-voršek, Gabriol in Fr. Borštnik), a pozneje mešani kvartet iz Knežaka (gospoda Fran in Leopold Borštnik, gospici Gaberšek in ('ešnik). Oba kvarteta sta pela več pesmi v občo zadovoljnost občinstva. Na to so Šentpeterski tamburaši izvajali več točk, in »o pokazali, da so izvrstno izurjeni z ozirom na kratko dobo, odkar obstoje. Vsa hvala na tem gre kapelniku g. Gabrielu. Jednodejauska veseloigra »Ženski jok« je jako ugajala občinstvu. Od igralcev moramo v prvi vrsti omeniti gospodičino Velepič (Lucija). Njeno nastopanje in kretanje je ugajalo vsakemu. Vredna tovarišica jej je bila gospodičina »pilar (Klotilda). Od gospodov je najbolj pogodil svojo ulogo gosp. Javoršek (Albert Podvinski) a tudi g. Ferdo Špi-lar (Dagarin)je bil na svojem mestu, da-si mu je bila uloga precej težka ; v dobro voljo pa je spravil inenda vsakogar g. Stroj (Kilijan), ki je kaj dobro izvršil svojo ulogo strežaja. Sploh se je videlo, da so se vsi igralci dobro naučili svoje uloge. Na svobodni zabavi je bilo srečkanjo sosebno zabavno. Dobitki, katerih je bilo okolo dvajset, bili so jako lepi ter so delali vso čast daroyalkam teli daril, Šentpeterakim gospem in gospodičinnm. —- Izborna godba na lok je svirala tlo ranega jutra, vrli mešani zbor iz Knežaka, pod vodstvom gospoda Frana Borštnika, je zapel več pesmi. Sploh ni manjkalo zabave. Zavedni Notranjci! ta dan ste pokazali zopet, da ste res zavedni ! Niste se bali ne snega, ne burje, ne dežja, ne slabih potov, Vi ste prišli. Vi ste pripomogli, da je odbor plačal ne samo stroške — okoli pol stotaka — ampak mu je ostal še sto-tak čistega dohodka. To svoto odpošlje podružnica glavnemu vodstvu ter postane s tem pokroviteljica že vdrugič. Zavedni Notranjci! To je Vaše delo! Hvala Vam. Resnične so besede, ki jih je rekel na veselici neki gospod, kateri je že večkrat prehodil našo i lomov i no: »Divna je Gorenjska, lepa je Dolenjska, a Notranjska je zavedna!« Politični pregled. TRST, 10. februvarija Deželni zbori. Vlada je baje sklenila, da skliče deželne zbore v d veli serijah. Prva serija se skliče ode tudi deželni zbor tržaški pa v marcu. Pomoč — od zunaj! Saj se ne razgre-vamo radi t»'ga. Saj je postalo to že kar vsakdanje, da nam kriče iz Rima in Berolina, kako hočejo oni, da se urede nase avstrijske stvari; kakor je tudi že vsakdanja stvar, tla na tej strani laški in nemški neodreieni ljudje odpirajo svoj naročaj, da l>i od onkraj ujeli kako moralno in — žvenke-tajočo pomoč. Vbu ta »vzajemnost« ježe tako navadna, da imamo skoro nekako občutek, da bi zagrešili proti nedotakljivi tradiciji, ako bi se drznili na dan s kakim dvomom glede pravilnosti taeih od-nošajev. Temu smo se že privadili tako, da smo slični neki živali, ki stoično prejemlje batine in gre mirno dalje svojo pot! Tudi o ravnokar razpuščenem, glasovitem štajerskem »bauernbundu« barona Iiokitanskega čujemo, da je imel med svojimi Členi pruskih podanikov. »Information« je sicer tako najivnn, da vs-klika — sama nedolžnost jo je —: To bi deževalo izganjanj, ako bi na Pruskem avstrijski podaniki pomagali rogoviliti, kakor je rogovilil rečeni »bau-ernbund« ! Moj Bog, kako najivno je to! Na Pruskem imajo pruske razmere, pri nas pa imamo — avstrijske. To znači nekoliko razlike. Ako smejo drugi vzdihati po pomoči — od zunaj, zakaj naj no bi štajerski baronski reševatetj kmetov vspre-jemal pomoči, tudi — od zunaj ?! Vsaj v tem pogledu naj ho jednakopravuost. Ce smejo drugi nekažnjeno ubijati avstrijski pntrijotizem, zakaj naj bi ravno Rokitansky ne smel s tujo pomočjo ubijati — strank, ki imajo ta greh na sebi, da niso pozabile nikdar, da jim je delokrog — v Avstriji! Makedonsko vpraianje. Meseca marca se snide torej v Ženevi na Švicarskem makedonski odbor. Glavne želje tega odbora so: 1) Makedonija naj bi postala samoupravna pokrajina z glavnim mestom Solunom; 2) imenuje naj se jej glavni guverner za dobo 5 let; 3) za uad/orovanje proračuna naj se imenuje svet 9 členov ; 4) vsem političkim obsojencem naj se dovoli amnestija. Z druge strani pa javljajo zopet, da se snuje albano-mohamedanska liga za združenje vseh teh plemen v turškem cesarstvu. Od tretje strani, iz Bukarešte, javljajo pa, da se tam snide kongres predstavitcljev albanskega, romunskega in grškega življa v Makedoniji. Temu kongresu da bode namen, preprečiti rešenje makedonskega vprašanja v slovanskem zmislu. To bi bili torej znaki, da doli precej vre in da makedonsko vprašanje je stalna nevarnost, iz katere bi mogle nastati velike evropske homatije. Za hip se seveda ni bati hudega, ker se zde jako verjetne one vesti, ki trde, da sta se Rusija in Avstro-Ogerska sporazumeli za to, da preprečiti vsako nevarno gibanje in da sti tudi dali v tem zmislu potrebnih navodil svojim konzulom v Makedoniji. A prav ti dve državi sti v prvi vrsti interesovani na uredbi stvari na Balkanu, torej tudi na rešenju makedonskega vprašanja. Dokler ti dve državi soglasno praviti: Ne — ostane tudi pri ne! Drugo vprašanje pa je, koliko časa bode trajal ta >ne«. Po aualogiji, kakor so se osvobodile Srbija, Bolgarska, Bosna - Hercegovina in v noveji čas Kreta, je pač soditi, da tudi z rešenjem makedonskega vprašanja se bode moglo zatezati le dotlej, dokler ne — dozori. Plemena na Balkanu se vzbujajo bolj in bolj, organizem turške uprave gnije bolj in bolj — kdo bi mogel dvomiti na tem, da pride trenotek, ko se bode moralo rešiti tudi makedonsko vpražunjeali tako ali tako: ali z lepim, ali s topovi. Ijc Srbija in Bolgarska, ki so koljeti med seboj radi Makedonije, naj bi pomislili, da sti obe slovanski držav i, da jim a mora biti torej obema ležeče na tem, da se to vprašanje reši v slovanskem zmislu. Napori neslovenskih plemen za rešenje makedonskega vprašanja v neslo vanskem zmislu morali bi jima biti resen memento, da se sporazumeti. Sicer bi se jima utegnilo zgoditi, da v Makedoniji ne pridobiti ničesar ne ena ne druga, zgubiti pa obe — vse!! Domače vesti. Atentat laških listov na čast dra. Zucoona je bil predmetom splošnih razgovorov po mestu. Oni — ignoranti (in koliko jih je!), za katere je ni take neumnosti, da bi je ne verjeli, ako je le stala v »Pieoolu«, so se seveda zgražali na »pokvarjenosti« tega »croata« ; vsi drugi pa, ki znajo soditi se svojimi lastnimi možgani, so bili takoj na jasnem, da imajo tu posla s pravim lopovstvom ljudij, katerim so pošla že vsa poštena sredstva, in se v boju proti nam poslužujejo vsega, kar jim narekuje njihova zloba. Ker je torej stvar sila važna: ker je tu angaževana ča«t poštenega moža iD bivšega c. k. uradnika, in ker je angaževana tudi čast sodne oblasti, je pričakovati torej, d a poskrbi oblast sama, da se javnosti natoči čistega vina in da se dovedejo do zaslužene kazni oni, ki so zagrešili tako zlodejstvo. Ker je torej stvar sila važna in ne ostane — tako se nadejamo—brez posledic — bi želeli, da bi vsaj slovenska javnost ne bila krivo obveščena in moramo le obžalovati v interesu stvari, da se je v poročilo »Slovenčevo« (31. štev. od 8. februvarja) urinilo marsikaj, kar je ali netočno, ali celo neresnično. Prosimo torej, da bi se vzelo na znanje, da gospod dr. Zuccon je bil sicer res — kakor pravi dopisnik — koneipijent v pisarni dra. Laginje v Pulji, ali zabeležiti treba, daje bil sedaj že nad jedno leto c. k, a v s k u 11 a n t na tukajšnjem sodišču! Res je, da je kompetoval za mesto pristava, ni pa res, da je dobil to mesto, marveč je res, da je izstopil iz državne službe ravno radi tega, ker ni bil imenovan. Res je, da so italijanski listi podtikali Zuc-conu — ki je bil zapisnikar na razpravi proti De-vincem — uprav nečuvene čine, niso pa mogli podtikati, da so mu ti čini pripomogli do imenovanja, ker, kakor rečeno, nitiimenovanni bil. Po vsem tem, žalibog, ni res, »da pride na tržaško sodišče zopet slovenščine zmožen uradnik in da je s tem dana zaušnica njihovi krivičnosti«. Res je pa, da je zopet zapustil sodišče slovenščine zmožen uradnik. Res je torej, stokrat res, da so do onega ne-čuvenega atentata na čast dra. Zuccona in sodišča dovedli italijanske novine le najgrji instinkti: strast, zloba, Bovražtvo, maščevanjaželjnost in '— brezvest-nost, s katero gazijo v blato vsako resnico, ako tako ugaja njih strankarskemu interesu. Prestop v katoliško cerkev. Iz Kastva poročajo o redki slavnosti, ki se je vršila tamkaj dne 20. januvarja. Uveli so nekega mladeniča iz pravoslavne v katoliško cerkev. Mladeniču je ku-moval občinski glavar Mirko Jelušie z gospo soprogo. Amerikani na potil. Danes smo prejeli iz Amerike nastopno brzojavko: Radi nepredvidne zamude je strojevodja napel strojeve moči na 99 oslovskih sil in s tem provzročil vlaku bliskovno hitrost na 35)l7/10o stopinj. V sled tacega napora je počil kotlovni meh in usmrtil 13 opic možkega spola in 9 papig ženskega. Strojevodja je obležal na mestu, oglušen vsled groznega poka. Naši družbi se ni zgodilo posebno hudega; le Točk in Bartou sta se silno prestrašila, tako, da sta se skoraj 21" vrtela v nezavesti. Sloveči zdravnik dr. Gould pa ju je takoj ozdravil s tem, da jima je namazal senci, odstrigel nekaj las. Vlak ne more naprej. Naša družba, namenjena na »Sokolovo m a šk a rado, najela si je takoj 12 velikih balonov, s katerimi odpluje danes po kosilu ob 3. uri 21' 32". Mark T w a i n, romanopisec in veliki tajnik. Maskarada „Tržaškega Sokola"4. Iz Skednja nam javljajo, da bodo na letošnji Sokolovi maska-radi, zastopana tudi tamošnja društva čitalnica, pevsko društvo »Velesila« in tamburaški zbor. Pevsko društTO „Velesila44 v Skednju priredi v nedeljo dne 12. t, m. maskarado s plesom. Pričetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za gospode 1 krona, za gospe in gospodičine HO stotink. Za obilno udeležbo se priporoča toliko tržaškim Slovencem kolikor domačinom Odbor. Plesni odsek pevskega društva »Adrija« v Barkovljah vabi vse prijatelje in prijateljice plesa na plesni venČek, katerega priredi v nedeljo dne 12. t. m. v prostorih »Narodnega doma«. Začetek ob 4. uri pop. (Jstopnina za gospode (H) nvč., za gospioe 30 nč. K plesu svira veteranska godba. Bralno društvo v st. Ivanu vabi še enkrat na veliko veselico, ki bode v nedeljo dne 12. t. m. in na maskarado, ki hode v torek dne 14. t. m. Prvi bode začetek ob fi. uri, drugi ob .S uri zvečer. Na plenu „Delniškega podp. društva'4 so darovali, oziroma preplačali vstopnino sledeča gospoda : Eks. grof Goess 30 K., Lovctto Karol, gen. major 10 K, Urbančič Miha, predsednik dež. sodišča 10 K, Pogorelo Ivan 4 K, Korde Julija 1 K, Nabergoj Ivan 2 K, Kosec {Fran 2 K, Bo-rowiczka baron Artur 4 K, Sch\varz Viktor, dvorni svetnik 10 K, Zimmermann pl. Oton, ravnatelj j fin, 10 K, Kastelic Gašper 10 K, Svarc Marija 1 K, Goriup Alojz 4 K, Dejak Karol 4 K, dr. Mandid 4 K, Mahorčič Ferdo 2 K, Paternost Ivan 1 K, Mandic Mate 2 K, Busich Krištof, ravnatelj redarstva 10 K, Šnebel Jakob 2 K, Perhavc Jakob 2 K, Truden Anton 10 K, prof. Ćubretovič 2 K, Maukoč Ivan 10 K, Knavs Ivan 2 K, Počkaj 4 K, I. N. 1 K, Metlikovič Ivan 2 K, Tomažič Josip 2 K, »Trž. Sokol« 4 K, družba »Sv. Nikolaja« 3 K, »Trž. podporno in bralno društvo« 4 K, pevsko društvo »Kolo« 5 K, Sotlar Jakob 4 K, »Slovansko pevsko društvo« 2 K, Rapotec G. I K, Rebek Anton, vladni tajnik, 6 K, trgovski pomočniki (} K, Bartol G. 1 K, dr. Martinis 3 K, dr. Vitezid 1>. 3 K, Žbona And. 3 K, Trnovec Matej 5 K, Mimbelli B. 10 K, Eoonomo 20 K, Ravasini 10 K, Prcndini 10 K, Mahne Iv. 5 K, Hmelak Fran 10 K, Kovačevih A. 10 K, Ralli bar. P. 10 K, Kodollitsch vit. Fel. 10 K, uprava »Lloyda« 10 K. Vsem darovalcem izreka podpisani odbor najsrčnejo hvalo. Zajedno se zahvaljuje tudi vsem onim, ki so pripomogli na kateri-koli način do sijajnega vspeha te narodne manifestacije. Za odbor „Delalskega podpornega druitva" : Mate Man d i 6, V i n k o P e r u š e k, predsednik. tajnik. Za zastavo pevskega društva »Kolo« daroval je g. Oenčur 2 K. Gosp. Purkart Jakob je nabral v gostilni g. Kopača »Alht Meridionale« 2 K. 20 st. To svoto so darovali: Kopač Josip 1 K., Zavrtnik 20 st., Frautel 10 st., Ivrsič 20 st., Pečnik 20 st,, \Veble 20 st!, Kramer 10 st., Lovše 20 st. Nadalje je nabral gorej omenjeni g. v gostilni g. Kovačiča v ulici Ghega 2 K. 40 st., katero svoto so darovali: Kovačič Josip 1 K., Gnil-sek Ivan 20 st., Stibil 20 st., Zuder Antonija 20 st., Zuder Alojzija 20 st., Bukovič 20 st., Veber Alojz 20 st., N. N. 20 st, Gospici Samec in Hro-vatin sti nabrali v društveni krčmi v Rojanu 4 K. Prej izkazano 351 K, G0 st. Skupaj 361 K. 70 st. Darovalcem in nabiralcem srčna hvala. V zadnjem izkazu vrinila se je neljuba pomota, ker je bilo objavljeno ime g. Grudna kakor nabiralca darov, zamesto g. Purkarta Jakoba. Ples laških trgovcev z Jestvinauii je bil dne 7. t. m. v gledališču »Armonia«. Ves ples je imel radikalno italijanski, deloma celo irredentovski značaj. Med kadriljo so metali iz lož papirne trakove v barvah italijanskega kraljestva. Mi ne zamerimo onim gospodom, ki so italijanske krvi, ker nočemo nikomur odrekati te pravice, da teži tja, kamor ga vleče srce. Ali obžalovati moremo one trgovce slovenske krvi, ki sicer ne prihajajo na nobeno narodno slavnost in ne podpirajo ničesar, kar je našega, ki pa imajo dovolj časa in dovolj denarja, da podpirajo slične demonstracije, kakoršnja je bila gori označena. Človek bi vendar menil, da razni Zeleni, Macaroli, Zagri itd, se nič kaj prav ne podajajo takemu ultra-laškemu »cusemblu«. „Rokovujači44. Slovenski pisatelj G o v e k ar je priredil za oder Jurčič-Kersuikov roman »Ro-kovnjači«, ki je izšel v prvem letniku »Ljubljanskega Zvona«. Minoli torek se je igrala ta igra v ljubljanskem slovenskem gledišču prvikrat in je uspela izborno. Gledališče je bilo razprodano do zadnjega kotička. Mi se veselimo tega lepega vspeha slovenske Talije in želimo, da bi bil v spodbudo slovenskim pisateljem, da bi nam priredili še več iger iz narodnega življenja slovenskega ljudstva. Laž In prevara, to je njihovo orodje! »Naši Slogi« poročajo iz Cresa o mični do-godbiei, ki nam priča, kako nasprotniki drsno varajo povsodi in — vsakogar. Nekaj takšnjega se je dogodilo tržaškemu namestniku, grofu Goessu, povodom njega potovanja po Istri. Došel je tudi v Cres. Najprvo je vprašal tamošnjega Župe-upravi-telja, da-li gospoda umejo jezik ljudstva? A rečeni je odgovoril, da — ne umejo !! "To je jednostavna laž! Kako drugače naj govore gospoda se svojimi kopači — in z ljudstvom sploh, nego — hrvatski ? ! YT šoli pa je vprašal namestnik učitelja in nadzornika italijanskih šol, v katerem jeziku da uči deeo? Učitelj je odgovoril: V italijanskem! Temu se je namestnik aačudil in je vprašal, da-li se kaj poučuje tudi hrvatski jezik? Na to vprašanje je odgovoril učitelj : Po dve uri na teden ! To je bila zopet ncresniea, kajti vsi Cresani vedo prav dobro, da se v tamošnji šoli nikdar ne spregovori hrvatska beseda ! Tu imamo torej dva nlučaja, kako niže službene osebe celo cesarskemu namestniku v obraz govore — neresnico! Potem ni čuda, da tudi na Dunaju ne poznajo resnice ! Beležimo zadovoljstvom. Iz krško škofije pišejo »Naši Slogi« : Radostno opažamo, da se v krški škofiji stvari obračajo na bolje ter da je ta toli proganjana in tlačena duhovščina našla pravega pastirja in skrbnega očeta v osebi presvetlega škofa dra. Malmiča. V zadnji številki »Acta Cu-riae« čitamo razpis natečaja za izpražnjeno aroi-preturo v Cresu in kauonikat v Krku. V isti številki tega dioeezanskega lista pozivlje presvetli škof mlado duhovščino, naj so pripravi na žnpniške izpite, ker da namerja popolniti stnlno vsa mesta dušobrižni-ška, ki se upravljajo sedaj le provizorno. Uverjeni smo, da se svojo nadarjeno in na tak način zadovoljeno duhovščino presvetli škof povzdigne in preporodi starodavno škofijo krško. To se ne sme ved dogoditi! Pišejo nam: Nekdo je pred kratkim časom tožil v cenjeni »Edinosti«, da se naša gospoda udeležuje plesov alla »Lega nazionale«, kar je res sramotno za nas! Toda pomisliti treba, da se za omenjeni ples udo-bivajo vstopnice po vseh oglih, tako, da (in to lahko dokažem) ima sleherni sluga istih na razpolago! Lepo ni to, da se pomnožuje število lahonov z našimi močmi, toda jaz imam še drugo, nič manj važno pritožbo. Se srdom opazujem, kako naši ljudje zahajajo v kavarne ala »Chiozza« in slične lokale, mesto da bi podpirali le take lokale, kjer se nas ne žali, in kjer vemo, da podpiramo svoje ljudi. Spametujmo se vendar enkrat in podpirajino — Bvojce! Niso še dogotovljeni. Prijatelj nam poroča : Neki rojak je imel sprejeti neko pismo od tule. e. k. okrajnega sodišča za civilne stvari. Ker je pa ovitek nosil italijanski naslov rečenega sodišča, je dotičnik vrnil pismo, zahtevaje, naj se mu dostavi ta stvar čeloma v sloveskem jeziku. Te dni je prejel odgovor. Poslali so mu tudi naslov urad-nije slovenski, ali ne tiskanega — ker ga še nimajo, — ampak pisanega! Pričakujemo, da se v prihodnjo od-pomore tudi temu nedostatku. Bojkot na vsej Črti napovedo Slovencem tržaški neodrešenci. (Zvršetek). Torej k popisu nove aprovizaeije z mlekom. Med tržaškimi mladenkami »čistega« roda je v veliko zabavo poulične dečice in — psičkov že precej ljubiteljie kolesarskega športa. Ker na treba spajati zabavno s koristnim naj bi te amazonke zasedlale svoje »konjičke«, čim je zvonilo »jutranjico« (Ej, slab predlog! O zvonovih »Piccolo« ne mara slišati! Op. stavca) — ali pa kedar naznanja jutranja zarja, da nad lepi Trst kmalo prisije zopet »lepo solnce italijansko«, — zasedlale naj bi torej svoje konjičke ter urnih »pedalov« poletele z »čistimi« posodami k toplim virom človeške moči — namreč kravjega mleka. Ako pa bi se zgodilo to že1 v somraku, pa bi jim »pulite« kositerjeve posodo služile kakor svetilniee. Ko so si napolnile posode pristnega mleka, nepomešanega z vodo (katere se »Piccolo« toliko boji), letele bi zopet proti domu, pred seboj mleko, pod, oziroma za seboj v gori omenjenem patentovanem aparatu - sati njihovega truda, premenivšegsi »e iz smetane v surovo maslo. H kolikom veseljem bi sprejela tatelehen in meleben tak košer dar za zajuterk ! Mislim, da mi bosti obe stranki hvaležni za ta predlog. Vsaj, kar se mleka tiče, oziroma, radi »nesnažnosti« naših okoličank, naj bi ne bil potreben zažugani bojkot. Pr i j a t e 1 j s n a g e. O nečuvenim lopovstv 11, ki so je zagrešile te dni italijanske novine na škodo g. dr. Zueeona, pravi »Naša Sloga« : Tega lopovstva ni niti možno primerno označiti z običajnimi sredstvi. Ko ne morejo drugače škoditi našemu človeku, pa streljajo nanj iz zasede — pa ubij gn moralno! V šumo pojte, lopovi in razbojniki. Z Reke nam pišejo: Pred pol letom so tu zaprli dva italijanska pomorska kapitana, ker se je dokazalo, da sta ponaredila pečat tukajšnjega finančnega urada. Danes Vam poročam, da sedaj so zopet zaprli nekoliko takih tičkov, ki pa niso falzifikovali pečatov, ampak ponarejali so —-vino! Finančne oblasti so pogodile, da so ti tički porabili že 890 litrov (?) špirita, kar ni ravno malenkost ! Preiskava nadaljuje. Zaradi tu navedenega slučaja so finančne oblasti zaplenile pet jadranie, na katerih se nahaja ponarejenega vina, ki je dobro zapečateno in pod varstvom finančnih stražnikov. Vse te in slične dobrote nam nosijo naši »dragi« bratci od onkraj luže! Tukajšnji laški listi ne poročajo pičice o tem dogodku ; gotovo se boje, da bi zgubili tisto njih zlato klavzulo! Ivanski. Iz-pred sodišča. 24-lotni natakar Anton Ta-bouret iz Reke je bil obsojen na 14 dni zapora, ker je v noči od 15. do 16. decembra m. 1. nekoliko preveč navdušeno klical »evviva« Italiji in italijanskemu kralju. Siromak so je navduševal za deželo polente, a bo moral za to pihati — kašo. — 40-letni Ivan Alešoveo iz Vodic je bil obsojen radi poneverjenja na 4 mesece ječe. — Radi sličnega zločina je bil obsojen na 0 mesecev ječe 33-letni agont Ivan Vit.ti iz Monopoli v Italiji. — 27-letna Pavla Valdebit je bila obtožena, ker je pridržala za-se zlato verižico, katero je bila zgubila že dne 10. oktobra neka Angela Jelenco. Obtoženka so je izgovarjala, da je rečeno verižico našla njena 5-letna hčerka, da s prvega niti ni mislila, da je verižica zlata in da jo je hranila le, dokler ne pride ponjo oni, ki jo je zgubil. Ker Angela Jelenco ni trpela nikako škode, prisodili so sodniki obtoženki le mesec dni ječe. Nagloiua UlUlia. 56letna Marija Soramek, stanujoča v Via dolla Guardia šr. 10. je včeraj nekoliko pred 10. uro zvečer nagloma umrla. Zdravnik. katerega so bili poklicali z zdravniške postaje, jo jo našel že popolnoma mrtvo. Vsem onim naročnikom, ki ho zaostali z naročnino smo doposlali te dni nakaznice z označeno svoto in jih opozarjamo tem potom, da ustavimo list brezpogojno vsakomur, ki ne poravna dolga do 15. t. m. Različne vesti. Biblija pred sodiščem. Neki potepuh je stal v Lvonu pred sodiščem radi beračenja. Takoj začetkom razprave se je jel potepuh sklicevati na sv. pismo, rekši, da je tam zapisano, da lačen človek svobodno prosi pomoči svojega bližnjega. Toda sodnik, ki je tudi poznal biblijo, mu je takoj pojasnil, da v njej stoji tudi izrek, da »človek, ki ne dela, naj tudi ne je« — ter mu je prisodil deset dnij zapora. Telefon Amerika-Evropa. Edison je napravil načrt, kako bi bilo moči napeljati telefonično zvezo med Ameriko in Evropo. On misli napeti žico pomočjo plovečih svetilnikov na morju, ki bi nosili telegrafski kabel. Ako pa se mu ta načrt tudi posreči, to je drugo vprašanje. Rakev roksolanskega vladarja Ra-sparagana — korito za napajanje živine v Črnemkalu. Rasparagan, vladar Rok solanom *) se je j»o sklenjenem miru z rimskim cesarjem Hadrijanom s) nastanil v mestu Pulj, kjer je tudi umrl 1. 121 po K. Njegova rakev se je (seveda brez pokrova) tekom časa prenesla v Koper in od tod po dedičih znamenitega Carli na pristavo Karlshurg 4) v okoliei koperski in od ondot je bila prenesena v Crnikal, kjer jo je srenja črnikalska uporabljala kakor korito za napajanje živine. Rakev:>) omenjenega vladarja, izdelana iz belega kamena istrskega, je imela latinski napis: P . AELIO. RASPARASANO REGI. ROXOLAN( )RUM V. V. F. Z dopisom od 25. marcija 1843. št. 32. žu-pnemu uradu v Predloki seje pritožil e. kr. okrajni komisarijat koperski zoper svojeglavnost črnikalskih srenjanov, ker niso hoteli, kakor jo želel pokojni zgodovinar P. Kandler, odstopiti omenjenega karae-nitega korita zgodovinskemu muzeju tržaškemu, kateri jo bil pripravljen napraviti jim drugo, novo, kamenito korito za napajanje živine. Koperski komisarijat je tudi z dopisom naročil omenjenemu župniku predloškemu, da naj vpliva na Crnikalee, tla bi odjenjali v tej stvari ker se je v tržaškem časopisu »Osservatore Triestino« od 21. marca 1. 1843. nečastuo pisalo o njih. To da bi jim znalo škodovati, ker bi se zamoglo lastninski« pravico do omenjenega korita pobijati s tem, da se leta proglasi kakor lastnina zemljiščne gosposke ali pa cerkve črnikalske. Župnijski urad je z dopisom od 31. istega meseca in lota odločno odgovoril c. kr. okrajnemu komisarijatu: da srenja črnikalska je voljna odstopiti omenjeno kamenito korito tržaškemu muzeju za žo dogovorjeno ceno od 200 for. in za dva kamenita korita iz kamenoloma na Repentaboru, katera ima imenovani muzej na svoje lastne stroške postaviti na tisto mesto, kjer stoji sedaj zaželjeno korito. Nadalje omenja župnijski urad v gori navedenem dopisu, da kamenito korito z latinskim napisom je pred 10 loti kupil neki kmet iz t-mikala v Istri in je potem odstopil občini. l)o tega korita da nimati torej nobenih pravic ni cerkev ni gospoščiua. Ce pa muzej res lioče imeti korito, ne kaže druzoga, nego plačati 200 for. in napraviti dva nova kamenita korita za napajanje živine. Župnijski urad je zajedno dostavil prošnjo, naj c. kr. komisarijat blagovoli pošiljati mu dopise le v italijanskem jeziku, ker je on župnik nevešč nemškemu jeziku Pozneje, ko se je zidala državna cesta pod Črnikalora, zanimal se je neki inženir za omenjeno kamenito korito. Pogodil se je z občinarjt ter oddal korito muzeju v Pulj, kjer še danes, razkosano, pričuje o minljivosti posvetne mogočnosti. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadqjo vesti.) Dunaj 10. Listi, med temi tudi »Fremdon-blatt«, poročajo soglasno, da se snide eden del deželnih zborov že proti 20. februvarju, drugi del pa meseca marca. Med prvimi je tudi gališki, ined drugimi češki deželni zbor. Dunaj 10. Češki poslanci Engel, Herold in Strauskv so došli na Dunaj na posvetovanja z mi-nisterskim predsednikom radi korakov, katero bi bilo storiti, da se Nemci zopet povrnejo v deželni zbor češki. To tla bi se doseglo najlaglje, ako bi ') Rasparngana ali Raspnrasana privabili so menda rimski novci v Pulj, bajti rimski cesarji so jeli z denarjem tolažiti pohlepnost bojevitih sosedov. r) Rokaolani (Sarmati) prebivali so v južni Rusiji med rekama Don in Dneper v Krfcouski guberniji. 3) Hadrijan, rimski cesar, je vladal 117—13H. po Kr. 4) Karlisburg je lepo poslopje z zemljiščem, katero je kupil in sezidal, kakor ne govori, poslanec cesarja Karla VI. ft) O tej kameniti rakvi ro pisali Carli, Maftei in Muratori. 8) župnik Rinaldi se je odzval slovenskemu pozivu na narofbo „Novic" potojnega dekanu Železnikarja od 7. mal. travna 1843, št. 14opolnoma desor-ganizovano. Ca H jr rad 10. Vest, da je stotisoč armenskih in uestorskih prebivalcev prestopilo v katoliško cerkev, je močno pretirana. H katolicizmu je pred nekaj meseci prestopilo samo kakili tri tisoč gregorijansko - armenskih prebivalcev v treh krajih, namreč v Vas|ilngton 10. Vsega skupaj so Amerikam izgubili od 4. t. m, kakor sledi : 3 častnike in 5(> mož je bilo ubitih in H častnikov in 199 mož pa ranjenih. Najnoveja trgovinska vest. Xew-York 9. februvarja (Tzv. brzojav.) Pšenica za februvar 84 Va za maj 77, l/2, za marc 80% za juli 76 lU. Koruza za maj 411/». Mast 580. Dunajska borza dne 10. februvarja. Državni tlolg v paj)irju . včoruj . 101.45 *82 do 5*84. Oves za oktober gl. —•— tlo —•—. Koruza gl. —•— do —•—. Pšenica : ponudbe in povpraševanja slabe. Prodaja 1.000 met. stotov. Vreme: oblačno. Hamburg 10. Trg za kavo. Santos good ave-rage za marc 31*25, za maj 31-75, za september 32*50, za december 33'—. Havre 10. Kava fSantosgood average za februvar 50 k. frankov 37.25, za april 50 k. frankov 38.25. Praga 10. Surovi sladkor I. izdelek, 88°/0 Reudement franco Aussig. Stalno. Februvar gl. 12*40. do — *—. Marc gld. 12.42 Oktober-dec. gld. 12.17.'/2 Denar. Slovenkam in Slovencem se priporoča Ivanka Hafner v vla I Jace hi štev. 5, II. nadstropje za raznovrstna krojaška ženska dela. Cena zmerna, delo dobro. Cvet proti trganju. (Liniment caspici). Preiskuiano mazilo — odpravlja bolečine pri kostibolu, gauju in revmatizmu. — Ena steklcnica z navodilom 50 nv RazpoAilja z obratno pošto najmanje dve steklenici „Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj" Pli. Mr. >1. Leasteka v Ljubljani. Špiritu« ilnapla oompotaili ALGOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva {edino le v lekarni PRAXMARER (Aidue Mori) Piazza granfte TRST Paziti na ponarejanja. FILIJAL^A c. Kr. m astriista M\\uu za trgovino in o h rt v Tmtn. Novci V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz '2,/t*/0 30- - h 3»/,6/„ vplačila. V napoleonih na ;(0-dnevni odkaz '2*/0°/0 .'!-mesečni H- „ iih pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avHtrijnlte veljave, »topijo nove obrestne taksi* v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 2<>. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. O k r o 1 n t oddel. V vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoleonih brez obrest V«k»nloi na Dunaj, Praaro, IVSto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, Arad, liielitz, Gablonz, Gradec, Hibiuj, Inomost, Czoveic, Ljubljano, Line, Oloniuc, Ueichenberg, Haaz in Hol-nograd, brez troškov. Kupnja ln prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku 1°/00 provizije. Inkaso vseli vrst pod najumestnejSimi pogoji. Pr eduj ml. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloftkl v pohrano. »Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sre brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu." TEODOR SLABANJA srebrar ullon Korelll 12 y GORICI aUo* 13 priporoča prečuHtiti dnhov&čini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico /a izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, po/lati in posrebri v ognju po najnižji ceni. Da ni pa zamorejo tudi bolj revno cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni stem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! Gostilna na prodaj! Na prodaj je dobro obiskovana slovenska gostilna na primernem kraju mesta. Gostilna rionaAa do 10 gld. dobička na dan. Pojasnila daje Jož** Vodoplvec v kavarni »(\ >mmereio», bodisi ustmeno ali pismeno. URAR sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice. Friderik Colja, rasnafialec „Kdinosti" in vratar, Vla Solltarlo It. 8. Rimione AAriatica di Sicorta t Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah In morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reserva draživa dne 31. decembra 1892.: Glavnica dru&tva......gld. 4,000.000*— Premijna reserva zavarovanja na življenje...........13,326.346-98 Premijna reserva zavarovanja proti ognju......................1,682.248-22 Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju...... „ 49.465-07 Reserva na razpolaganje ... f>(K).000-— Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (A) . . „ 2333.822*42 Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (B) . . „ 243.331*83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje ... „ 500.000*— Občna reserva dobičkov ..........1,187.164*86 1'rad ravnateljstva : Vla Valdlrlv« it. 9, (v lastni hliij. Pserhofer-jeva lekarna „Pri zlatem državnem jabolku na Dumvjii L, SiiigerstraisHP Stev. 15. << J. Pserhoferjeve čistilne krogljice so davnoskuseno. lahkočistilno od več zdravnikov občinstvu priporočano domače sredstvo. Te krogljice so iste, poznane pri občinstvu že več desetletij pod imenom „I. Pserhoferjeve krićlstilne kro-flljlce" ter se izdelujejo pristne jedino v lekarni ..Pri zlatem državnem jabolku*', Dunaj I, Singerstrassc 4t. 15. Teh krogljic stane: jedna škatljica s 15 krogljicami 21 nč., jeden zavitek z 6 škatljicaml 1 gld. 5 nć. Ako ne znesek pred plača, stane s pofitnino vred: 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 nč.,2 zavitka 2 gl. 30 nč., 3 zavitki 3 gl. 35 uč., 4 zavitki 4 j,d. 40 nč., 5 zavitkov 5 gl. 20 nč., 10 zavitkov 9 gl. 20 nč. (Manje od jednega zavitka se ne poSilja.) Prosimo, dn se i z rečno zahteva »J. Psovlioferjeve Mstilne krogljice«. iu pu/.lti Je, »tu Iniu pokrov vnuki SkmIJiei IhU pripis J. Paerhofor v mdežth pimiHMilh, km^rfna Jo v Uleti nu nu vodil ti na porabo. 1 pOHO- aicik 40 J. Pserhoferjev balzam za ozebline, nč., proato pofttuliM) 05 nč. I. Pserhoferjev trpotčev sok, &£s££*l J. Pserhoferjev balzam za goltanec, |)uAtniuo prosto 05 uć, Stoll-ovi kola-preparati, vinu uli eUkHirJii :i ^ld., pol litra 1 «1. lio u6., Cotrt litra H5 nč. J. Pserhoferjeva grenka tinktura za želodec U>n\l imeiiovuiKi življminku cHcnra). Rahlo ra/.»topljajoči! nrcil- »rvo, kl upliva krcpllno im *(i1(hIoc pri »tahaManJu, 1 hočica n nt., 1 ilucflt i gld. J. Pserhoferjevo mastilo za rane, tanokininska pomada J. Pserhoferjeva pospcSuJc ra«t jodna Škatljica 2 gld Rannralni nhli^ 0(1 P"k' Prof- steudoi-a, i lonček 50 m1. nailUUCIlll UUII£ proBU) poštnini! pu 75 ufi. A. W. Bullrioh«, domače srodHtvo proti |w>f)™lio»m Universalna čistilna sol nlahe preliavc, j^Hleu omot 1 gl. JJtF" Razven imenovanih izdelkov so deloma v zalogi vae v avstrijskih listih napovedane tu- in inozemske farmacevt ične specijalitete. Na zalitevanje poskrbnje se točno vsako v skladišču ne nahajajoče se hlago po nizki ceni. Razpošiljanja po pošti se vrše toćno, a treba je denar doposlati naprej; veča naročila tudi po poštnem povzetju 'tjgr- Pri pošiljatvl denarja po poštni nakaznici stane porto veliko manj, kakor po povzetju. "5Dr. Rosa Balzam Praško domače mazilo'5 za žolodeo. iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja nlast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi iu ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno zim in ko. Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu" m Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstio-Ogerske, v Trstu v lekarnah : G. LucianI, E. Leltenburg, P. Prendlni, Kerravallo, A. Snttiua, C. Zunetti, A Pra\marer.