^ /£_ D 19. FEBRUARJA 1938. LJUBLJANA, SOBOTA ŠTEV. 7. LETO n ——:*=—asassaaBOc; UIIE D N I š T V O IN U P It A V A : LJUBLJANA, ČOPOVA 1 — DELA V-SKA ZBORNICA — TELEFON ST.: 35—29 — POŠT. ČEK. RAČUN ŠT. 17.548 — NAROČNICA: ZA ČLANE ZZD 2.— DIN MESEČNO — (24.— DIN LETNO) — ZA DRUGE NAROČNIKE 3— DIN MESEČNO (3G- _ DIN LETNO) — CENE OGLASOM PO DOGOVORU — LIST II A JA VSAKO SOBOTO Narod, demokracija in vodje h. Narod je velika organizacijska enota, je eno interesno telo. Je kakor mogočno drevo s koreninami, deblom in vejevjem, zrastlo v eno življenjsko skupnost, čeprav so naloge posameznih delov tako različne in pestre. Je n a r |0 d tudi interesna in življenjska skupnost. Ni to mehanični sestav sto-tisočev in milijonov poedincev, ki bi imeli le to ?no skupnost, da imajo isti način besednega izražanja v medsebojnem občevanju. Več je narod. Je sestav, nekaka duhovna spojitev in odsev duha vseh stotin tisočev njegovih poedincev, po čemer se čutimo drug drugemu blizu, duhovno sorodni Ni to toliko bratstvo krvi in iz poganskega pojmovanja poudarjena ra-sovna skupnost, kakor bratstvo in sorodstvo duš. Po tej sorodnosti se spajamo vsi v eno veliko narodno družino, kjer mora vsak skrbeti za njeno skupno rast, razmah in pro-cvit. Te sorodstvene vezi morajo biti tako močne, da mora biti vsak posameznik pripravljen raje žrtvovati vse svoje zem-ske vrednote, kakor pa pustiti, da se ta skupnost trga in razbija, ali da se njega oamaga od naroda oddeli. Kadar je zavest narodne skupnosti tako močna, daposa-mezniki kakor Makabejski bratje prostovoljno polagajo na njen žrtvenik premoženje in življenje brez pridržka, raje, kakor da narod živi v sramoti jezikovne in zlasti duhovne sužnosti, takrat je narod v svojih poedincih zdrav. Ti ne iščejo sebe, ampak skupnost. Niso zajedalci in kužni tvori, ki narod hromijo, ampak v vsem iščejo le potov za večanje njegove moči. To so možje poštenja. Njim je čut odgovornosti vrojen. Jasnovidci so v narodno bodočnost, ker jih nič ne bega gnilo samoljubje. Laž je z njihovo dušo ne-spojna. Demagoštvu zato podleči ne morejo. Kakor magnetna igla občutljivi merijo vedno v resnico in se samohotno odvračajo od vseh varaliških pokretov. Neka vse presevajoča luč jih vodi, da vedno vse prav vidijo in se pravilno odločajo. Kadar je jedro naroda tako, njegovavečinatakozdrava,ne more biti zmotna njegova odločitev. Takimodločitvampr o-gtopot! Niti je ni mogoče zapreti. Klen narod s takim zdravjem si je niti zapreti ne da. Spomnimo se nazaj samo na pretečena leta. Naš mali narod je bil brezpraven, zasramovan, v svojih najboljših možeh za svoje poštenje preganjan. Toda ne zapori, ne ječe, ne globe, ne konfinacije, pa tudi mučenja in pretepanja naroda niso uklonila. Klen narod si svojih pravic iztrgati ne da. Tedaj vlada ljudstvo, tedaj je demokracija edino zdrava in edino možna vladavina. Tedaj vlada ljudstvo, narod, pa naj bo upravna ureditev monarhistična ali republikanska. Kralji in predsedniki so samo njegovi odlični reprezentant je in izvrševalci njegove volje. To je demokracija dejanj, od katere moramo zvso ostrostjo ločiti demokracijo fraz. Demokracija fraz nikoli ne čuti s skupnostjo z interesi naroda. Ona nasprotno oznanja tako svobodo in z njo slepomiši, kijeskupnostivškodo. V poedincu ubija čut odgovor-nostiinganavajavnebrzdano samostojnost, v kateri je red življenja zaobrnjen. V takem pojmovanju svobodnjaštva in demokracije ni nič sveto, nič nedotakljivo. Nobenih narodnih svetinj ni, ki bi jih ne bili pripravljeni osramotiti. Nobenih velikih narodnih mož in zaslužnih voditeljev, katerih čast ne bi RESNICA O PONUJENI ROKI Sredi borbe našega slovenskega časopisja za in proti »ponujeni roki komunistov« pouaja v 2. številni letošnjega SKolijsKega lista, jasno nedvomno opredelitev naš g. knezošKof dr. Rožman o tej stvari. Mi o tej stvari nismo skoraj nič pisali, komaj, da smo jo omenili. Cela zadeva nam je bila taKo jasna, da je bilo za naše pojmovanje naravnost nerazumljivo, da katolnd sploh morejo iz nje napravljati tako vprašanje svojega zadržanja. Komunizem je zmota, je skrajna zločest, je nekaj bistveno slabega. Z njim ni mogoče nobeno sodelovanje katoliško usmerjenega človeka. Posameznik v tem zgrešenem zločestvenem pokretu je usmiljenja vreden in ljubezni potreben. To ljuoezen mu moremo izkazati edino tako, da ga zmote otmemo, da mu v polnosti krščanstva z lastnim zgledom v dejanju ponazorimo edino svet odrešujočo moč naših, lastnih duhovnih sil. Vsako drugo stališče je fantaziranje blodnih bolnin duš ali pa pravo zavajanje v zmoto. Katoliško časopisje in katoliški narod je z nedvomno odločnostjo izpovedal to svoje jasno stališče napram poiskusom nekaterih »krščanskih« pokretašev, ki so hoteli v tej stvari zanesti zmedo v njegove vrste. Upamo, da se bodo tudi ti slednji sedaj po jasni škofovi besedi mogli izviti iz meglenih teorij in fantazij. Avtoriteti Cerkve je treba podrediti svoje subjektivno mnenje. Dober katolik bo sprejel od njenega vodstva obrazja-snjeno resnico brez pridržka. Resnica o »ponujeni roki« kakor jo za nas obrazjasnjuje v imenu Cerkve naš škof, pa je ta: O »ponujeni roki« francoskih komunistov katoličanom se je tudi pri nas govorilo in pisalo. Posebno se je časopisje vseh smeri razpisalo potem, ko so francoski škofje v decembru preteklega leta objavili svojim vernikom besede papeževe, ki jih je prav njim povedal o tej »ponujeni roki«. Razumljivo, da so bili komentarji toliko različni, da so si naravnost nasprotovali. Res je, da v raznih deželah iščejo komunisti sodelovanja s katoličani in se morda tudi pri nas skrivajo ped raznimi »slovenskimi« in »demokratičnimi« gibanji in klubi. Za nas ni nobenega dvoma, kako se naj zadržimo nasprotni ponujeni roki v katerikoli obliki. Jasno nam je dal direktivo sv. Oče v svoji okrožnici »Divini Redempto-ris«; »Komunizem se je predstavil izpo-četka tak, kakršen v resnici je, nam- reč, skrajno zločest. Ko pa je spoznal, da se mu ljudje odtujujejo, je spremenil taktiko in si prizadeva množice pridobiti z raznovrstnimi prevarami ter skriva svoje zle namene za ideje, ki so same na sebi prave in lepe... Prav tako snujejo organizacije in periodične liste pod raznimi imeni, ki nič ne spominjajo na komunizem, imajo pa samo ta namen, širiti z njimi komunistične zmote med ljudi, med katere bi jih na drug način ne mogli širiti. Da, skušajo se vtihotapita celo v katoliške in verske organizacije. Tu pa tam, ne da bi kaj popustili od svojih zmot, katoličane vabijo na sodelovanje, včasih na humanitarnem, včasih na karitativnem polju in predlagajo včasih stvari, ld so v popolnem skladju s krščanskim mišljenjem in nauki Cerkve. Drugod celo hinavsko zatrjujejo, da bo komunizem v krajih, ki so bolj globoko verni in na višji stopnji kulture, nastopal na milejše načine, da bo pustil vsem svobodo verovati v Boga ali kakorkoli misliti o verskih rečeh. Nujte torej, častiti bratje, prizadevajte se kar najbolj, da se bodo verniki varovali teh zank. Komunizem je nekaj bistveno slabega, zato prav v nobeni reči ne bo z njim sodeloval, komur je mar krščanske kul. ture. Ce bi se dali nekateri v zmoto zavesti in bi v svojem kraju komunizmu pomagali, da bi se utrdil jih bo za to zmoto prve zadela kazen« (škof. list 1987, str. 53 sl.) To je jasno dovolj! Če papež v nago- voru francoskim škofom ljubezni ne odreka nikomur, ki trpi, pa najsi je kakršnihkoli nazorov, je to popoinoma v skladu s sklepno mislijo njegove pro. tikomunistične okrožmee, ko se obrača na one, ki so zašli (ibid. str. 58 sl.). Ljubezen smo tudi mi dolžni vsem in jo tudi vsem ponujamo. Najprej pa jo moramo imeti med seboj, V tem oziru ponavljam besedo kardinala Gerlierja, nadškofa bonskega, ki jih je 21. nor vembra 1937 naslovil na šKoiijsko zvezo Katoliške akcije: »Izpolnjujte zapoved ljubezni... Ogibljite se cepitev, zavistnosti, sovražnosti, na čemer umi, ramo. Vsak si naj šteje v srečo, da d k kar ima, za zmago stvari in ne za to, da ima korist od svojega dela.« — Ljubezen pa ponujamo tudi onim, ki so zašli, tudi komunistom. A ne za sodelovanje, ampak ponujamo jim roko, »da se skoraj vrnejo v Očetovo hišo, da ne poginejo od uboštva in lakote.« Ne bila bi ljubezen, ako bi mi popustili od resnice, da se njim, ki so v zmoti, približamo, saj bi s tem sebe in nje pehali v pogubo. Ljubezen je v tem, da niti pičice ne popustimo od svojih, na božji resnici temelječih načel, pač pa s čustvi bratstva in v ljubezni skrbi za njihove duše razgrnemo pred njimi z besedo, še bolj pa z življenjem vso lepoto krščanske resnice in pokažemo, da se socialni odnosi dajo najugodneje, naj zadovoljiveje urediti v duhu krščanske pravičnosti in ljubezni. Spregovorila je tako po škofu Cerkev, sodba je za nas še posebej izrečena, za vse veljavna in sprejeti jo je treba. Zakaj zahtevamo volitve v delavsko zbornico V predzadnji Številki »Slovenskega delavca« smo postavili svojo odločno zahtevo po volitvah v Delavsko zbornico. Navedli smo tudi vzroke, radi katerih upravičeno zahtevamo te volitve. Naj danes tem izvajanjem dodamo še nekaj številk. Oglejmo si subvencije ali podpore, ki jih daje delavska zbornica, in sicer najpreje partijo VII proračuna za leto 1938. Za delavska kulturna društva je tu določenih 55.000.— din, t. j. 15.000 din več kot v letu 1937. V partiji VIII (socialna politika) pa so postavke : podpore nezaposlenim . . 110.000 din delavski zaupniki (volilni stroški in podpore) .... 45.000 din strokovna vzgoja, tisk . . . 55.000 din (v letu 1937 — 40.000 din). razne podpore ................... 30.000 din podpora rudarski zadrugi . 40.000 din (v letu 1937 — 27.000 din). Delavce bo gotovo zanimalo, kdo vse te lepe zneske dobi in kako se ti zneski raz- bili pripravljeni opljuvati Zaobrnjen red je to, v katerem so ljudski demagogi prvi, narod pa je prazna beseda. To ni demokracija naroda, ni vlada ljudstva, ki zahteva podrejenosti vseh skupin narodnim koristim. J • p a t o drzno izigravanje najlepših g e s e 1 in označb najpravilnejše ureditve javnega življenja za sproščenost nezdravihteženjpoedincevna škodo celote. Kaiar je narod tako zabredel, da večne uvidi te zahrbtne igre mnogih, ki se v njegovo pogubo skrivajo za lažna gesla in za besedno igro demokracije fraz, takrat pravi demokraciji bije dvanajsta ura. Na prestol leze nasilje, narod pa pade v materielno in duhovno s u ž n o s t. V teh dveh demokracijah se zopet srečavata dva svetova: Prva, čista, raste iz duhovnega, druga zlagana iz mehaničnega pojmovanja življenja. Prva nam je vzor, drugi smo nespravljivo sovražni.. (Konec prih.) dele. V »Pojasnilih« vidimo na str. 3, kako se bodo subvencije razdelile. Tam je rečeno: »Te subvencije se bodo delile na poedi-ne klube četrtletno in to po izvršenih volitvah po razmerju z močjo, kakor se bo pokazalo pri volitvah; za čas pred volitvami pa tako, da odpade: na klub Strokovne komisije 43.000 din, Jugoslovanske strokovne zveze 23.000 din, Narodne strokovne zveze 25.000 din, Zveze združenih delavcev 9000 dm in Zvezo društev privatnih nameščencev 10.000 din. Podpore za delavsko kulturno društvo •ter za strokovno vzgojo in tisk v znesku 110.000 din se bodo torej razdelile tako, da bo od tega dobila Zveza združenih delavcev 9000 din, Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev pa — nič. Kdo si upa trditi, da je to pravično in da to odgovarja močem in številčnemu stanju organizacij? Kdo si upa reči, da ta račun ni mačehovski in skrajno krivičen? »Plavi«, ki jih je treba že z lučjo iskati, dobe 35.000 din. Zgoraj pa nismo pokazali na še nekatere druge podpore, pri katerih pa bosta naši organizaciji še bolj prikrajšani. Ali ni prav, da zahtevamo volitve v Delavsko zbornico ? Bodite apostoli naSega tiska! »Krščanski socializem« je Cerkev obsodila. Dr. Pavel Bobič: Pomen okrožnice Leona XIII. 99 vn. Za uspeh, ki je odvisen od več vzrokov, morajo složno sodelovati vsi tisti činitelji, od katerih uspeh za visi. Ko smo pri velikem delu za dvig delavstva videli, kaj je dolžna storiti Cerkev, je na vrsti, da pretehtamo naloge, ki obremenjujejo državo. V dobi, ko je izšla Leonova okrožnica, so se države branile vršiti svoje dolžnosti do delavstva. Država ima dolžnost, da čuva pravo in pravilni red, tak je bil liberalni nauk tiste dobe. Z odločno besedo je Leon XIII. razširil delokrog države in s tem dolžnost javne oblasti Država, je učil papež, se mora poleg zgornjega »na vso moč pri. zadevati, da iz ustroja zakonov in ustanov, iz same državne ureditve in uprave, sama od seoe vznikne obča blaginja in blaginja poedincev. Vlade morajo braniti družbo in njene dele; ko branijo pravico zasebnikov, se morajo posebno ozirati na slabotne in uboge. Rod bogatinov je sam po sebi močan in manj potrebuje javnega varstva, bedno ljudstvo pa nima samo po sebi nobene opore in se mora najbolj opirati na državno zaščito. Zato se mora država s posebno skrbjo in pozornostjo zavzemati za delavce, ki so v množici bednih.« To načelo, ki ga je proglasil Leon XIII. je utemeljeno v pravilnem pojmovanju države. Država je popolna družba, ki mora skrbeti za blagor vseh svojih članov. V velikem državnem organizmu bo zdravje in moč le tedaj, če bodo zdravi in krepki vsi poedini deli ah organi tega organizma, to je, če bodo vsi stanovi, ki so za samostojno življenje države potrebni, na višini svo. je moči in svojega zdravja. Očividno pa tvori važen del državnega organizma delavski stan. Država mora torej tudi za ta stan skrbeti. Poglejmo sedaj, 1. kaj mora s te točke zrenja država storiti za delavstvo, 2. Koliko je ta nauk prišel v zavest javnih oblasti po 1. 1891. Ko je postavil papež načelo o enakosti človeškega dostojanstva pri bogatih in revnih in opozoril, kaj je dolžnost oblasti, da se ta duhovna enakost ohra. ni — predvsem spoštovanje in posvečevanje Gospodovih dni — uči, kaj mora država storiti v zaščito telesnih in zunanjih delavčevih dobrin. »Predvsem mora iztrgati uboge delavce iz besnenja onih pohlepnih ljudi, ki brezmejno izkoriščajo osebe kot blago radi dobička«. Gledati mora, da se vsakdanje delo ne zavleče na več ur, kakor dopuščajo moči. Presoditi mora, kakšni Rerum nova rum 66 naj bodo presledki počitka in to za različne vrste dela, iz okoliščin časov in krajev in zdravja samega delavca. Delo pod zemljo, ki je mnogo težje in tudi zdravju škodljivo, mora biti zato krajše. Žene in otroci ne smejo opravljati moškega dela. Pri vsaki pogodbi, ki se sklene med delavcem in gospodarjem, naj smatra država, da je v pogodbi molče obsežen, če ni izrecno pnpoznan pogoj, da bo zavarovan delavčev počitek. Pri plači, kjer se zdi, da jo določa edina svobodna volja obeh pogodbeni kov, je dolžna država ščititi delavca, ki se svojih dolžnosti ne zaveda, da ne sklene pogodbe, iz katere bi dobival manjšo plačo, kot mu je za vzdrževa nje sebe, žene in otrok potrebna. Dela vec mora prejeti toliko plače, da ima, če je varčen, možnost in izgled priti do skromnega imetja. Ce država z ureditvijo delavskih mezd vzbudi v delavskih slojih utemeljen up nekaj pridobiti, kar bo obstojalo v zemlji, se bo polagoma zgodilo, da bosta dva nasprotujoča si razreda postala drug drugemu sosed in bo izginila razlika med največjim bogastvom in največjo revščino. To so torej v glavnem naloge, ki jih je okrožnica »Rerum novarum« odmerila javni oblasti. Kaj so države na tem polju storile pred vsem na pobudo Leonovih naukov, registrira papež Pij XI. v »Quadragesimo anno«: Vladarji narodov so se končno svoje naloge močnejše zavedli in posvetili več skrbi in pozornosti za prospeh socialne politike.. Okrožnica Leona XIII. je narode napotila in vrle katoliške može predramila, da so v tem pogledu pomagali vladam in prišli v zakonodajne zbornice sijajni zastopniki te socialne politike. Mnoge novodobne socialne zakone pa so predložili narodnim poslancem na glasovanje in zahtevah in pospešili njih izvršitev duhovniki, ki so bili prežeti Besede in dejanja O nacionalizmu deklamirajo, edinstvo države so korobači vsiljevali, zaradi edin-stva naroda so ječe napolnjevali, dokler jim je Slo v račun — naši nacionalisti in hegemonisti. Stvari so se zasukale. Moč jim je bila odvzeta, nevredni so morali oblast predati vrednejfiim. Kakor so preje zakone, ki so jih sami izdali, v nasilju teptali in rušili doma vero v zakon in pravico, tako so po zlomu svoje moči vse sile napeli, da bi zrušili obstoječo oblast v državi, ki je prevzela za njimi žalostno dediščino razrvanih razmer. Domovina in njeni interesi, njena čast in ugled, narod in njegova enotnost, vse je bilo naenkrat za nje brez vrednosti. Proti mednarodni pogodbi, ki so jo sami sklepali, proti ratifikaciji konkordata, ki je postala v očeh vsega kulturnega sveta, naša častna dolžnost, so nekdanji besni udinjevalci v neizmerno škodo šli na najbolj nerodne vzajemnosti in so to začeli tam, kjer je duša naroda najbolj občutljiva, hujskati, lagati, razpaljati Btrasti, vzbujati versko mržnjo in so to stopnjevali do neverjetnih meja. Vpregli so v svoj voz tisk, nevednost, neumnost, nepoučenost, zlobnost in šli so razdirat narod in državo. Dejanja so razgalila lažnivost njihovih programov, brezčutnost za nedotakljivost naših najvišjih interesov. Radi teh pa je bilo uvidevnim krmilarjem države treba za vsako ceno to razdiranje ustaviti in to je bilo ■— odložitev konkordata. Z njo je bila zavednim katolikom naložena nova žrtev za skupno domovino: sprejeti krivico in jo mimo pretrpeti iz ljubezni do države. Katolištvo je pokazalo ob tej priliki neverjetno dostojanstvenost in samozavestni mir. Naše cerkveno vodstvo je tu začrtalo vsem svojim trezno pot. Značilen ' v tem oziru je poziv zagrebškega nadško- fa Dr. Stepinca hrvatskim katolikom: »Zaradi zadnjih dogodkov v zvezi z vprašanjem konkordata, ki so javnosti dobro znani, so me naprosili odlični katoliki, da jim dovolim prirejanje protestnih zborovanj, na katerih naj bi se celotno vprašanje konkordata razmotrilo v pravi luči. Jaz razumem njihovo nezadovoljstvo, ki je bilo izpolnjeno z bremenom zadnjih 20 let, v katerih je katoliška Cerkev v kraljevini Jugoslaviji morala prenašati mnoge neprilike. Vem tudi to, da bi na teh protestnih zborovanjih hrvaški katoliki vsi kakor en mož še bolj dokazali svojo ljubezen in polno privrženost katoliški Cerkvi in njenemu vrhovnemu poglavarju sv. očetu. Vendar ne ielim, da bi se prirejala protestna zborovanja. Vsemu svetu je namreč jasno, na kateri strani je krivda, da je prišlo do nezaslišanih hujskanj proti katoliški Cerkvi zaradi konkordata. Poleg tega je tudi ves katoliški episkopat izrekel misli o enakopravnosti katolikov v kraljevini Jugoslaviji in o kritiki prati konkordatu. Zato sem mnenja, da ni čas za protestna zborovanja. Zahvaljujem se vsem svojim vernikom za izraze ljubezni in vdanosti za prvotne pravice Cerkve ter upravičeno ogorčenost proti onim, ki jih kršijo ter prosim, da bodo vedno v vseh vprašanjih, ki se tičejo Cerkve, povezani s svojim cerkvenim poglavarjem v duhu, molitvi in disciplini. Tedaj se nam ne bo treba bati nobenih hujskanj, laži in sovraštva, ki se dviga prati katoliški Cerkvi. Tako pripravljeni bomo izvojevali končno svobodo in enakopravnost katoliške Cerkve v Jugoslaviji. V Zagrebu, dne 14. februarja 1938. Dr. Alojzij Stepinac, nadšk. zagrebški.« Tako dela oklevetana, za pravice ogoljufana Cerkev konstruktivno za narod in državo, ko jo profesionalni nacionalisti pehajo v propast. Delavkam o nezgodnem zavarovanju! Opažamo, da so tudi žene-delavke vedno pogosteje žrtve obratnih nesreč, posebno v tekstitlni industriji. Hvala Bogu, da imamo pri nas nezgodno zavarovanje, ki vsaj deloma nadomesti po obratni nesreči Vendar se kljub . izgubljene telesne sile. Vendar se z Leonovimi nauki. Nastala je celo po- f-temu zavarovanju prav pogosto dogodi, da polnoma nova pravna stroka ali pravna panoga, ki »krepko brani svete delavske pravice in z zakoni ščiti delavce glede duše, zdravja, moči, družine, doma, delavnice, plače, nevarnosti, dela, skratka glede vsega, kar se tiče delavskega položaja, zlasti še glede na žene in otroke.« Če so javne oblasti izdale te zdravilne odredbe in zakone in same ali na pritisk organizacij, v vsakem slučaju ima pri tem svoj vpliv — neposredno ali posredno — Leonov nauk, ki je javno mnenje silno prekvasil. Zato ima tudi pri socialnem delu države svoj delež Cerkev in papež, ki smo mu dolžni iskreno hvaležnost. »Slovenskega delavca« Iz rok v roke! delavka ne pride do svoje pravice in .to v glavnem iz razloga, ker ne pozna zakonitih določil nezgodnega zavarovanja. Zato ne bo odveč, če si prav na kratko ogledamo naše nezgodno zavarovanje. Nezgodno zavarovanje je tista vrsta socialnega zavarovanja, ki ima namen, popraviti škodo, nastalo radi telesne poškodbe ali smrti, povzročene z nezgodo. Pogoj je, da je zadela nezgoda zavarovane osebe pri delu ali pri takem poslu, ki ga opravlja po nalogu delodajalca ali njegovega pooblaščenca ali pa v interesu obrata. Prav tako se mora dati odškodnino tudi za nezgodo, ki zadene zavarovano osebo na poti od stanovanja do delovišča in nazaj, ako zavarovanec ne prekine te poti v lastnem interesu ali iz razlogov, ki niso v zvezi z delovnim razmerjem. v. Namen našega nezgodnega zavarovanja je torej odškodovati posledice obratnih nezgod. . , Kaj je nezgoda? Nezgodno-zavarovalna SOVJETSKA RUSIJA ZGODOVINA REVOLUCUE (15) OD 1917—1922 (Nadaljevanje.) Doslej so imeli kmetje ene vasi zemljo skupno, kar se je imenovalo Mir. Vsak občan je imel samo pravico izkoriščanja, kar pa se je po gotovem času zopet delilo. Takšen sistem je imel mnoge pogreške. Nihče se ni potrudil, da bi bil pomagal rodovitnost zemlje dvigniti, kajti skrbno obdelano polje bi se pri novi delitvi lahko zamenjalo za slabše. Pri delitvi je bilo namreč vse odvisno od vaškega poglavarja. Skupna last je dala kmetu .teoretično prednost, da so vsi imeli nekaj za življenje, a tudi vsi tako malo, da so takorekoč le životarili. Polagoma so mnogi kmetje svoj del mira dali v najem sovaščanom, odšli po svetu kot delavci, ali pa ostali v vasi kot hlapci. Tako so nastale mnoge bogate kmetije, katerih lastnike so nazi-vali kulake. Takšnemu zastarelemu sistemu je Sto-lipyn napravil z agrarno reformo konec. Nedotakljivost zasebnega premoženja in kmetom zemljo, to je bil cilj reforme. »Mir« je bil razbit. Vsak vaški starešina je dobil pravico, da si določen del zemlje, last občine, prilasti kot osebno lastnino. Ker za vse ni bilo dosti zemlje, so se prodala državna posestva. A tudi zdaj je še vedno zemlje primanjkovalo. Plemstvo in veleposestvo je imelo v lasti 50% zemlje, katero so le pod gotovimi pogoji hoteli odstopiti, česar pa kmetje niso mogli sprejeti. Cena je bila visoka, mali kmet pa brez denarja. In zopet je bilo premalo zemlje, pa preveč kmetov. Po končani razdelitvi »Mira« je veliko malih kmetov bilo prisiljenih svoj del za mal denar prodati. Od česa naj ti ljudje živijo ?. Armada beračev, nezadovoljnežev in revoluci-jonarjev je vedno naraščala. Kar je Sto-lypin nameraval preprečiti, se mu ni posrečilo. Nad dva in pol milijona onih, ki so ostali brez posesti, je odšlo iz vasi. Mrž-nja proti Stolypinu in carju je znova naraščala. Kmetom, kateri so ostali na domači grudi pa je agrarna reforma položaj znatno zboljšala. V sršenovo gnezdo pa je ministrski predsednik dregnil s svojim volilnim zakonom. Potem, ko je car dumo dvakrat razpustil, je Stolypin izvedel državni udar. Protiustavno je izdal volilni zakon, po katerem je veleposestvu, industriji, hišnim lastnikom in veletrgovcem pripadalo več glasov kot pa kmetu, delavcu in intelektualcu. Vlada je v dumi sicer dosegla zaželjeno večino, toda zunaj, v podeželju je vladala splošna nezadovoljnost. Trda roka policije je padala, vislice in Sibirija je postalo zopet moda kot v časih Plehova, a tudi revolucija je vedno bolj razprostirala svoje črne sence. Njeno maščevanje naj bi Stolypin prvi občutil. Avgusta 1909. 1. bo se mu štiri odlične osebe javile v posete. Po neprevidnosti pa je že pri vstopu v hišo padla bomba na, tla, ki je s strahovito silo eksplodirala, da se je del stanovanja zrušil. Ministrski predsednik je ostal nepoškodovan. Ranjen pa je bil njegov sin in hčerki so morali amputirati obe nogi. Trideset oseb je bilo ubitih. Mnogo revolucionarjev je končalo na vislicah, še več pa jih je bilo izgnanih v Sibirijo, ali pa so pobegnili v inozemstvo, odkjer so dalje netili upor. Septembra 1911. 1. je car s svojo rodbino in Stolypinom potoval v Kijev. Zvečer je bila gledališka, uprizoritev. Policija je postavila židovskega advokata Bagrova za tajnega agenta, ki pa je bil član tajne revolucijoname organizacije. Svoj nalog, da ščiti visoko gospodo, je izvršil tako, da je ministrskemu predsedniku za hrbtom pognal kroglo med rebra. Nekaj dni nato je Stolypin težki poškodbi podlegel. Car je bil zopet globoko presunjen, vladni sistem pa se s tem ni nič spremenil. Zmerni Kokovzov je postal ministrski predsednik, šovinistična stranka velikih knezov je imela do svetovne vojne ves položaj v rokah. Tako je moral ministrski predsednik prepustiti svoje mesto neodločnemu Goremykinu. Ruski vodilni politiki so upali notranjim homatijam napraviti konec z zmagoslavno vojno. A kakor tolikrat, se je tudi zdaj zgodilo ravno nasprotno. (Dalje prih.) znanost smatra za nezgodo ono poškodbo telesa, ki je nastopila naenkrat in nepričakovano, oziroma vsaj v razmeroma kratkem času zaradi hitrega učinkovanja zunanjih pojavov na telo. Ni torej nezgoda ona delanezmožnost, ki se je polagoma razvijala, bodisi radi naravnega pn-w»psa v telesu, bodisi radi počasnega učinkovanja neugodnih razmer pri izvrševanju dela. Izjemo od tega pravila tvori zastrupitev z živim srebrom, fosforjem, svincem in b plini, kolikor je nastopila zastrupitev radi opravila s temi tvarinami v obratu. Za nezgodo se smatrajo tudi bolezni: An-thrax, Malleus, kesonska bolezen in rfttge-nove opekline. To so tako zvana poklicna in obrtna obolenja. Višina rente zavist od višine zavarovanega letnega zaslužka in od višine zdravniško ugotovljene zmanjšane delazmožno-sti. Zavarovani letni zaslužek je enak 300 kratnemu povprečnemu znesku zavarovane mezde na dan. Po ugotovljenem zavarovanem letnem zaslužku se odmeri rente in po našem zakonu znaša polna renta 100% zavarovanega zaslužka. Zdravniško se pa zmanjšanje delazmožnosti ugotavlja po mednarodno že ustaljenih smernicah. Nezgodno zavarovanje pa ne povrača samo ponesrečenemu članu z nezgodo povzročeno škodo, ampak hoče pomagati tudi njegovim svojcem, ki so radi smrtne nezgode izgubili svojega rednika. Naše nezgodno zavarovanje nudi rodbinskim članom umrlega člana: 1. Pogrebnino v znesku 30 kratne zavarovane mezde. 2. Letno rento, ki se mora izplačati rodbini umrlega zavarovanca od dneva smrti dalje. Pravico do rente imajo: zakonita žena (vdovska renta), pone-srečenčevi starši (ascendentna renta), vnuki, bratje in sestre — toda vsi ti le, ako je za njih vzdrževanje pretežno skrbel oni, ki je zaradi nezgode umrl. Skupna vsota vseh rent preostalim svojcem pa ne sme presegati zavarovanega letnega zaslužka umrlega zavarovanca. Ako je veO istočasnih upravičencev istega vrstnega reda, se rente sorazmerno znižajo. Posebno važno pa je določilo — in na .to naše delavke še posebaj opozarjamo, — da je treba vsako nezgodo takoj prijaviti Okrožnemu uradu in ne morebiti samo uradovemu zdravniku. Skrajni rok za prijavo nezgode je eno leto, odkar so se pojavile posledice nezgode. Vsega skupaj pa ne sme preteči nikdar nad dve leti od časa nezgode, četudi bi se posledice pokazale pozneje. In še to je važno: ko dobiš odlok Okrožnega urada in Osrednjega urada, takoj in brez odloga preglej, ali ti je priznana zadostna renta in ali je zavarovani zaslužek pravilno izračunan. Ce vse to ne bi bilo v redu, se pravočasno in z utemeljenimi razlogi pritoži. Le na ta način si boš obvarovala svoje pravice. i ddavskik Scjišc Kranj Zveza združenih delavcev je otvorila svojo pisarno v knjižnici Ljudskega doma in sicer je pisarna odprta vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldan in od 4. do 6. ure popoldan. V pisarni se sprejemajo priglasi članov in članic ZZD, dajejo se pojasnila glede služb po tovarnah in delavnicah, pisarna bo za svoje člane tudi posredovala za delo. Tekstilna zadruga v Kranju otvori začasno svojo pisarno v knjižnici Ljudskega doma. Tam se dajejo vsa potrebna pojasnila glede Tekstilne zadruge ob uradnih urah, to je ob delavnikih dopoldan od 9. do 12. ure in 4. do 6. ure popoldan. Ljubljana Tobačna tovarna. Ker so se pri volitvah delavskih zaupnikov od strani naših nasprotnikov dogodile razne nerednosti, zato smo se pritožili na Inšpekcijo dela in isto naprosili, da se volitve razveljavijo. Kakor smo Sedaj zvedeli, bode pritožba ugodno rešena. Zato prosimo Vse naše tovariše, tovarišice, naj že sedaj pričnejo z agitacijo za nove volitve, da bodemo pri ponovnih volitvah dokazali, da ni toliko rdečih v tovarni, kakor oni trdijo. Delavstvo opozarjamo samo na to, da naj pomisli, koliko časa bi moralo čakati na pokojninski pravilnik, ako se ne bi zavzela za istega naša gg. ministra in izposlovala pri finančnem ministru kredit 20 milijonov za pokojninski fond. Ravno tako glede obratovanja v tovarni. Tudi to naj pomisli mlajše delavstvo, kaj bi bilo z njim, ko bi bilo brez službe na cesti, ako se ne bi zavzela za to, da se obrat ne reducira. Tudi ti se imajo zahvaliti njima, da imajo službo in s tem svoj kruh. In končno še, kar je glavno za vse delavstvo. Kdo je uspel, da je prišla ljubljanska tovarna v I. draginjski razred in da dobe s tem delavstvu znatno zboljšan njegov položaj, ko dobi plačilni pravilnik. Kdo mu stoji vedno na strani in se zavzema zanj na merodajnih mestih? Vse to naj delavstvo dobro pomisli in bode prišlo do prepričanja, da se ima za vse, zahvaliti samo našima gg. ministroma in naši organizaciji. Zato je dolžnost vsega pošteno mislečega delavstva v tovarni, da stopi v naše vrste in nam izkaže zaupanje še za nadaljnje delo v korist tobačnega delavstva. Polzela V nedeljo dne 13. t. m. je bil v Društvenem domu na Polzeli sestanek tukajšnjega delavstva v tovarni pletenin. Ker bodo v soboto, dne 19. t. m. volitve obrat-nih zaupnikov v podjetju, so govorniki seznanjali delavstvo z navodili za volitve in dolžnosti delavskih obratnih zaupnikov. Sestanek je bil dobro obiskan. Otvoril ga je tov. predsednik ter je poučil delavstvo, kako se naj vede na volišču. Nato je podal besedo tov. Palirju, ki je razložil navodila za volitve delavskih obratnih zaupnikov. Drugi govornik je bil tov. Luzar, ki je v jedrnatih besedah podal dolžnosti delavskih zaupnikov in dalje tudi razgalil vse nakane, s katerimi hočejo nasprotniki begati delavstvo in ga tako zvoditi, da bi ga dobili na svojo stran. Zadnji govornik je bil naš g. župan, ki se z ramo ob rami bori za pravice delavstva. Pokazal je delavstvu, kako bo z močno organizacijo priborilo svoje pravice in uveljavilo zakone. Tako je naše članstvo pripravljeno, da bo stopilo na volišče in obračunalo z onimi, kateri so imeli nad 7 let monopol nad njim. Obračunali pa bodo tako, da bodo vsi oddali Bvoj glas za zeleno listo in njenega nosilca tov. Divjak Ivana. Sestanki in zborovanja ZZD V NEDELJO 20. FEBR. t. 1. BREZNICA : ob 4. uri popoldne redni občni zbor v Društvenem domu. KOMENDA : sestanek stavbincev ZZD ob 7. uri zjutraj v Društvenem domu. PREDOSLJE : ustanovni sestanek ZZD. GRIŽE PRI CELJU : ob 9. uri dopoldne ustanovni sestanek ZZD. V PONEDELJEK 21. FEBR. t. 1. JESENICE : zborovanje organizacijskih zaupnikov v Krekovem domu ob 7. uri zvečer. V TOREK 22. FEBR. t. 1. LJUBLJANA : sestanek org. zaupnikov tobačnega delavstva ob 5. uri popoldne na Kongresnem trgu 2. Komenda Sestanek stavbincev ZZD v Komendi, se vrši 20. II. 1938 ob 7 zjutraj v Društvenem domu v Komendi. Vabljeni! Jarše Strašili so nas, toda mi smo gradili, počasi pa previdno. Ni nas strašilo vpitje nasprotnikov ne njihove grožnje, organizirali smo se tekstilci iz tovarne »Indu-plata« v Zvezi združenih delavcev. To svojo odločitev smo izpovedali na ustanovnem občnem zboru naše tekstilne skupine dne 13. t. m. v grobeljskem društvenem domu. Razveselilo nas je, da nismo sami, da z nami dela in sočustvuje tudi naša duhovščina, katere se nasprotne organizacije otepajo, ker prav je tista, ki jasno obsoja zmote, in se z vso dušo oprijemlje pozitivnega načelno jasnega dela. Izvolili smo odbor, v katerega zaupamo, da bo našo stanovsko borbo znal v prav voditi. Rešili vprašanja prav zaradi volitev delavskih zaupnikov, uredili vse potrebno, da se dobro pripravljeni podamo na pot čiste strokovne in načelne borbe. Prepričani smo, da bo naša skupina uspešno korakala z našimi .tovariškimi organizacijami v kamniškem okraju in pometala z vsem, kar je gnilega. Breznica 2e dalj časa ni bilo o nas nič slišati. Pa ne smete misliti, da nas ni več. Nasprotno, vedno več nas je, četudi nas eni precej postrani gledajo. Nikar se nas ne bojte in ne belite si glav zaradi nas. Ker smo »politična, režimska in nestrokovna organizacija«, bomo pač z režimom vred propadli. Ampak nekaj ste pa pozabili povedati, da smo tudi katoliška organizacija, katolištvo pa je večno in z njim vred tudi mi. Mi smo zdravo telo, in kakor zdravo telo napor in delo samo utrujata, tako tudi nas vaše nasprostvo in dema-goštvo. Naša podružnica ima 20. t. m. redni občni zbor ob 4. uri popoldne v Društveni dvorani. Pridite vsi člani, da vidite, kaj smo in kaj delamo. Naše število se bliža št. 60. — od tega nas je samo kovinarjev 35. Imamo obravnavati važna vprašanja: nove volitve odbora, volitve obratnih zaupnikov — razen tega boste čuli še pismeno besedo našega ustanovitelja in predsednika, vojaka tov. Anderlete Karla, ki ni pozabil na našo podružnico in na naB niti pH južnih bratih. Od tam nas bodi« in vzpodbuja. Člani plačujte naročnino in pridno segajte po koledarčkih, v nedeljo pa vsi na občni zbor! Slov. Konjice Breznačelnost g. Lauricha. Dne 7. februarja je podjetje Laurich sprejelo na delo štiri novince, čeprav povdarjajo vsi zapisniki posameznih dogovorov, da se novincev ne bo sprejelo vse dotlej, dokler je izven obrata še kak, po sklenitvi kolektivne pogodbe meseca maja lanskega leta odpuščen delavec. Mi se temu dejstvu, ki pomeni skrajno breznačelnost vodstva, zelo čudimo. Vprašamo podjetje: kako more v očigled vsem dogovorom in lastnoročnim podpisom na njih na tako surov način izigravati določbe teh, ter nasilno tlačiti pravice, katere so že s temi določene?! Vodstvo se radi svoje neznačajno-sti smeši pred nami in celokupno slovensko javnostjo, ki to obsoja, ker ve, da slična surova dejanja niso ničesar drugega kot ponovni poizkus in dokaz, da se podjetje ne straši nobenih dejanj in gs* ženja interesov delavstva. S tem so prizadeti še posebno oni delavci, kateri so izven tovarne. Saj so tudi ti s svojimi žulji mnogo pripomojgli Laurichu do premoženja. To ravnanje podjetnika nemčurja kaže, da ta ne izbira sredstev, kadar se mu gre za dosego cilja, ki je v uničenj® delavskega pokreta ZZD. Ti bivši Lauri-chovi delavci, ki so bili radi »pomanjkanja dela« odpuščeni in sedaj čakajo na zaposlitev, so namreč večinoma člani ZZD. Zelo slabo spričevalo pa je to tudi za »Narodno« strokovno zvezo, ki se takemu »nemčurskemu« podjetniku obeša na rep. Tovariši in tovarišice! Tako ravnanje podjetnika naj še bolj združi vse delavce našega mišljenja. Če bomo trdni, bomo zmagali! Gračnica Pri podjetju H. Falter v Gračnici so se vršile volitve obratnih zaupnikov. Te volitve so v zadostni meri pokazale, na kak način delajo v tem podjetju JZSarji. 2e enkrat smo opozorili na laži, ki jih med delavstvom razširjajo. Tako se je n. pr. sredi tedna neki ženski zazdelo, da je videla zastopnika ZZD, da gre menda delavstvo podjetnikom prodajat in to je podružnica JZS takoj kot sveto resnico javila centrali JSZ v Ljubljano. Tako enkrat, tako drugič, na sestankih se delavstvo bujska, razne laži se med delavstvom širijo, na sestankih se delavstvo hujska, posledice so dejanski napadi JSZarskih ! žensk na funkcionarje ZZD. Zato se prav nič ne čudimo, če se jim je s takimi sredstvi posrečilo doseči »uspehe«. Čestitamo! Sv. Lovrenc na Pohorju ' Marsikoga bo gotovo zanimalo, kako so pri nas v podjetju H Kieffer potekle volitve obratnih zaupnikov. Vršile so se sicer že 15. prejšnjega meseca, toda zadeva radi tega še ni stara, ker še ni dokončno rešena. Kot smo že poročali so pri volitvah ves volilni postopek vodili rdečkarji, seveda po svoje, v smislu ljudske fronte. Delavstvu so pričeli pred volitvami obratnih zaupnikov klobasati o tem, da bodo, če bodo volili listo ZZD, vsi na cesti, ker bo podjetje ustavilo obrat (kateri podjetnik pa se je že odpovedal milijonskim dobičkom zato, ker so delavci volili ZZD!! ?) Rdeči so delali v bratski slogi s podjetjem, iz kakšnih vzrokov, pa dobro vemo. Podjetje dobro ve, da ZZD dela na to, da bi zaposlitev v podjetju dobili domačini, ne pa, da bi na naših tleh domačinom kruh odjedali razni tuji »specialisti«. Rdečkarjem to ne gre v račun radi tega, ker imajo prav v teh tujcih, ki so večinoma socialisti, najmočnejšo oporo, podjetju pa tudi ne, ker so njegovi delničarji večinoma inozemci in podjetje tako pro-težira inozemce. To rdeče in podjetje postavlja v en tabor proti ZZD, toda, če bo od tega delavstvo kaj koristi imelo, zelo dvomimo. Grožnje rdečih! »Vse te črne hudiče bomo postreljali« in »Gorje vam, kadar pridemo mi na vlado« dovolj jasno kažejo, čemu je pripisovati »uspeh« rdeči pri tem podjetju. Na njih listi je kandidiral romunski državljan (!), nekega inozemca pa so s silo privedli na volišče. Nezavedno delavstvo jim je bilo lahko zbegati, pa tako ne bo šlo večno. Nekje je konec, pa ta konec za rdeče dober ne bo. Naša organizacija dela pošteno povsod, zato ima med pametnim delavstvom ugled in bodo tudi drugi speljanci prej ali slej sprevideli svojo zmoto. Letos smo dobili enega župnika, drugo leto pa se bo sreča obrnila, ker se bomo vedeli na nesramnosti rdečkarjev preje pripraviti. Okrožje ZZD, Jesenice Vsem organizacijskim zaupnikom! Zaupniki, ki. .ste se udeležili zadnjega posveta v ponedeljek zvečer in napravili sklepe, ki se nanašajo na delo organizacije pri volitvah obratnih zaupnikov, se morate1 zavedati, da vse delo organizacije leži na vaših ramah in zato morate vsak svoje prevzete dolžnosti točno izpolnjevati. Kakor smo se dogovorili na sestanku, morate do prihodnjega sestin-ka v ponedeljek 21. t. m. ob 7 uri zvečer, svoje naloge izvršiti. Vsak naj si dobi pomočnika, ki ga na prihodnji sestanek privede s seboj. Od sestanka ne sme nič zadržati. Če imaš nočno službo, pridi v delovni obleki! Vsak svoj delokrog mora točno tako vršiti, kakor mu je naročeno. Članom! 2e danes apeliramo na vse članstvo, da se volitev obratnih zaupnikov brezpogojno udeleži. Čim bo volilni odbor za posamezne kandidatne liste določil barvo, bomo to pravočasno sporočili. Za nas je važno samo to, da pazno zasledujemo vsa poročila, ki jih bo izdajal odbor v sporazumu z zaupniškim zborom. Volitve se vršijo od 5. ure zjutraj neprekinjeno do 7. ure zvečer. Kdor do te ure ne bo na dvorišču pred volivnim prostorom, ta ne bo imel več pravice voliti. V svrho olajšanja dela volilnemu odboru kakor tudi zaradi vas samih pa se držite sledečih navodil: Dopoldne naj volijo pred vsem oni delavci, ki imajo popoldansko službo. V prvih popoldanskih urah naj volijo oni delavci, ki imajo nočno službo. Tisti delavci pa, ki imajo na dan volitev dnevno službo, naj skušajo zlasti bližnji, urediti tako, da ne bodo delali na, vala v času, ko bo prišlo na volišče delavstvo ekonomata, mehanične delavnice, livarne in kotlarne, ki bo volilo od 4 ure dalje. Oni člani, ki stanujejo izven Jesenic in jim bo morda vsled velikega števila volilcev onemogočeno voliti takoj po izvršeni službi, naj tisti dan ostanejo na Jesenicah. Vsa podrobna navodila za tc delavce pa bo izdal okrožni odbor s posebnimi okrožnicami na krajevne odbore. Za nas je važno samo to, da se VBeh navodil prav do zadnjega člana vsi točno držimo. Nasprotniki nam bodo skušali na vsak način delo ovirati, vendar nas to ne sme prav nič motiti. Zapomni pa si tudi to: Ce ti kdorkoli grozi, ali pri delu nagaja, moraš to takoj javiti v naši organizacijski pisarni. Med delovnim časom je vsaka volilna agitacija zabranjena. Kdor ti ne da miru, bomo poskrbeli mi, da tega ne bo več ponovil. Zato vsi na delo, za časten izid tega našega prvega volilnega boja pri KID. Rogaška Slatina Tudi mi delavci, ki smo zaposleni v zdraviliških obratih Rogaške Slatine smo se vzdramili. Ponosen pohod vsega slovenskega delavstva pod okriljem ZZD je tudi nas vzpodbudil, da se tej armadi tudi mi pridružimo. £ri nas so že obstojale razne strokovne organizacije, toda nobena od teh še ni obdržala, ker je našim načelom nasprotno delovala. Prišla pa je nova našemu gledanje svobodna organizacija ZZD v katero smo se včlanili dne 6. t. m. na občnem zboru naše krajevne skupine. Mnogo se je nas zbralo, kjer smo pazno sledili pojasnjevanju naših tovarišev iz centrale ZZD kakor tudi svojim domačim zastopnikom. Izvolili smo odbor, določili prve naloge, pogovorili se o marsičem, da smo končno šli z zadovoljstvom v srcu s tega, lepo uspelega občnega zbora. Kamen je položen, obljubljamo, da bomo zvesto stali v tisti delovni vrsti z vsem slovenskim katoliškim delavstvom, in se ramo ob rami borili za naše skupne ideale Vsem iskreni Bog živi! DROBNE DOMAČE Na družabnem večeru kluba JRZ v Bel-gradu je govoril predsednik senata g. dr. Mažuranič, ki je omenjal velike zunanje politične uspehe naše vlade. Apeliral je na dr. Stojadinoviča, da prične z isto državniško modrostjo reševati tudi naš notranji politični položaj, to je hrvaško vpra šanje. Dr. Stojadinovič mij je odgovoril, da je imela do sedaj vlada predvsem nalogo urediti socialni položaj Jugoslavije, kakor tudi zavarovati mir na njenih mejah. Srečen pa bi bil, je dejal dr. Stojadinovič, da bi mogel rešiti hrvašKo vprašanje. Iz hrvaške kmetijske stranke so bili izključeni vsi oni župani, ki so pri zadnjih senatnih volitvah volili listo JRZ. V Jugoslovanskih zlatih rudnikih je bilo pridobljenega preteklo leto 753 in pol kg zlata, iz surovega bakra pa 1970 kg čistega zlata. Vse zlato je odkupila jugoslovanska Narodna banka. V Planici in Črnem vrhu so se prejšnji teden vršile prve slovanske smučarske tekme ZFO, pri katerih so merili moči v plemeniti tekmi z našimi fanti tudi čehoslovaški Orli. Uspehi, ki so bili doseženi, kažejo vso bujno rast naše katoliške fantovske organizacije. Cementna industrija v Dalmaciji je zašla v velike finančne težkoče. Tovarna Dalmacija, ki je izdelala 21 vagonov cementa je zaprla svoje vertikalne peči in je s tem prišlo 400 delavcev ob kruh. Prav tako je odpovedala cementna tovarna »Split« delo 1200 delavcem. V Šibeniku je zboroval Ljotič. Spremljan od svojih pristašev je začel govoriti v nabito polni dvorani na Poljani O idejnih smernicah novih pokol jen j«. Pri prvih besedah ga je prevpilo glasno vzklikanje: »Dol z Ljotičem, dol z fašizmom. Tudi pred zborovalno dvorano so se nemiri vedno bolj povečevali tako, da je morala nastopiti policija. Demonstranti se niso te ustrašili. Parkrat je orožništvo ustrelilo v zrak, nato pa je pomerilo v smer, odkoder so je pojavljali najbolj ognjeviti vzkliki. Pri tem je padel brat senatorja Bela-mariča. Na obeh straneh je bilo več težko ranjenih. Govori se, da je med temi tudi 5 orožnikov dobilo težke poškodbe. Z elektriko se je usmrtil 17 letni Anton Lešnik s Sv. Miklavža na Dravskem polju. Vso noč je popival v družbi fantov, katerim je trdil, da bo prihodnje jutro po zgledu svojega brata, ki se je usmrtil pred 2 letoma na isti način tudi on končal. Na poti domov je splezal na drog. prijel za daljnovod, ki ima 35 tisoč voltov. V par trenutkih je njegovo truplo zoglenelo. Končal je na isti način na istem električnem drogu in v istih okoliščinah, pod katerimi je šel pred 2 leti tudi njegov brat v smrt. Vzrok so nevzdržne družinske razmere. Arhierejski sabor srbske pravoslavne cerkve je izdal obvestilo, da je na svoji seji 8. t. m. ukinil vse kazni ki jih je iz-reKel nad ministri in poslanci, ki so na skupščini glasovali za konkordat. V bližini Brezna na državni cesti sta se zaletela osebni in tovorni avto, vsled preozke ceste. Osebni avtomobil je bil popolnoma strt, dočim je njegov šofer dobil težke notranje poškodbe. Tovornemu avtomobilu je grozila nevarnost, da bi se vsled tega, ker se je nekoliko preveč ognil osebnemu, zvrnil preko 5 metrov globoke škarpe. Na angleški ladji, ki je pristala v Splitu, je izbruhnil med mornarji upor. Ladja je bila nekdaj last ameriškega razbojnika Al Caponeja ter je križarila po Atlantskem oceanu in ropala z alkoholom naložene tovorne ladje. Tudi njena sedanja pot je zagonetna in so mornarji čutili, da se jih namerava odpeljati najbrže na Kitajsko. lws