li>. stcv. Novo mesto, 15, av^çusta XXIV. letník. DOLENJSK u Izhajajo 1. in 15. vsacei^a meseca. Cena jim je s poštnino vred za cclo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in (iruj^e evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mcstn. (Popravek.) V zadnjem članku „Zaradi kuhanja slivovke" urinila ac je neljuba napaka, stati l)i moralo namreč v odstavku glede dobave tlovoljenja za prosto ktiho, da je zadnji čas zglasitve do 15. avgusta t. 1., no pa do 15. oktobra. Kmetijska šola na Grmu. Kmetu je treba dantlanes aa vsak način ve6 izobrazbe kakor nekdaj. Cusi, k» je bilo dosti, da je znal kmet z rokami gospodariti, ali z drugimi besedami rečeno, da je bil vajen vsem goapodar&kim delom, ti časi «o minuli. Dandanes je treba kmetu nekoliko već znanja in strokovne izobrazbe. Da je res tako, nam kaže vsakdanje življenje. Le poglejte, kdo lažje izbaja na svoji kmetiji, tisti ki se je v mladosti kaj učil ali tisti, ki je ostal doma brez zadostnega poduka. Kmetu je treba pred vsem dobre ljudske Šole, treba mu je pa tudi stanovske izobrazbe rasno tako kakor drugim stanovom. Ako si obrtniki danes bolj naprej pomagajo kakor kmetovalci, pripisati je največ temu, ker se za svoj stan bolj pripravljajo in ve6 uče. Za stanovsko izobrazbo kmetovalcev akrbe kmetijski listi kakor „Kmetovalce" in „Narodni gospodar", dalje popotni učitelji in kmetijske sole. Starejši gospodarji se pa težko izobražujejo in popolnujejo v svoji stroki, ker jim manjka podlage. Zato je največ vreden poduk, ki ae vsaja v mlada srca. Zato tudi vidimo, da so kmetijske sole največjega pomena za napredek našega kmetijstva. To BO spoznali drugi narodi že davno in zato tudi Vzdržujejo vae polno kmetijskih šol, Šviáka dežela je komaj štirikrat tako velika kakor je naša, pa ima 22 kmetijsklb sol. Pri naa imamo samo eno. In če pogledamo na Nemako, na Češko in v druge napredne dežele, povsod najdemo, da je kmetijsko šolstvo veliko bolj razvito kakor je pri nas in da je zaraditega tudi kmetijstvo po teli krajib bolj napredovalo kakor pri naa. Kako zelo je potreba pouka našim kmetovalcem, to vidimo vsak Čas, pa naj ae gre za napravo in obdelovanje novih vinogradov, za pridelovanje krme, za napravo travnikov, xa umetna gnojila ali za kar si že bodi. Povsod je treba poduka, liavno naprava novih vinogradov bi morala zdramiti naše gospodarje, da je treba kmetu veČ poduka kakor nekdaj in da je treba pričeti s tem podukom pri mladini, kakor hitro je ona dosti razvita in zrela za iimevanje kmetijskega dela Treba je pa tudi poduka v drugih stvareh, v računstvu, spiaju, knjigovodstvu itd., ker se tega premalo nauče po raznih ljudskih šolali na kmetih. Zato si pa ne moremo kaj, da ne bi na vae to opozorili naših gospodarjev in jih vnemali za boljšo izobrazbo svojili kmetijstvu namenjenih ainov. liavno sedaj razpisuje deželni odbor proata in plačujoča mesta za učence kmetijske sole na Grmu, za katere je prositi do 5. sept. t. 1. Dotični razglas je sedaj med drugimi naznanili. Kdor ima tedaj sina, ki ga je namenil za kmetijo in ki ga boče za svoj stan bolje izobraziti in pripraviti, naj napravi prošnjo z vsemi potrebnimi spričali in naj jo pošlje do 5. septembra vodstvu šole na Grmu. Zi marsikoga gospodarja je v današnjih časili velika žrtev, poslati avojťga sina za dve leti od doma, ali pomisliti je, da je v dobri strokovni izobrazbi iskati ainu boljše bodočnosti in da je nevednost tudi pri kmetu najdražja reč na svetu. — r- Sadna in grozdna razstava v Novemmestu. Letos imamo aploh dobro sadno letino tudi na Du-lenjskem, tako da se rodovitno drevje šibi pod pezo sadja. To daje našim sadjerejcem novega poguma in jih močno vnema za napredek v tej važni gospodarski panogi. Prav v takih letib ae najbolj pokaže, koliko so vredne različne sadne vrste, ki se priporočajo za saditev, v takih letib se pa tudi vriva zopet in znova važno vprašanje, kaj početi s aadjem, da ae spravi v korist in v denar. Vse to je napotilo kmetijsko podružnico novomeško, da priredi v Novemmestu letoa sadno razstavo. Ta razstava bo imela dvojen namen. /Pred vsem naj pokaže, kako je napredovala dolenjska sadjereja v zadnjih dvajsetih letib in kako lepo in dobro sadje se dobi na Dolenjskem. V drugo naj ae pa s to razstavo pospešuje tudi prodaja sadja na Dolenjskem, Kakor drugod skrbeti je tudi pri naa, da se vpelje sadna kupčija, ki je glavni pogoj za nadaljnji razvoj sadjereje. Zaraditega ima biti razstava spojena a sadnim trgom in se ima vse sadje razstaviti v takih zabojčkib in zabojih, kakor se rabijo dandanes v sadni kupčiji. Čas je namreč, da začnemo po izgledu drugih dežel tudi na Dolenjskem delati na razvoj sadne kupčije in da začnemo s prirejanjem sadnih trgov vabiti vuanje kupce tudi v naše kraje. Skupno z razatavo sadja se ima prirediti tudi razstavo grozdja in sicer v ta namen, da se pospešuje razširjenje dobrih trtnih vrst, Nasi vinogradniki naj se na lastne oči prepričajo o vrednosti in redovitosti tistili trtnili vrst, ki ae priporočajo za nove naaade in naj se pri tej priliki pouče tudi o tem, kako je grozdje prodajati in pošiljati vnanjim naročnikom. Sadna in grozdna razstava se priredi v čaau od 26, do 28. septembra t, 1. Vse razstavljeno sadje in grozdje se ima prodati in se akupicek razdeli med razstavljalce. Dolenjski sadjerejci in vinogradniki ! 1'deležite ae razatave s svojimi pridelki in pokažite, da Vam je na tem, da ae razvije sadna kupčija tudi po naših krajih! Priglase k udeležbi je poslati zadnji čas do 10, sept, kmetijski podružnici v Novemmeatu. Poučno potovanje učencev kmetijske šole na Grmu. Letos je na|iravila kmetijska sola na Griim veliko ekskurzijo na Notranjsko, v vipavsko dolino, na GoriSko in v Monastir pri Ogleju na Primorskem. Potovanje je trajalo od 28, julija do 1. avjfusta, vsej^a skupaj 5 dni. Učenci so videli v tem času mnogo poučnega in spodbudnega v eni in drugi ji^ospoilarski panogi. Videli so lepe napredke v gospodarstvu posameznih posestnikov, videli pa tudi, kaj zmore združena moč na polju kmetijstva. Ker se je izvršil izlet v najlepšem redu in tudi ob najlep.šem vremenu, je bil vspeli potovanja v vsakem oziru nad vae ugoden, I'/Jetniki ao se ustavili dopoltidne julija najprej v Ljubljani, da si ogledajo gospodarske naprave in živinorejo gospodinjsko šolo v Marijanišču. Sprejeti 90 bili z vao gostoljubnostjo. Mlekarski konzulent Legvart je razkazal hlcve, svinjake in kurnike in poveilal vse, kar jo pri teh zgradbah posnemanja vrednega. Po švicarskem načinu zgrajeni goveji hlev sc odlikuje posebno s svojo ventilacijo, pa tudi z lepo živino, ki jo pa mešane krvi, deloma piucgavske, deloma simodolake. Izgledno je tudi gnojišče s prostorno gnojnično jamo, — pokrito z lesenimi hlodi — nad katero leži dobro stlačen gnoj. V prostornem in uzorno zgrajenem svinjaku smo videli lepe, velike živali jorkširsko pasme. V^ velikem in moderno urejenem koko.šnjaku, ki ima potrebne ograje za različna plemena, so nas zanimali pa zlasti vspehi z laškim kokošjim plemenom, ki daje izvrstne jajčarkc, in pa z zlatimi vijandoti, ki se pri zaprti reji veliko bolje počutijo kakor la.ško pleme, in ki je posebno cenjeno zaradi mesa. Ko smo 8i ogledati ác lepo urejene šolske prostore in učne pripomočke, nas je vodstvo zavoda pogostilo s prav dobrim predjužnikom. Po obedu, ki smo ga imeli v hotelu ..Ilirija", smo se odpe^ali na Vrhniko, kjer smo si ogledali ondotno uzorno urejeno zadružno mlekarno, ki je menda največja in najmodernejše opravljena, kar jih imamo v jugu naše države. Vrhniška mlekarna se peča v prvi vrsti s prodajo svežega mleka, ki ga pošilja v Trst, pa tudi z izdelovanjem masla in sira. Mlekarski koniiulent Legvart je razkazal vsa dela v mlekarni in razložil vse stroje. Vse mleko se očisti 3 centrifiigiranjeni. na kar se pasterizira in hladi, da postane dosti trpežno za ])revažanje. V raaslarni se je napravilo iz umetno okisane smetane maslo, da so imeli izletniki priliko pogledati delo holštanjske pinje in najnovejšega gnetilnika. l'o-kušnja, ki se je v maslarni priredila z maslom in sirom, je prepričala učence, da se dobe v vrhniški mlekarni izborni izdelki, ki lahko tekmujejo z izdelki nemških mlekarn. Ogledali smo si potem še širno knhinjo in širne kleti in nazadnje prostore novo urejene mlekarske šole, kakor tudi kemičen laboratorij, kjer se preiskujejo mleko in mlečni izdelki. Od tukaj so se podali izletniki v spremstvu načelnika mlekarske zadrugo in podžupana Tršarja, ki je bil nekdaj sam učenec kmetijske šole na Grmu, proti Vrdu. Potoma so videli, kako se stiska seno za pošiljanje po železnici s pomočjo stiskalnic, zlasti pa jih je zanimalo poljedelstvo in pridelovanje krme v vrhniški okolici kakor tudi ondotna živinoreja. Na polju .se je videlo, da se prideluje le malo žita In da jo jiridelek krme dokaj večji. Med njivami so sc odlikovali bujni zelniki, ki so pričali o redovitosti tanikajšne zemlje, pa tudi o ugodnih podnebnih razmerah. V Vrdu, ki je menda najbolj blagostojna vas v deželi, smo ogledali Kotni-kovo živinorejo, k! je zanimiva zlasti tudi zaradltega, ker ima .šo precej glav takoimenovano holandsko pasme, ki se je svoj čas vpeljala za posknšrgo na Kranjsko. Oglodali smo si pa tudi goveje hleve in svinjake Potričevo i. dr. Zanimivo je bilo tudi to, da smo videli pri vsaki hiši kosilni stroj. Nazaj grede na Vrhniko stno se ustavili v gostoljubni hiši Tršarja, kjer smo si ogledali vrt in sadno drevje in okrepčali s kozarcem dobrega Vijtavca. iDftlje «ledi.) Politiřni pregled. v svrlio flovoljenja provizoriČnega proračuna se sklice kranjski deželni zbor k kratkemu zasedanjn v septembru. Nove volitve v četrto kurijo vrše se baje àete v mesecu novenobru Perzijski šah premagal je popolnoma svoje nasprotnike ter sedaj vse mogoče poskusa, da uniči ttidi popolnoma parlament. Razni listi prinašajo vest, da je avstr^ska vlada pre-teČene dni poslala ruskemu ministru za javne zadeve noto, v kateri pojaanuje sedanji položaj v Bosni in kateri mora vplivati na tajno avstrijsko-rusko pogodbo iz I. 1877,, po kateri prepušča Rusija Avstriji, določiti čas, kedaj se ima Bosna anektirati in tako preprečiti osnovo kakega vele-srbskega vladařstva na Balkanu. V Turčiji je mladoturški odbor dosegel uspeb,. kakor-snega se sam ni nadejal. Sultan je bil po njem primoran, proglasiti ustavo in priseči na koran. latotako prisegla je vsa armada na ustavo. Večina turških narodov je s tem izidom jako zadovoljna in prireja po širni Turčiji manifestacije sultanu. Ponekod pokazala pa se je tudi nezadovoljnost 8 sultanom ia je ljudstvo odtrgalo javno napise s sultanovim imenom in vr^e se manifestacije za princa Jusuta Izedina, sina prejšnjega sultana Abdul .Azisa, ktcri je jako priljubljen in za kojega se dela, da postane sultan. Vse kaže, da te turske revolucije že ne bo tako liitro konec. črnogorski knez Nikita namerava po O letnem via* danju, to je v jeseni, odstopiti, se pred odstopom pa po-milostiti vse obsojene v znani bombni aferi. V Parizu je prišlo v neki kavarni do velikib spopadov mej civilisti, vojaštvom in policijo. Steklenice, stole in še celo mize metali so civilisti na vojake. Hanjenili je bilo veliko oseb, veliko pa tudi aretiranih. Pri debati srbske skupščine o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko prišlo je do tepeža. Finančni minister dr. Popovič je pogodbo priporočal v odobrenje. Mirna prva postaja na železnici Trebnje-Šent-Janž. Mirna ima nadmorske višine 263 m (žiipna cerkev 2iiOm). Lega je^odprta proti jngoiztoku, pa je zato podnebje malo ostreje nego v iient liupertu. Uspeva pa tudi tukaj dobro sadje iu vinska trta, ki je zasajena po Trebincu, Stari gori, posebno pa na l)e-bencu (56fJm), kjer raste najbolja kapljica. Debenec je oI) enem najvišja točka v celej župi ter jo ž njega krasen razgled po mi-renski dolini in sosednih krajih. Ob lejiem vremenu so vidijo prav krasno kamniško planine ter celo velikan Triglav. Prebivavci se bavijo večidel s poljedelstvom in živinorejo, katero pospešujejo dobri travniki, posebno odkar je urejena Mirna. Sploh so (judje še precej premožni v primeru s svojimi sosednitid kraji. Nova železnica pa jim prinese gotovo tudi še kaj dobička, ker je Alirna neko središče večega kraja ter se tukaj strii^a več cest z okrajno cesto. Ko se uredi nova cesta na sv. Križ pri Litiji, bode tudi oii te strani veči promet z mirenako železniško postajo. Cela mirenska občina šteje okolu 2042 duš in 25 vasi. Sama Mirna šteje 248 prebivavcev. Mirna lepo napreduje v narodnem in gospodarskem pogledu, Mirenci imajo trirazredno (judsko šolo, katoliško izobraževalno društvo, dobro urojono hranilnico in ])0-sojilnico, čebelico in kmečko zvezo. Za jiromet skrbi pošta z brzojavom, oboje starejšo nego v Sent liupertu. Ker jo kraj prav prijazen in zdrav, je Mirna pripravna tudi za letovališče. Ima ijistro vodo, šume v ne|)0sredni bližini in ilobro zvezo po okolici, posebno kadar se odpre želcznica. Zgodovinskih podatkov iz starodavnih časov o Mirni imamo prav malo. Kraj jo bil gotovo nasečen še ])red rimsko dobo, a tudi Himljani so zasegli iz svoje naselbine pri 'IVebnjem v to i okolico. Dokaz za to so nam spominki, ki so so na.šli v bli/iiii Mirno, Prcfl nekimi leti so izkojjali na Trebincu cekin iz d(jl>c iztočno rimskega cesarja Ana.stazija 1. (491—618. po Kr.). I.sto tako so našli spomenike z rimskimi napisi in lončene lc.ščerl)0. Kdaj je nastala današiya vas Mirna tudi naui ne ve povedati zgodovina, kakor tudi ne, kdaj je bila sezidana le]>a župna cerkev, t ki se v gotiškem slogu ponosno vzdiguje malo nad vasjo, kakor smo že omenili. Svojega vikarja pa jo imela cerkev že 1. 1GI7. ter je prijiadala k Trebiyemu. Z župnijo materjo je piišla istoga leta k zatiškemu samostanu, kateremu jo jo jiodelil nadvojvoda J''erdiiiand. Mirna je ostala od tega časa vikarijat do 1. 1862. ko jo je povzdignil škof dr. Vidnmr v župnijo. Ob Valvasorjevem času jo bila niircnska žnpa veča nepo jo dandanes. Takrat ata spadali pod lyo podružnici .sv. Martina v SlcpSceku in sv. Križa pod Žalostno goro. Proti svetokriški župi pa jo zascjrala do Tchaboja, kjer jo bila podružnica svete Marjote. Zdaj ima samo dve podružnici Matere Božje na Sevnici in |>a 8V. Jielcne pri Žapnžab s pokopališčem ter dve kajtelici sv. Ane na Dcbcncu in sv. Nikolaja v niirenskem ^radu. Okoli žuime cerkve je bil v prejšnjih řasili zid, tedaj tabor, kar se liozna še zdaj. L. 1764. je pogorela Mirna popolnoma, a 1. 18SÍ6. je treščilo v hlev župnijskega dvora. Hud ogeig je pokončal del Mirna tudi pred kakimi 40. leti. A v zadigem času ao je Mirna v marsičem polepšala, ter je zares prav lična vas, kateri liaje v iqoni bližini stoječi starodavni mirenski grad .io neko posebno znamenitost. Siccr se jc nekdai:qi uglod fçradov že skoraj popolnoma izg-nbil, a sjaj njihov že tudi zdavnej potemnel, vendar obhaja vsakej^a izmed nas neko posebno čuvstvo pri poi^ledu na take zidine, v katerih ao živelo našemu dobremu slovenskemu narod« navadno tujo in sovražne rodovine. Toda ti za naš narod pač mučni časi so minili, ko .se mu je zapovedovalo iz starih f.;rašc;in. Na razvalinah teg-a fiOspo{l.stva klije cisto novo življenje v našem dobreni in mukotrjmem narodu. Zasijalo je tudi igemu solnco slobodo iti napredka. (Dalje sledi.) Piše se nam: Iz Novega mesta. — Star jiregovor pravi: Vsak začetek je težak! In to je resnica. Zadruf^a čevflarjev v Novem mestu se je rodila kot i»rav ubogo revno dete broz sredstev, brez premoženja. Kaj začeti? Kapitalist, milijonar lahko začne kako podjetje, ki ima denarja ilovo^, najme si delavcev in stvar gre naprej. A drugače pa je to tam, kjer ni denarja. In tako jo bilo pri zadrugi čevljarjev. Treba je l)ilo nakupiti raznih rečij, pred vsem poslovne knjigo; a kje dobiti denarja? Toda korajža volja! Treba je le vstrajnosti in dobre volje, pa se marsikaj doseže, kar bi clovck mislil, da ni mogoče. Od svoje ustanovitve do danes je zadruga precej najirodovala. Nabavili smo si prav lepe, fino vrejene poslovno knjige, nčue pogodbe, zadružni štainbil in koverte z napisom; in to vse jo že jilačatio. Pa tudi v drugem oziru zadruga deluje. Prvi, ki je kot novi mojster pristopil k zadrugi, je bil Janez Adam, drugi pa Josip Hrastar, oba v Novem mestu in oba sta tudi. vplačala vstopnino vsak 10 K. Sestavila se je pri zadrugi že tudi pre-i'/kušovalna komisija za pomagalske preizku-šnje; tej komisiji je imenovan za predsednika g. Janez Kristen, njegovim namestnikom pH g. IJiiti, Stefanovič. Obadva je slavna c. kr. deželna vlada že potrdila; jivisednikom pa so imenovani gg.: L. Cigler, Lovro Puš izmed mojstrov, Josip Lenart, čevljarski pomočnik, pa izmed pomočnikov. Prvi, ki jo pred to komisijo delal preizktiši^o za pomagidca in jo naredil z dobrim vsjiehom, je bil Janez Bayer, čev^aiwki vajenec pri L. Oiglorju, čevljarskem mojstru v Novem mestu. Ta prva preizkušnja, z dobrim vspebom narejena, naj bi bila v spodbudo vsem vajencem, da bi bo svojega obrta dobro poprijel], se pridno učili in ria bi preizku-širjo naredili še z bo^šim uspehom kakor ta prvi, ter tako naredili čast in korist sebi in čast svojemu mojstni. Zadruga jc imenovala že tudi dva zaujmika na deželi. Imenovan je namreč Fr. Halek, čevljarski mojster na Toplicah, za Toplice in okolico, in A. Jakse, čevljarski mojster v Orohovici, za občino Orehovica in njo okoliš. V tem času se je vršilo že tudi nekaj odborovih sej, pri katerih se je med drugim govorilo tudi o tem, kako bi se uredile cene pri čev^ih. Nadalje tudi, kako bi se v okom prišlo neznosni konkurenci, ki nam jo delajo i)ro-dajalnc s tovarniškimi čevlji. Ugibalo sc je marsikaj, kar bomo tudi skušali kakor hitro mogoče izvesti; ker tukaj jo treba odločno nastopiti z združenimi močmi, ker drugače nas bodo uničile prodajabie s svojimi tovarniškimi čevlji. Dandanes ima že skoro vsaka proilajalna, tudi v Novem mestu cele gromade čevljev, tega tovarniškega popondeklna v zalogi. Da, čevljarstvo, to je res ena blažena obrt, da se vsak spotakne v njo. Danes odpre prodajalno, jutri ima že polno na špagi najie^anih čevljev, razproženih pred jffodajalno, kakor kak slavolok, skozi katerega naj bi romali ljudje v prodajalno, Kam pridemo čevljarji, ako bodo lo špecerijski, manufakturni in drugi trgovci tržili s čevlji; če pojde tako naprej, bodemo čevljarji čez nekaj let samo tovarniški pofel iiikali. Toda, tako ne sme biti; kdor pofel jirodaja, naj ga tudi flika. Iz preje navedenega je razvidno, da zadruga, čeprav kot revno dete rojena, je vendar nekaj napredovala; treba je le, da vsak izmed Vas, dragi bratje čevljarji, v ta namen kaj stori, pa bodo .hIo. Ne bojte se zadruge kot kakep strašila, iiiarveč zavedajte se zadružnega življenja; pomislite in premislite malo. prej ko boste čez njo zabavljali, zakaj je ustanovljena in kaj se lahko doseže, ako bodemo složni. Ta zadruga ni ustanovljena zato, da bi odirala svoje člane, da bi jim nalagala plačila in delala sitnosti. Ne zato, da bi eden ali dva delujoča člana se mastila z i^enimi dohodki, ne zato, da bi so predsednik in njegov namestnik mastno plačevala z zadružnim denarjem. Zadruga čevljar ev je ustanovljena zato, da bi skupaj k združetgu klicala k edinosti, slogi in pravi bratski ljubezni. Ustanovljena je zato, da bi povzdignila naš zaničevani in teptani čev^arski stan in rešila našo stanovsko čast. Da bi nam postavila pred oči, da čevljar ni najzadqi človek na svetu, marveč, da spada kakor vsi ol)rtniki, med sredigi, takozvani meščanski stan. Bratje čevljarji! Ne bojmo se toraj zadruge, kakor da je ustanovljena zat«, da bi nas uničila, ker to ni izmislek iz puhle glave, ne izrodek današnjega dne, ker čev^arske zadruge 80 bile že pred 300 leti na svetu. In Itako so te zadruge delovale in kako veliko Bpo.štovanjc so zavzemale z člani vred pri ljudeh! Zato tovariši čevljarji! bodimo tudi mi. ki živimo v razsvetljenem 20. stoletju v času napredka, tudi napredni; delajmo na to, dft bo tudi danes naš čevljarski stan vsaj deloma zavzemal ono spoštovanje, kakor ga je zavzemal nekdaj. To pa bode mogoče le tedaj, ako bodemo edini, složni in v pravi bratski ljubezni združeni med seboj, ako bodemo drug druzega spostovali in spoštovali našo čevljarsko obrt. Z bratskim pozdravom ! • Čevljar. DomaČe venti. (V slovo g. županu S. Sladoviču pl. Sladoeviču.) Po 25 letnem bivanju zapušča gospod Simon .SlatioviČ pl. Sladoevič, naš sedanji župan, lekarnar in hišni posestnik, naše mesto, osojil 4.300 K, 319 menic se je eskomii-tovalo za 104.171 K. Stanje vlog 3,343.141 K 39 h. Denarni promet 574.707 K 55 h. Vseh strank biio jo 1276. (Hranilnica in posojilnica) za Kandijo in okolico, reg. zadruga z neomejeno zavezo, imela je meseca julija 1908 prometa 211.736*02 K. Vložilo je 144 strank 56.229 — K, dvignilo 240 strank 52.629 21 K. Posojil je bilo danih 110 strankam 53.161-— K, a vrnilo je 144 strank 20.103-38 K. (liedek slučaj.) V Doletijcm Vrhpolju pri Šentjerneju na Dolenjskem živi zakonska dvojica Gorenc, po domače Mi-loskovič, že 54 jot v srečnem zakonu sredi svojih otrok, vnukov in jtravnukov, Žena je stara 73 let, mož pa 78, oba sta še čvrsta in čila. Dogodilo se je pa pred kratkim, da je žena praznovala svoj god skromno in priprosto, kakor je že to navada, sredi svojih dragih. Tedaj pa se pripelje pred hiso poštama ženska, skoči z voza in odbiti v hišo k — svoji hčeri, praznujoči svoj god. 93-letna starka se je pripeljala iz dve uri oddaljenega liateža, kjer še vedno sama gospodari; sicer se je težko odtrgala od doma, toda ob „njenem" godu sî ni mogla kaj, ušnc mrene, 1 vsled pljučne naduhe, 1 vsled izkrvavenja. Oskrbovalnih dni ae je nabralo v pretočenem mesecu 2980. Na vsacega bolnika price povprečno I2'26 dni. Koncem me.seiia julija je ostalo 95 bolnikov v 0Skr!)0vanju. (Prihodnji sejm v Kandiji) bo v Četrtek 20. avgusta 1908. Gospodarska zveza v Ljubljani pisala je županstvu, da naj pusti razglasiti, da bo odposlala ^svojega odposlanca na-kujiovat samo debelo, bolj težko živino. Živinorejci se s tem na to opo7^arjajo. (Živinski semenj) v Št. Lorenců na Temenici dné 10. t. m. bil je prav dobro obiskan in kujičija s živino zelo živahna. Prignali so 1100 govedi in 104 glav drobnice. Kupcev za klalno goved je bilo od blizo in daleĆ in so pokupili, kar je bilo boljše živine. Po železnici so odposlali 8 bikov, 162 volov, 48 krav in teliCf 16 telet in 12 kozlov. — Živinska semnja v Vel. Loki in v Št. Lorenců meseca julija in avgusta sa vedno dobro obneseta in sta po pravici daleč po svetu znana po lepi goveji živini, ki se tja v velikem številu prižene. (Pasja steklina.) V črmoSnjiški občini sta tiila 3. oziroma 6. t. m. dva psa ustreljena in pri uradni preiskavi spoznana za stekla. Psa sta nepoznanih gospodarjev srednjo velika, po 3 leta stara, jeden rudeče-rujav, kratke dlake, drugI črn in dolge dlake. IJpeljan je do 6. novembra t, 1. trajajoči pasji kontumac v občini (JrmošnjicB. (Presičja rudecica) jo zadnji Čas pokončala na Dolenjskem zo[»et veliko pre.šičev; pripomnimo pa, da so je rudečica pokazala le v onih hlevih, kjer niso bili preSičl cepljeni. Od 295 v novomeškem okraju letos proti rudečici cepljenih jirešičev ni do sedaj ne jeden obolel za rudečico. Naj bi kmetovalci ubogali naš svet in pravočasno zavarovali svoje prešiče s cepljenjem proti rudečici. (Družinska Pratika) za prihodnje leto 1909 je ravnokar izšla in se dobi odslej nadalje v Ljubljani v „Katoliški Bukvami", „Prodajalni katol. tiskovnega društva", dalje v trgovinah Ant. Krisper, Vaso Petričič in ,T. Kordik na drobno iio 24 v izvod, (pošta 10 v več), na debelo j»a po 17 K loo komadov. — Založništvo raz]»ošlje „Družinsko Pratiko" brezplačno na ogled vsem našim društvom širom Slovenije, obenem pa jih naprosi, da seznanijo z njo vse svoje člane. Ko bi je katero naše društvo ne prejelo, naj jo kratkim potom zahteva po dopisnici, naslovljeni na založništvo „Družinske Pratike" v l;jul)ljani. — Na deželi so dobi naša „Pratika" v vseh knjigarnah in trgo\'inah. Koder je še ni, naj jo naši somišljeniki odločno zahtevajo. Ako bi je pa vkljub temu doma no mogli dobiti, nuj jo po več skupaj naročé v Ljubljani. — Pri nakupu naj vsak izrečno zahteva „Družinsko Pratiko" s jiodobo sv. Družine in s krasnimi trobarvnimi slikami Lur.ske Matere liožje, papeža in cesarja ter ,.Katoliške Bukvarne", Edina ta „Pratika" je prava naša „Pratika", katera naj najde letos pot v vsako slovensko bišo. Svoji k svojim! (Našim društvom po Slovenskem) iio.šlje iiribodnje dni, kot čujemo, založništvo v Ljubljani na ogled po en izvod lcto.šnic, krasno opremljene jubilejne „Družinske Pratiko", s prošnjo, da seznanijo z njo svoje člane in jim jo priporoče v nakup. Slavne odbore posameznih društev prosimo, da v smislu priloženega poziva store po svoji moči kar največ za vsestransko razširjenje edine naše „Pratiko". En izvod velja 24 vin., po l>oSti 10 vin. veÈ. Pri naročilili na en ali dva izvoda naj se (loSljo znosek oaprcj, najbolj v pismenih znanikali. (Strela) udiinJa jo dne 7. zjutraj ob éetrti nri v kozolec posestnika Antona Miklića v Starem trfçu pri Trebnjem, in je isti v kratkem času popolnoma pogorel. Pri tem požaru zgorelo je tudi Mariji Slfîmund, žito, stavbeni in les za kurjavo, Janeîît! Mi klič u iz Starega trj^a pa žito, kojc sta imela v kozolcu H])ravljeno. Zavarovan jo liil samo kozolec. 1'ožarni brambi iz Trebnjega, katera je dokaj hitro prihitela na pomoć, se je posrečilo ogenj omejiti. (liazglaa.) Po členu 71 min. ukaza z dne as. febr. 1308, drž. zak. št. 42, o izvrsitvcnem prcdjilsii k zakonu z dne Ki. decembra 1906, drž, zak. ňt. 1 Iz 1.1907, o pokojninskem zavarovanju namesùoncev v zasebnih .službah in iiokatorih nameščencev v javnih sluibali, je dokler so nc konstituirajo deželni uradi pokojninskega zavoda, zavarovanju zavezano nameščence prvikrat zgla-siti, ter vse odhode in izpremembe v podatkih, važnih za zavarovanje, naznaniti pri političnem oblastvii I. stopnjo po obrazcih, omenjenih v členih .'ia in 53. Z razglasom e. kr. uiinistrstva za notranjo zadeve z dne 1. julija 1.1., drž, zak. št. 127, določil se jo kot začetni termin za prve zj^Iasitvo pri političnih oblastih 1. stopnje 1. avgust t. I. Zakoniti rok za priglasitve traja štiri tedne in prične glede onih uslužbencev, ki so že dne 1. avgusta v kakem zavarovanju podvrženem jwijetju nastavljeni, s tem dnevom, glede takih usltižboncev pa, ki jioznoje vstopijo v službo, z dnevom ua-stojia službo. Vsak podjetnik, oziroma delodajalec, ki daje delo zavarovanji) podvrženim uslužbencem, mora tokom to dobe vposlati izpolnjene obrazce oni politični oblasti L stopnje, v katere okolišu se nahaja sodež obrata, oziroma službenega razmerja. Vse zglaaitve je [)odati v dveh izvodih. Okolnost, da se namerava zavarovalni dolžnosti nameščencev kakega podjetja zadostiti potom nadomestne uredbo, ne odvezuje dolžnosti podati priglasitve. Za priglasitev potrebno tiskovine, kakor tudi od „Splošnega pokojninskega zavoda" sestavljena izjasnila glede ])riglasitcv, se dobe brezi>lačno pri občinskih uradih in pri političnih oblastih I. stopnje. Službodajalci, ki sploh ne podajo naznanil, ali ki ne javijo iziirememb aji ki jih nc naznanijo tekom i»redpisanega roka, ae kaznujejo po § 82 zak. z dne 16. decembra 1906, drž. zak. št. I iz 1. 1907, z denarjem do 200 K, oziroma v slučaju neiztirljivosti z zajtorom do 20 dni. C. kr. deželna viada za Kranjsko, (Za III. zasedanje porotnih obravnav,) katore sc bodo pričele dne 31. avgUHta 1908 pri tukajšnjem okrožnem sodišču, izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gospodje: Vidmar Leopold, pos. in gost., Straža; Miirn Danijel, trg., Gradac; To-niažin Alojz, pos. in gost., Smodnik; Loy Franc, trgovec, Kočevje; Volovec Martin, j »os. in trg., St. Jernej; Stipanič Janez, iwsest. Gradac; Plut Franc, trgovec, Ratjo; Arko Anton, pos. in mizar, Hibnica;^Htide Alojzij, ])0S, in žui>an, Mirnapeč; Hcpovž Ivan, pos. in trg., Žt. Janž; Turk Andrej, pos. in mes., Vi.šnja gora; Klobučar Herman, pos. in klepar, Krško; Schauer^Janoz, trg. Oermoíínjice; Nachtigall Karol, usnjar, Aužombcrk; Cudovan Jožo, jjosestnik, Čadrcže; Stork Jurij, trg., Vinica; Strumbelj Anton, posestnik, Gor. Ajdovca; Kapš Jože, pos. in gost., Prelesje; Kužnik Franc, pos. in župan, Podlisec; Lakner Andrej, pos. in gost,, urnomolj; Fajdiga Anton, pos. in župan, Temenca; Jioborč Anton, posest.. Spod, Huhor; Oražem .lakob, pos, in ključ,,Jïibniea; Jeriimn Ivan, pos. in gost,, Krško; Černe Tomaž, pos,, Oornomcij; Štefane Fr., ])03. liatež; Hril)ar Ernest, (»os. in trg. Jesenice; Bog Franc, pos, Gor Su.šica; Glîebe Janez, pos., Smuka; Trčok A., pos. in klob., Metlika; Šlajpah A)., pos. in gost., Vel. Loka; Kump J, pos, in lesni trg., K^privnik; Bohte Janko, pos.. Zastava; Kožar Štefan, pos. in gost., Černomelj; Kalin Jožef ml,, pos., Obreže; ZupančičFi'anc, pos., Trebnje. — Nadomestnim porotnikom so izžrebani naslednji gospodje: Stefanovič Dimitrij, pos. in čovljar, Rudolfovo; Bar-borič Karol, pos. in trg., Rudolfovo; Cvetan Josip, pos.. Mal. Cikava; Planinšok Janez, pos,, Dol. Kamence; Medved A,, iiosost., Ločna; Grašič Franjo, pos., Gotna vas; Božič Franc, pos, in trg,, Rudolfovo; Možina Franjo, pos. in gost,, Rudolfovo; Rohrman Franjo, jios, in go.it,. Mali Slatenok. (Obešenega) so našli dne l.t. m. pri Litiji skladiščnega delavca Antona Vladiko v njegovem stanovanju. Samomorilec je bil velik prijatelj žganja. (Topež.) Nož ima moč! Zoi»ct kri! V noči 9. t, m. so pili kolar Kramar Kranc, njegov gospodar g. Recelj z gospo in Zelnikar Fr,, kovaški pomočnik pri g. Gorupiču, v gostilni pri VVidischorju. Ko so se dovolj jiokrepčali, so so hoteli raziti. Pri tem sta se pa iiríčela že precej ogreta Kramar Fr. in Zolnikar Fr. pričkati tako dolgo, da je vzel Zelnikar nož in ga zasadil Kramarju v nadkomolec, isti se je še isto noč podal v bolnico, kjer se mu je rana obvezala. Zagovarjati se bodeta morala pred sodiščem. — Jako čudno in žalostno je videti, kako se nedelja obhaja. Ni je skoro nedelje, da se ne bi čnlo o klanju in ])retopu, treba bi bilo mladim fantom malo korajže odvzeti, da ne bi segli takoj po nožu, primerno bi bilo kako sredstvo za ohlajevanje krvi. Nič ni častno videti mlade krepke fante s poleni in noži se tepsti, ako je fant zakaj, ter drži kaj na svojo čast, prvič med tako ]»odivjano družbo ne zahaja, drugič ])a, ako ima hlače, mora tudi jiokazati, da lahko brez noža tudi kaj opravi. (Nesreče.) Konji so se splašili posestniku Fr. Petrič, doma iz Hočcvja, občina Videm, ko se je isti pe^al na praznem vozičku nekoliko navzdol. Padel jo na glavo, ter zadobil veliko rano, po drugom životu pa se je ves obtolkol. Prvo pomoč je iskal ]»ri g. dr. Repiču, jwtcm pa se je podal v bolnico v Kan-dijo, — Posestnik Miha Gregorčič iz Seč ima jako trdno spanje tako, da jo nevede po noči vstAl in začel hoditi. Prišel je do okna, misleč da so vrata je .šel naprej, šele ko jo kakih 5 m globoko padel, se je zaverlel. Pri tem si je zmaknil desno roko in tudi več drugih poškodb zadobil, katero mu bodo dlje časa v nadlogo. — Na gnojno vile so je zabodel posestnika sin Franc Weiss iz Loke i)ri urnom^u, ko je isti razkladal seno iz voza. Bile so mu te gnojno vilo prekratke, zato je zahteval druge, katore je tudi dobil, gnojne železne pa jo spustil oh vozu na tla, a z držalom naprej, tako da so rogli gledali kvišku. Na enkrat pa se na vozu stoječemu fantu zdrsne in prileti ravno na stoječe vile, katere so se mu zabodle v levo stegno, velika sreča, da se niso zabodle le nekoliko višje, ker bi si potem predrl čreva in trebuh. Ponesrečenec je zadobil težko poškodbo, izgubil je veliko krvi. Prvo pomoč je iskal pri g. zdravniku v Črnomlju, kateri ga je obvezal, a potem poslal v bolnico v Kan-dijo, — Ob.strelil je gospodar,Matija Pezdir svojega (»astirja Jankota Gimpelj doma iz Črnomlja, ko je isti šel z gospodarjem na lov na jazbece. Gospodar je vzel s seboj puško dvo-cevko, bil jo pa tako nepreviden, da je hodil z odprtimi petelini okrog. Pastir Janko ga jo na to opozoril in rekel, naj pazi, da so mu ne bo S]>roži]o, Pezdir ga je vbogal, a v tem hipu ko je hotel zapreti, se je ena zaklopnica sama zaprla, puška poči, pastir pa zavpije, kajti krogla zadela ga je v desni nadkomolec. Ponesrečenec je sel takoj drugi dan v bolnico, kjer so mu isto odstranili. — Vozniku Jankotu Habjan, delujoč pri g. Dominiku Lovšin vKoprivniku, je 3. t. m. odtrgal kolo kos desnega palca. Ko jo hotel privariti voz, se mu jc a »odrsnilo — pri tem je prišel palec pod voz. Prvo pomoč je iska pri g. dr. Sclirey-u potem pa se je podal v bolnico v Kandijo. Gospodarnke stvari. — (Zaradi pomanjkanja krme) je treba največje varčnosti s pridelano krmo. Paziti je, da se je nič ne pogubi po nemarnem in da je nič no pride lod nogo in v gnoj. Zjedi naj se [io,škropo z nekoliko slano vodo, da jih živina do čistega požre. Kar je mogoče spraviti za zimsko >rmo, naj so spravi, živina naj se i»a pase, kolikor je mogoče. Oe bo paša ngoilna, se bo lahko prihranilo precej krmo. Slamo je vso porabiti /A krmo. Tudi ovseno in pšenično pleve naj se ]io malem mešajo med re-zanico in naj se ]»rej nekoliko zmočijo, da se rezanice primejo. V letih pomanjkanja je vse dobro! Pomagajmo si toraj koUkor-mogoče tudi sami, saj je samopomoč v takih slučajih najliolj izdatna in največ vredna. — (Zaradi varčnosti pri krmi) je treba, da se krma reže, ker se zrezane krme po navadi manj zavrže kakor ccle. Največ zjedij dela živina pri celi krmí, ker imšča vse v jaslih, kar je debelejšega in manj okusnega. Pri rezanici pa to ni tako lahko mogoče, ker živina rezanice ne more tako izbirati. Veliko 80 zavrže pri nas zelene krme, če se cela poklada, zlasti tedaj, če je že prezorela in če živini več ne diši. Zato pa na večjih gospodarstvih tudi zeleno krmo režejo in jo po potrebi nie.šajo med slamo in drugo suho krmo, da jim bolj zaleže. — (Letošnja trgatev.) Vse kaže, da bomo letos pridelali veliko vina in jirav dobrega vina. Vinske cene utegnejo zaraditega pa.sti, kar je čisto naravno, zlasti če pomislimo, da je letina povsod ugodna in da je še dosti starega vina naprodaj po naših sosednih krajih. Zato jia ojiozarjamo na.še vinogradnike na dvoje. Pred vsem naj skušajo s pravilnim kletarjenjem, s snažno posodo in s skrbnim odbiranjïm grozdja napraviti prav dobro kapljico, v drugo pa naj so previdni in naj ne drže mo.ita pre- DOLENJSKK NOVICE. štev. 16 visoko, da jím ne ostane. Naš Tinogradnik rabi denar, zato je zanj kupčija po navadi najboljša, ako proda tido v moštn. — (Sadna razstava v Novem mestu,) ki se priredi koncem septembra, naj privabi vse vnete dolenjske sadjerejco, da se jo udeleže in da spravijo tadi svoje dobre pridelke na ogled. Ker se bo sadje prodajalo, skupiiek pa izročil razstavijakem, ne bodo imeli udeležniki nobenih posebnih stroškov s to razstavo. Pripomogli bodo pa vendar le veliko k razvoju našega sadjarstva in sadne kupčije. Z razstavo v zvc^i bo tudi sadjarski sbod, pri katerem sc bodo obdelala razna vprašanja, ki sc tičejo napredka naše dolenjske sadjereje, — (Razglas) o sprejemu jçojenk v gospodinjsko šolo C. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubtjani. Afeseca oktobra so otvori enajsti tečaj gospoiiinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čc. gg, sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani, Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravo-slovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti so pa poučuje teoretično in praktično o kuhaiýu, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likaigu, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežltajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemikega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v onem letu zadosti privadijo nem.škemu jeziku. Gojcnka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 3fiO K. — Vsaka gojcnka mora prinesti po možnosti nasledijo obleko s seboj; Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šoflt kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Ce ima ktera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko Šolo, morajo: 1.) dovršiti že 16, leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2.) znati čitati, pisati in računati; 3.) predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4.) predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 6.) zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hi.šncm redu. — Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra 1.1. glavnemu odboru C. kr. kmetijske družbe krat^jske v Ljubljani, V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjsko, V Ljubljani, dne 15. julija lň08. 125 K. Osebam, ki no pridejo naravnost iz svoje domovino v Kanado, kar je razvidno na voznem listku, katerega so kupili pri odhodu, se izkrcanjc samo potem dovoli, ako se zamorejo izkazati z dovoljenjem kakega kanadskega agenta, ki v Evropi uraduje. Vsem naseljencem je zabranjeno seboj prinesti ali nositi orožje, (izjemno navaden nožič za kruh), večkratni [irestopek te prepovedi ima naslodice, da ga iz deželo izključijo in mu orožje odvzamejo. • (Nekaj ponarejenih cekinov) (20 K) kroži okoli. So precej spretno narejeni, pa nekoliko lažji od pravih, nimajo tako jasnega zvoka in napis okolu denarja je z nekoliko manj-.^imi črkami izvršen ter nekoliko višje nad, oziroma pod robom kakor jiri pravom. * (122 milijonov je šlo v zrak.) Preteklo leto se jo pokadilo v Avstriji za 122 milijonov 79.430 K, torej za 2,897.321 K več nego leta 1906. Tobaka sc je prodalo 587,621.840 kg, cigar 559 milijonov komadov, cigaret 178fi milijonov. To jo davek, nad katorim jia godrnjajo navadno le ženske, in vendar znaša dvakrat toliko, kakor zemljiški davek! Tudi tu bo treba na shodih povedati, posebej mladini, koliko so zapravi pri kajenju ! —«IBR*- Siiiešnice. (Tudi avtomat.) Wzi v šipo mestno hiše kamen in videl boš, da sc pri vratih bolj gotovo prikaže ]>«]iciat, kakor [ta pri novomeškem kolodvorskem avtomatu čokolada. (Drugače mislil.) A, prijatelju, kateremu je žena u,ila: „Moje odkrito sožalje, dragi prijatelj!" — H. (žalo.stno): „Ah, ti žo tudi veš, da je zopet nazaj?" Loterijske številke. TRST, I. avgusta 3 2 29 83 47 GRADEC, 8. avgusta 14 9 50 42 45 S posebnim vhodom se takoj odda na Bregu st. 14ÍÍ. Več se poi/.ve istotaiii. (jggj iz hribskih malin, jako okusen, ima v veliki množini t^ii 8-8) lekarna J. Bergmann — Radolfuvo. i— ■-■ Ra/.ne stvari. • (Predpis) za izkljucenje izsoljenccv v Kanado od ustopa v deželo. Vsebina sedanje kanadske postave in ukaza glede omejitve naseljevanja in za izključenje naseljencev od ustopa v deželo Kanada je sledeča: Izključeni od ustopa v Kanado so slaboumni, bebci, božjastni, blazni, gluhonemi, nemi, slepi in za delo nesposobni, katerim izjema velja le, ako pridejo v spremstvu njih obitelji, ali ako potujejo k svoji, že v Kanadi bivajoči obitelji, katera je zmožna dotična osebo trajno preživeti; nadalje osebe z nagnusno ali nalezljivo boleznijo; ako jo pa upanje, da bi se zatnogla taka bolezen v kratkem času zlečiti, sme izseljenec ozdravljenje pričakovati ali na ladiji ali pa na suhem v bolnišnici pod oblastnim nadzorstvom, izključeni so tudi prosjaki in .siromaki, ici bi zamogli pasti deželi v nadlogo; nadalje osebe, katerim je dokazano kako hudodelstvo, prostitutkam in onim, ki poskusajo prostitutko v Kanado pripeljati. Prod vstopom v Kanado, se mora v.sak izseljenec po oblastnem zdravniku preiskati pustiti. Vlada zamore tudi ukaz izdati, po katerem različne vrsto izseljencev od naseljevanja v Kanadi izključi, ravno tako lahko ukaže, da mora naseljenec posedovati gotovo svoto denarja, ako ae hoče v Kanadi na.seliti. Nekaj tacih ukazov je vlada že začetkom tega leta izdala, vsled katerih je izkrcanjc v Kanadi dovoljeno samo izseljencem, ki pridejo naravnost iz svoje domovino, no pa lia bi šele po dolgotrajni odsotnosti prišel v kanadsko pristanišče, nadalje onim, ki imajo pri sebi najmanj na najlepiem prostoru z vrtom, je naprodaj ali pa se da tudi v najem. — Kje, pove uredništv'o „Dol. N^vic". (na-e-S) Oskrbništvo j^raščiiie Uiiperčvrli proda dobro ohranjeno mlatilnico (167) VaieFica (1G8-3-1) kakor tudi sprejme v iiadaljne delo June/ Ceh'šllik, kolarski in<»jster v Cnioiiilju hiš. St. — Dolenjsko. Volilci zíi mestni občinski odbor se uljudno vabijo na razgovor radi kandidatov za dne 17. t. iii. (poiuleljek) ob 6. uri zvečer v mestno dvorano. Novomesto, 14. avgusta 1908. Max Brunner. (t6&) Vinko Umek. Volitev občinskega odbora se razpisuje na dan 20. avgusta, da voli vaak vuliini razred 6 odbornikov io 3 namestnike in sicer: (IGG) za III.^razred od 9, do 12. ure dopoldne, za II. razred od 2. do 4. ure popoldne, zn I. razred od 4. d5 6. ure zvečer. Volitve se vršijo v mestni dvorani. Okrajna posojilnica v Krškem ima v torek, 25. avg. 1.1. ob 3, uri {v slučaju nesklepčnosti pa ob 4. uri) popoludne v svoji pisarni izredei elíěei iboF po sledečem dnevnem redu : 1.) preinemlja jjravil; a.) določitev funkcijonarjev v že izvoljenem in že registrovaném naíelstvii; 3.) volitev enega nadzornika; 4.) predlogi. (164) Iz proste roko je najirodaj na Brodu šl 2 pri Novem mestu 2 dvema sobama, kuhinjo in vežo, vac v dobrem stanu, daije klet in 3 svinjaki, lep sadni vrt in vrt za domačo zelenjavo. — HiĚa je pripravna za obrtnika aH penzijonista. — Natancneja pojasnila pri lastniku Franc Lapuh Brod ttri Riiilolfovcm. (i36-i)-4) Odda se v najem (148.0.3) S tremi sobami, kuhiigo, shrambo in perilno kuhinjo s 1, novembrom 1.1. — Več se izve št, tiO za .■šolami v Novem mestu. Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu 7, dveletnim slovenskim poukom je oddati pet deželnih ustanov za prihodnje Šolsko leto 1908/lf)09, (o>!Ír. tudi za leto 1909/1910), ki se začno dne 3. novembra t. 1. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16let stari, čvrstega zdravja, ter so z {iobrim uspehom dovršili Ijtulsko šolo, Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši solo na Grmu, gotovo na svojem donm in se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom. Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno, obleko, životno perilo, obuvalo in šolske potrebščine pa si morajo sami priskrbovati. V šolo se sprejmejo tudi plačujoči in zunanji učenci. Plačujoči učenci plačujejo za hrano po 80 h na dan in po 40 K šolnine na leto, ter stanujejo brezplačno v zavodu. Vse druge potrebščine si morajo sami priskrbovati. Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo j)0 40 K šolnino na leto. Vsi učenci imajo uniformo, kî si jo morajo sami plačati. Hrano je plačevati vnajirej v mesečnih obrokih, šolnino pa tudi vnaprej v dveh letnih obrokih. Prošnje, avojeročno pisane in kolkované s kolkom za 1 K, je poslati do 5. septembra t. 1. vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni ljudsi(i ali kaki višji šoii, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in spričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilčevem. Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (revcrz) staršev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca. Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in priprostoga računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo. Kedaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu ]irosiI(;u posebej. Učenci, ki dovrše šolo z dobrim vspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico do samo dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstojm iz jirezentne službe kme-tovali na svojem ali svojih staršev domu, »mejo na podstavi odredbe c, kr. vojnega ministerstva z dne 22. julija leta 1895 št. 4643 ])rositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto. Deželni odbor kranjski, v Ljubljani, dne 30. julija 1908. (162-2-1) Prij atel j em RV" prav dobrega in pristnega dolenjskega vina uljudno naznanjam, da bodem točil od 1. avgusta 1908 naprej : : ^ej" rudeče vino (liter) po 36 kr. ali 72 vin. belo „ „ „ 40 „ ,, 80 „ v gostilni „Na vratih" v Novem mestu. ^ | laEPO POSESTVO je na prodaj za 6000 kron. Natančneje ae izve pri upravnistvii ,,Dol. Novic". (163) Vino izvrstnejia lastnega pridelka na Strugi (J>olenjsko) belo in rndeče liter kr. aH 40 h, \)ii tudi od 5() litrov naprej, cencjše, se vedno dobivii. ,ici.2-2) Javna razfradafa raznih premičnin in hišne oprave vršila sc bode radi selitve dne 25. avgusta t. I. ob 10. uri dopoldne v prvem nadstropja takozvane Križatije v Križatijski aiici. (156-3-2) Hranilnica in posojilnica za Randijo in oholico — reg. zadruga z neomejeno zavezo sprejema liranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali De ter obrestuje po (135-5-1) WI0 Obresti se pripisujejo k glavnici koncem leta brez posebnega naroČila. Kentni davek plaruje posojilnica iz svojega, ne da bi istega vlagateljem odtegovala. I. V lepem in zdravem trgu Šoštanj ob železnici Celje-Dravograd : l.J Pritlična hiša. zidana tudi s podstre-šnimi sobami, prospo-darakim poslopjem in lepo urejenim večjim vrtom — cena 8500 K, 8 travnikom, ki nese 60 gtd. letne najemnine, vred. pa 10.500 K. Enonadstropna hiša na glavnem trgu X velikim zidanim marofom, tremi masrazini, živinskimi hlevi in s travnikom okoH 6 oralov. — Cena 28.000 K. Hranilnica ima gori 14.000 K. Za obrtnika. (lGO-a-2) Kdor želi eno ali drugo posestvo si i»ridobiti, obrne so naj na - dr. L. Filipič-a, odvetnika v Celju. - v malo dneh izide v založništvu v Ljubljani, Kopitarjeve ulice Ht. 5, krasno opremljena s: Družinska Fratika za leto 1909. Cena kot doslej 24 vinarjev izvod. {169-3-2) LetoSiija ^Pratika" bo presegala po svoji krasni ojtremi in zbrani vsebini vse dosedanje izdaje, ker bo imela poleg obilice poučnega ia zabavnega berila z mnogimi slikami tudi štiri krasno izvršene slike v trobarvnem tisku ; Lurške Matere božje, jubilantov papeža Pija X. in cesarja Franca Jožefa I. ter izložbo ,,Katoliške Bukvarne" v Ljubljani. Katol. slov. ljudstvo! Ta jubilejna „1'ratika" jc edina naša pratika! Sozite pridno po njej; naj jo pozna vsaka še tako oddaljena slovenska hi.sal — Zahtevajte pri trgovcih „Družinska Pratlko" in ne dajto si usiliti nobeno druge! Kupujte in priporočajte le našo pratiko! Glavno zalogo imajo: „Katol, Bukvama", Prodajalna „Katol. tiskovnega društva" in nekateri večji trgovci v Ljubljani. Cena za razprodajalco pri naročilu do 100 kom. 17 vin. izvod, nad 100 kom. pa po 16 vinarjev. «••I Milo za naliup istr. vina. Fino pristno garantirano vino, več tisoč hektolitrov, belo, nideče, in črno od 3fi v naprej postavljeno iia tukajšnji drž. kolodvor proti gotovemu plačilu, je za prodati in se ekspedira h vzorne kleti kršč, vinarske zadruge v Vodnjanu. Cene za vagone po dogovoru, Tro-pinovec in drožcnka (istr. konjak) I* od 70 do 80 novč. liter. Za kršč. vinar, zailrugo: nsi-K-iâ) ■■■ Ivan Pujman, poslovodja, Dignano, Istra. ■■ im^^fiiie 111 rezati« hupa-jem po najvišji ceni. Izdelnjem vsa vlafUiijartikA dela. V iiiiaiu fiua tnaletna mila, jirave fruu-coBke parfiinie itd BAY-RUM fkDÍina proti izpadanju )bi in prbut, odliliorana z 10 Elatimi kolajnami. HAAfIPETROL za raKi pu-mlailha, NUSIOL iz uretiovei^a izvleEka za lase in braile ůutlri lastniku - Jožefu Lavriču v Shom pri precini pri Novem mestu. Enega vajenca in enega pomočnika sprejme takoj v trajno delo {I&4-3 2i Franc Kambič, mizarski nnyster v Črnomlju. V najem se odda na deželi pOSlOpjB za trgovino za več let. — Cena je jako nizka, — Kdor boče srečo poskusiti, naj se oglasi — ali pi.ie na uredništvo Dol. Novic, kjer se dobi naslov. (i&si-S-iii : I4-9-7( ne samo za vse mogoče Industrijske potrebe, ampak tudi za vsa domača dela te vrste dobijo se samo pri nas Pazi naj se, da se kupuje stroje v naših proda-~ jalnah, iz i' -i i' i Ï li.'., katere se vse lahko spozna po zraven stoječem znaku. iT v. Ti /T fi f< Singer Ko. attcíjsho društvo za šivalne stroje v Uiidolfovem, Glavni trg. ir^ Podružnice v vseh večjih mestih. ítýí Vsi Šivalni stroji, ki )lh ponujaja pod imenom „Slnger", so ponarejeni po našem starejšem sistemu, ki ga sedanji novejši sistemi rodbinskih strojev daleč presegajo po konstrukciji^ deiaimoinosti In trpežnosti. Odgovorni urednik, izdajate^ ia laloinik Urban Horvat. Tisk J. Krajec nasi. 16863140