M 40.
Sedajni obsir katolške cerkve. XIII. Avstriansko cesarstvo.
14. Ogersko. (Dalje.)
Peter Pa z rna n.
V I. 1574 je bil v Velikim Varadinu rojen Peter Pazman. Njegovi stariši so bili plemenit— niga ne bogatiga rodu 111 kalvinskc krivovere ; oce je bil Nikolaj Pazman in mati Margareta Massai. Per 13 letih je mladi Peter že popustil kalvinstvo in postal katolčan; s 17 leti je bil že Jezuit. No-viciat je dostal v Rrakovim , modroslovskc šole je obiskoval na Dunaji, bogoslovske v llimu per učenikih svojiga reda; potlej je bil profesor v Gradcu, kjer je pridno iuodroslovstvo in bogoslov-stvo učil. Iz Gradca jc bil kakor misijonar na Ogersko poslan. Kadar so protestantje v deželnim zboru 1. 1(508 tirjali, de bi bili Jezuiti iz dežele spojeni, se je Peter Pazman za-njc oglasil; pismo (apologio) je dal na svitlo, kakor nekdaj Justin, Tcrtulian, in ga je sam v zbor pernesel. Zapo-padek te apologije je ta :
Tožite red (orden) Jezuitov, pa dopustite mu tudi, de se zagovarja. Ogerska pravica ne per-pusti nikogar obsoditi, ako ni poprej tožen in slišan bil; mogoče je, de so posamezni Jezuiti zašli in hudo storili, ali od tod še ne izhaja pravica ves red spoditi. Ali se sme celo mesto, vse plemcnistvo kaznovati, če so sc posamezni mestnjani aliplemc-nitniki pregrešili? Ali je mar krivica do tih, kise ne morejo braniti, perpušena ? Ne kralj, ne deželni zbor ne sme kakiga ogerskiga plemcnitnika iz dežele izgnati, dokler ta ni tožen in slišan. Veliko Jezuitov je plcmcnitniga rodu. On, Pazman, sam je iz že 300 let stare plemenitne rodovine; kdo zamore toliko plcmcnitnikov, ki jih red šteje, samo zavoljo tega iz dežele spoditi, ker so Jezuiti ? On, Pazman, kliče Koga, kralja, celo deželo, cel svet na pričo, de se bo na svoje pleme-niške pravice opiral, in de brez tožbe, brez ob-sojenja dežele živ nc bo zapustiti hotel. Vi, pro-tivniki Jezuitov sc zgovarjatc na pogoje miru med Htidolfam in Bockai-am: ali te pogoje perpustijo

vsim stanovam po njih veri brez opoviranja živeti, in katolčani pravijo enoglasno, de pregnati Jezuite, ki so njih spovedniki, pridgarji in uceniki otrok, hi se reklo te pogoje ovreči. Ali hi se protestantje ne pertožili, če bi kralj vse pastorje, ki niso rojeni Ogri, ali nar bolj učene iz med njih iz dežele pregnati hotel? Bockai-oviga miru pogoje pravijo, de se imajo cerkve, ki ste si jih katolška in pro-icstanška stranka ena drugi \zelc, nazaj dati: zakaj se tedaj ustavljate Jezuilam dati nazaj cerkve, ki ste jih jim vzeli? Te pogoje pravijo dalje, dc naj opatije in proštije ostanejo v svojim stanu . po njih viru (štiftungi), torej naj tudi Turoška prost ij a Jezuilam ostane, zakaj li sojo imeli, preden je bil lloekai punt napravil, t e pa rečete, dc imenovana pogoja nc zadeva sedajnih posestnikov, ampak perve posestnike, tako naj se pa ludi vsi klo-štri Bcnediktinarjev, Norbcrtinarjev iu Bernardi-narjev postavijo in naj sc jim dajo nazaj vse posestva, ki jih zdaj deželski gospodarji imajo. Pogoje Bockai-oviga miru poterdijo pravice darovanja fdonalionisj in patronata kralja, kralj lludolf je Jczuitam Turoško proštijo dal, in tako se Jezuilam ne sme odreči pravica do te prost i jc in sploh ne pravica lastino imeti iu se tu in tam vselili-. Iz teh besedi se vidi, de seje Pazman brez strahu in poln vneme vlekel za Jezuite in katolško vero sploh, zoper njene protestauške protivnikc kakor nekdaj v (Vzarcji sv. apostelj Pavel pred poglavarjem Kcstam in kraljem Agripam zoper hudobne Jude (Djanj. apost. post. Sfa in 2<>). In kaj so te Pazmanov c besede zdale ? Večina ogerskih stanov je bila protestanška, palatin jc bil Kalvincc: ali kakor Fest in Agripa sv. Pavlu nista mogla zopcrslali. tako tudi protestantje nc Pazmauu. Premagani od res-nicnosti in pravice njegovih besedi, sc Jezuilam niso več zoperstavili, — ti so \ deželi ostali. Slava takratnim protestanškim stanovam : oni osramotijo sedajne kričavce od enakopravnosti, ki pravico vedno v ustih, v djanji pa krivico kažejo. Sar-dinska vlada in stanovitni škofje v Turinu. Kaliari itd. in mnoge dogodbe I. Is IS to sprirujejo.
Ko jc bil tedaj vihar prolcslanskiga stiskanja odguan.'sc je Pazman s pomnoženo vnemo misi-
V Četertik 5. Grudna.
jonskiga dela poprijel. Poln previdnosti in spoznanja človeštva je vedil, de se more spreobernjenje per teh visokih stanovih perčeti, ako se sme upati, de bo tisto stanovitno. Teh tedaj se je on lotil, stermelo je vse nad njegovo zgovornostjo, učenostjo in vnemo, ktera je iskala le zveličanja duš in je bila prosta od vsiga samoprida, — in bil je tako srečin čez 30 nar imenitniših rodovin Oger-skiga od protestanške krive vere k edinozveličavni katolški veri spreoberniti. De bi te v veri poter-dil, in druge, do kteriii sam priti ni mogel, za spre-obernjenje ginil, je spisal bukve „Kalanz" (vodja na potu), kterih sad je res velik bil; one še dandanašnji od učenosti Pazmanove pričujejo. Xa-tnnjkna modrost, lep madjarski jezik, kije še zdaj posnemanja vredin, mikavna sprememba tvarine in njeno resnobno popisvanje je tem bukvam veliko braveov perdobilo, — in jih veliko ginilo, de so v katolško cerkev nazaj peršli.
Slava in zasluge Pazmana so se po Ogerskim če dalje bolj svetile: v I. 1615 je bil umeri ostrigonski nadškof in kardinal Franc 1. grof Korgač, učence slavniga in pobožniga Roberta Delarmina, in cesar Matija je zdaj vclikiga misijonarja Pazmana za ostrigonskiga nadškofa namenil. Ker Je-zuitam ni perpušeno v visoke službe cerkve stopili, mu je pape-*, Pavel V. dovolil iz reda iti. 3Ia-tija ga je storil prošta v Turoču in 28. kimovca l(»lt> je postal nadškof v Ostrigonu.
Dvorna kamra mu je sicer veliko pogoj napisala. ktere bi mogel kakor nadškof spolnovati, pa branil se jih je stanovitno in imenoval vsako pogodbo. s ktero so mu nadškofijo ponudili, simo-nin. Dvorna kamra ( nar vikši financialna gosposka) je mogla jenjati, in je prav storila; zakaj boljši in k večimu občinskimi! pridu bi ona nadškofijskih prihodkov ne bila zamogla oberniti, kakor jih je Paz-man obernil.
( Dalje sledi, i
I*oko|»ovsm|r protestantov \ katolikih farali.
Častitljivi gospod Valentin Riedl, škof v Re-gcnsbiirgu, so 25. rožnika 1850 duhovšini svoje škofije lep nauk dali. kako sc ima zaderžati per pokopavauji protestantov, ki v njenih farali umerjejo, namreč:
1.	Protestant, ki v katolški fari umerje, zamore na katolškim pokopališi pokopan biti, čepro-testantje tam svojiga pokopališa nimajo. Cerkev sicer prepove (c. H. \. de hieret.) (V.7.) te, ki so zunaj njene občine uimrli, na žegnano zemljo po-kopovati. ali zadeve časov in deržav so cerkev naklonile, od te prepovedi jenjati.
2.	Ako so protestantje, ki v katolški fari prebivajo, v svojo faro vpisani (ausgepfarrt), je njih pokopovanjc protestantovskimu pastorju prepustiti, in katolški fajmošter nima tu elo nič opraviti.
3.	Ako taki protestantje še niso v svojo faro vpisani, ima katolški fajmošter pravico jih pokopati: vender ne sme on pokopovanja nikoli braniti protestantovskimu pastorju, če sc ta pokliče. Pastor pa mora poprej katolškimu fajmoštru naznaniti. de bo on pokopal. Katolški fajmošter zapiše tak pogreb v svoje bukve in ne prejme nobenima plačila. ®
4.	Ako protestantovski pastor pokoplje, se ima katolški fajmošter sleherniga vdeležja per poko-povanji zderžati.
5.	Ako kdo katolškiga fajmoštra prosi, de bi on mertviga protestanta pokopal, je prosivec
2. 3. tega razpisa opomniti. Če le ne neha prositi, in če protestantje še niso popolnama v svojo faro vpisani, zamore katolški fajmošter po 6 pokopati. Ako so protestantje pa že v ktero protestan-tiško faro vpisani, so prošnje per katolškim fajmoštru za pokopanje vselej na pastorja zaver-niti, in še le, kadar pastor sam želi, de bi katolški fajmošter pokopal, sme ta prošnjo uslišali,
6.	Ako naprošeni katolški fajmošter pokepuje protestanta, kije že konfirmiran, to je: doumeten in slovezno v protestanško družbo vzet, tako spremi on merliča v talarji brez roketa (korrokaj in brez stole k grobu kakor priča. Zraven se pa ne s m e n o b e n e ceremonije p o s 1 u ž i t i, ne ž e g-na storiti in nobene molitve (tudi za vse mertve ne) izreči. Ko je truga že v grob položena , sme, če hoče. z lopato persti na-njo vreči in reči: „Spomni se, o človek, de si prah in de se boš v prah po vernil". Pridiga se ne sme imeti brez posebni ga per volje nja škofa.
—	Ako pa ranjki še ni bil konfirmiran, t. j. ako se še ni bil vedama in po vunajnim djanji (ausserer Akt j iz cerkve, v ktero je bil po sv. kerstu stopil, podal, zamore po katolški šegi pokopan biti.
—	Ako katolški fajmošter pokoplje, sme tudi navadno plačilo (stolo) vzeti.
7.	Per pokopavauji protestantov, na j jih že ali katolški fajmošter ali njih pastor pokoplje, se sme z vii n j e n j e sa m o v po k o p a 1 i š k i k a pe 1 i d o p u-stiti. Le tam, kjer se protestantje tudi katolške cerkve poslužujejo fSimullancum), ali kjer imajo po pogodbah (Vertrage) zavarvane pravice se zvonov v farnih, podružnih in družili cerkvah poslu-žiti, — se jim sme tudi v teh zvoniti. Ravno tako jim ni raba druziga žegnaniga orodja perpustiti.
8.	Ker do zakladov gnad katolške cerkve uni nobene pravice imeti ne morejo, ki zunaj njene občine umerjejo, — tako se po umerlim protestantu ne smejo ne bile ne kak spomin imeti; ravno tako tudi nobena maša za-nj brati, tudi una ne, ki je za vse verne mertve. Torej sc tudi ne srne no-be no plačilo (stipendium) za maše po njem vzeti.
Cerkev s tem ukazilam nikogar ne sodi; ona prepusti mertve božji milosti, to de ona ne more nobeniga po njegovi smerti svojiga imeti, ki v življenji njen ud ni bil.
Božjo službo in cerkvene slovesnosti obhajati po umerlim, ki ni bil ud katolške cerkve, bi vero, de zunaj cerkve ni zveličanja, majalo, in nemarnost v veri podpiralo. — Pa tudi za mertve katolške sorodnike kakiga protestanta ali za vse verne mertve se ob pokopovanji protestanta ne sme božja služba opravljati, ker bi to katolške verne motiti utegnilo. Sosebno se to ne sine goditi ob dnevu pokopovanja, ne osmi, trideseti dan ali ob obletnici, ker bi ljudje lahko mislili, de se ta za mertvim protestantam opravlja. — In ako kdaj protestantje za svoje ranjce katolške sorodnike ali za verne mertve spioh božjo službo imeti žele, se more poprej ljudstvu oznaniti, za ktere ljudi se bo božja služba opravila.
K sklepu je vsim duhovnam ojstro naročeno, de naj se na tanjko po teli postavah ravnajo.
Take postave imajo duhovni na Bavarskim, kjer vender med 3 milijoni in 50.000 katoičani milijon in 520.000 protestantov prebiva, — kjer
ste kraljici Terezija (Xudovikova) in Marija (Ma-ksimiliana H.) protestanke. Tako se ukaže v Re-gensburgu, kjer je med 24.000 prebivavci 8000 protestantov. Te postave so v pogodbah bamber-škiga nadškofa in protestanškiga vikšiga konsisto-rija storjene in od kraljeve vlade grudna 1836 in 3. novembra 1847 poterjene.
Na te postave bi se smel tudi v Ljubljani pozir imeti, kjer so letaš protestantje per svojih pogrebih ne le zvonjenje v katolških farnih cerkvah, ampak tudi pridige od pastorja na pokopališi sv. Krištofa imeli!	Valentin Sežun.
Edina pot v nebesa
ali
poducenje od razločkov prave katolške vere memo drugih nekatolških ver.
(V pogovorih med duhovnim pastirjem in vernikam.)
Spisal Peter Hicin^er.
Pervi pogovor namesti predgovora.
Potrebnost razločke katolške vere memo drugih ver poznati.
Vernik. Naj mi ne zamerijo, duhovni Go-spod Oče! ako se prederznem, Jih v neki posebni reči sveta in podučenja prositi. Časih so žc Oni rekli, de ni vse za dobro sprejeti, kar je natisnjeno, desiravno ima na videz sveto podobo: de so časih kake vraže, časih tudi kake zmote. Tukej so mi prišle hukvice v roke, ktere se mi nekako čudne z Je : ne vem, kaj od njih misliti.
Duhovni pastir. Kažite, kaj imate taciga noviga seboj ?
V. Vidijo, niso sicer velike hukvice, pa kakor sim jih pregledoval, se mi je hotlo nekako pred očmi mešati.
O. Že poznam, kaj ste dobili; to je Hramba evangeljske vere. Kaj se vam tako čudno v teh listih dozdeva?
V. Od neke evangeljske vere je pisano tukej; ne vem, kaj hoče to reči. Mi pravimo po navadi keršanska ali k a t o 1 š k a vera: kaj je mar evangeljsko kaj druziga? sej je naša katolška vera po naukih s. evangelija. In potem je v teh hukvi-cah beseda od več potov do nebes; s. evangeli zmirej le od ene govori. Irt dalje je veliko pripovedovanja, kaj de cvangeljci vse imajo, kako dc njih vera ni tako revna in prazna, de imajo še več kakor druge vere. Vse leto govorjenje ne vem kam de kaže.
1). Vidite, ljubi prijatel, dandanašnji se bote še na vsaki strani več noviga učiti mogli; v deželskili postavah vam pride mnogotera neznana beseda na pot, pa tudi v verskih rečeh vsiga s starim glasam in pomenam ne govore vsi. Glejte evangeljsko je v teh le bukvicah nekoliko drugač vzeti, kakor si pa mi sploh mislimo. Evangeljske ali evangeljce se imenujejo tisti, kteri se v svoji veri po Lutru Martinu in po Kal vinu ravnajo: pravijo namreč, de imajo oni čisti evangeli, mi pa popačeniga ali skorej nobeniga. Ali so zares tako zlo evangeljski, kakor pravijo, tega nočem za zdaj razločiti; pa znate sami soditi, ako besede teli bukvic primerite s tem, kar vam je iz s. evangelija znano.
V. Zdaj pa že vem, od kod so te bukvice; sej sini že slišal od druge vere, ktera bi se tudi rada v naših krajih vselila, in kako de za tisto
vero tempelj zidajo. Pa bi jaz vonder od te vere hotel kaj več slišati; čudno sc mi zdi, kako de bi kdo mogel drugo vero imeti. Oni bi mi pač znali kaj več povedati od nje, sej so mi že marsikako drugo reč razložili.
O. Kaj bi mar tudi vi k tisti veri prestopiti hotli, ako bi vam všeč bila?
V. O, Hog obvaruj ! pa tako sim nekako ra-dovedin, kakor me poznajo; slabiga namena zares nimam o tem.
O. Sej tudi jaz ne menim slabiga od vas. besedo sim le tako tje vergel. Pa glejte, ljubi prijatel! jaz mislim, de bi vam še le utegnilo dobro, celo potrebno biti, kaj več od tiste vere in pa od nje-niga razločka memo naše katolške vere poznati.
V. Tega bi pa vonder ne bil menil, dc hi mi moja radovednost o tem še zamogla v dobičik priti.
1). Je mogoče in je resnično. Glejte, malarji pravijo per izdelovanji svojih podob, de senca še le svetlobo prav vzdigne. Enaka je po svojim tudi v spoznanji katolške vere; pregled raznih zmot in slepo t ij, v ktere so ljudje o božjih rečeh zašli, ravno nebeške resnice bolj pojasni, in jih toliko lepši, ljubeznjivši in dražji pokaže. Ookicr človek nič nasprotniga ne vidi, se noi svoje in domače Ic preveč navadno in malovredno zdi: on v svoji veri rad nilačin prihaja, in tedaj dobiček iz nje v nc-mar puša. Oživi pa nekako njegova vera, kakor bolj terdo na drugih teniote in zmote zadene. Morebiti de Hog po svoji modrosti ravno zato med nami drugo vero se vždigvati pusti, de hi se naša zaspana vera obudila, naša mlačna ugrela, naša mertva oživila.
V. Jaz sim žc mislil v časih, zakaj de naš cesar drugo vero dopusti; zdaj bi pa menil, de še Hog za kaj časa luliko pusti na njivi med pšenico: poterpljenja je tudi treba z zmotcnci iu pa-denci.
O. Prav pravite. Oe pa postavim naš cesar ni tako terd proti ljudem druge vere, ima še tudi drugo stran. Kako pač bodo kralji druge vere s katolčani v svojih deželah ravnali, kakor"v Prasii, llolandii ali Anglii, ako bi naš vladar z ljudmi njih vere preojstro počenjal? rasi so se namreč spremenili; povsod skorej se z drugačno verniki manj terdo ravna. Pa zdaj, ko se druga vera med nami vzdigniti hoče, jc ravno zato bolj dobro in potrebno, nauke tiste vere nekaj več poznati.
V. Kako to menijo?
O. Glejte, na eni strani se je treba zapcljanja varovati, na drugi pa svojo vero zagovarjati. Vselej se tisti ložje nevarnosti ogne, kteri jo pozna, kakor pa uni, kteri nič od nje ne ve. še jeto.de se druga vera rada v taki lepi podobi pokaže, de človeka hitreje zase pridobi; lahko sc od tega iz unih bukvic prepričate. Človek bi menil zalostva-rico k sebi spraviti, pa bi kačo v nedrijc vtaknil. Vzamite pa tudi, kako hočete človeku, ki hi vam z besedo unih bukvic naprot prišel, odgovor dali, kako se za svojo vero, ki sc ondi graja"! prav potegniti, kako svojiga prijatla, ki ga sladka ingladka beseda zmotiti hoče, nazaj zaverniti, ako vam od tiste vere ni nič znano?
V. Iles je to. Sej me je žc enkrat skoraj taka zadela, ko je neka moja žlabtnica, moje tete hči, človeka druge vere hotla moža vzeli. Zadel sini jo enkrat na poti, rad bi jo hil pred takim počet-kam posvaril, pa sim ji Ic malo vcdil reči. Nisim potem več od te svoje letnice slišal, morebiti dc se je k njeni sreči ta reč razdcrla.
I). Drugač bi bila zares le nesrečna postala.
V. Zdaj bi .lili pa jaz vonder prosil, ako bi liotli tako dobri biti, mi od tiste vere kaj več povedati: vidim res. de mi zamore to več kot v golo radovednost služiti.
1). Kad to storim, desiravno sim v keršanskih naukih že več od tega omenil. V več pogovorih vam hočem razloziti, kaj de vera cvaiigcljcov ob-sc/c. in koliko de se naša katolška vera od nje raz-loei: ob enim potu se ne da vse dopovedati. Mislim pa. de ne bo napak, razun te' evangeljske še od drugih ver. k; se keršanskc imenujejo, pa so od katolške drugačne, vmes toliko omeniti. kolikor bi za vas prav bili utegnilo. Zraven hočem tudi kaj vcc od tega pristaviti, kar katolčana v njegovi veri bolj poterditi. in ga praviga ravnanja proti dru-gacnoveriiikam učiti zamore. Ves ta pogovor zna po svojih potih tudi drugim v prid biti.
V. To mi bo všeč : že naprej .lili zato zahvalim , (iospod Oče.
Kazsletl po ker*an*kim nvcIii.
Iz l.ondona £4. listopada. Kardinal Wiseman je bukvice na s\itlo dal, v kterih v 0 velikih členih papeževe naredite opravičuje in svoje častno ime r\\'est-miiistcrski nad-kof" tako zagovarja in razlaga. Pa ta krasno r.idana opatija ( z zdanjimi anglikanskimi duhovni j in bližnje poslopja niso tisti Wcstmiiister.-ki del, ki incnc zadene, /raven ic namreč drugi kraj. kteri sc od te krasnosti silno Ion. V starih (t. j. še katolskih) časih bi opatija z veliko duhovni in z obilnimi dohodki zadostila za napravo majhniga raja. Zdaj pa ni tako. Tik AVestuiinsterske opatije so skrite dvoriša in tesne ulice, gnjezda nevednosti, pogubljivosti in pregrehe, kakor i udi giijusube. re\šinc in ubožuosti. I.egar in kolera po tem kraji gospodarita. Tukej prebiva sila ljudi, ki so večidel, vsaj po imenu, katolčani. To jc moj \Vest-minster\ — Kardinal sklene z ojstrim. pa pravičnim grajanjem. ker so si anglikanski duhovni perzadevali. ljudstvo našuntati. ter se zahvali angleškimu ljudstvu, de se ni k silnim djaujcm zapeljati dalo. in katolčanam. de niso budiga s hudim po verni li. — \i se torej čuditi, ec še elo : tiiobe" ( Palmerstoiiov iga duha f pravi: ^Kardinalov razglas ravno tiste re«-i omeni, ki so Angleža m gotovo nar bolj vnei"*, iu če tudi rDail\ \e\\su ( pre-kueovaveii easnik) pravijo, de jo jc kardinal dobro zadel. de jc »»n mož. ki svet pozna, ki ima ojster pogled. rodovitno domišljijo in de zna pero dobro sukati.
Nar bolj veselo znamnje pa je to. de so Angleži bukvarja. ki je per njem ta razglas na svitlo pcršcl, prav za prav oblegli. Po »1'niversu" je bilo v 18 urah ^imhmi iztisov prodanih. Tudi ene dni sem veliko An-glezov v katolške bukvarnice zahaja bukev si omislit, od katoličaiistva prave zaumenc zadobiti. od kteriga se zdaj tolikanj govori.
I/. Terst a. Od 11. do 15. li*topada se je tudi diibovništvo Ter/.asko-Kopri-ke škofne pervikrat duhovnih vai vdeležilo. ki jih je vodil Dr. JSelilor. duhovni vodja l.raške duhov šniee. Prceastnimii škofu Jerneju l.egatu. ki je per v-ih vajah sam pričujoč bil in ki je v zaeetku in na koncu tega pobožniga opravila lepe govore imel. je bilo v \eliko tolažbo. de se je na njegov p'klic k duhovnim vajam čez .»O duhovnov — več k >>i ar i«-v iz Ter-ta in Kopra, dekanov, duhovnikov in kaplanov dragovnl nn s«s'«». Diihovništ vo . govoreče
tri jezike, slovanski, nemški in laški, je hvalilo to na-redbo svojiga višji ga pastirja , tolikanj bolj . ker se je per vajah v pravim cerkvenim duhu latinski jezik rabil. Premišljevanja je imel častitljivi Kopriški stolni predstojnik, pobožin in učen starček, ki je bil nekdej doininikanskiga reda in ki je v postu v več laških mestih. t ti • 1 i v Kimu z veliko slavo pridigval. Njegovi govori so bili glede na obseg in lice verli in premišljevanjem zlo permerni. filnbok in blagoslovin jc bil vtis cele pobožnosti za družbo. Tudi mesto za to pobožno opravilo je bilo dobro zvoljeno — ne šumni Terst, ampak malo ur od njega oddaljeno majhno in tiho Ko-priško mesto, ki leži na ugodnim otoku jadranskiga morja, s TOOO prebivavei laškiga jezika. Kopar je bila nekdaj posebna škofija, ki jc zdaj s Teržaško združena, pa jc vunder svoj naslov do danes ohranila; ima veliko stolno cerkev s stolnim korarstvam . kapucinarsk in frančiškanarsk samostan. Zadnji leži tik morja in je bil mesto pobožnosti. kamor so od daljnih krajev nemški, laški in slovanski duhovni peršli svojiga duha ponovit. Teržaška škofija, nekdaj v pet škofij razdeljena, (kterih tri so elo nehale. Teržaška in Kopriška pa ste združene) šteje nekoliko čez 300 duhovnov, ki sc v C*o-riški duhovšnic: izučujejo. Se Ic pred malo časam je bilo škofu mogoče, vsaj bogoslovce četertiga leta pred svojimi očmi v Terstu imeti. kjer v hiši Mchitaristov stanujejo. Tolikanj bogati Terst je grozno reven v ka-tolških cerkvah ; pa ravno zdaj eno zidajo . s ktero sc bo morebiti kapucinarsk samostan združil. Duhovno pa-stirstvo je v tcin morskim mestu, kar se lahko ve, težavno in malo tolaživno. Vender sc pa zamore od še terdniga škofa mnogo veseliga vspeha nadjati. ako ga bo po svojim poklicu duhovnistvo in poglavarstvo podpiralo.
Iz Dunaja. Priprave za nove zakonske postave prav dobro napredujejo. Minister bogočastja jetoopra-vilo zročil Heidtclnu , nekdajnimu svctovavcu vikši ^od-nije . ki jc žc od popred kot katolšk pisavcc dobro znan; in zdaj je gotovo, dc posvetni (civilni) zakon veljave ne bo dobil.
Iz .S i 1 c ž k i g a. Povišanje Vratislavskiga škofa Dicpcnbrocka na čast kardinala je verlc Niležke katolike z velikim veseljem napolnilo. Papežev poslance Viale Prela je v Vratislav pcršcl slavnimu škofu kardinalskc znaninja podat. Duhovnov in neduhovnov je bilo toliko v mestu, de se tega naj starji nc spomnijo.
Iz Teši ns k i ga okrožja. Tudi v naši strani Vratislavske škofije jc novi kardinal Mclhjor spominek svoje očetovske ljubezni do nižjih duhovnov. posebno do kaplanov na dan svojiga zvišanja postavil, ker jc 4. listopada položil v Melhjorov zaklad lOOOO goldinarjev srebra za poboljšanje kaplanske plače. Ilazuu tega jc prečastiti kardinal za domače siromake veliko milošino dal. Vratislavska mestna bolnišnica jetistidau sprejela lOOO tolarjev, mestne ubežnice pa brez razločka vere 1500 tolarjev.
Oznanilo Imkev za sveto leto.
Kavno so na svitlo peršle in se dobe v škofijski pi-arnici po 1» kr. : rMolitvc per obiskovanji ccrkva k zadobljenju odpustika svetiga leta. Od visoko častitljivima l.jubljaiiskiga škofijstva. Dobiček sc bo obernil v razširjanje svete katidške cerkve v srednji Afriki, kjer je vesoljni namestnik naš rojak gospod Dr. Ignaci Knoblehcr.
Odgovorni v red n i k in zaluznik: Janez Kr. Pmjaear. — \atiskar: Jože/ Hlaznik v 1 ,jubljani.