Za poduk in kratek cas. Lurška mati božja. (Dalje.) 0. avgusta. Inomost stoji v veliki planinaki ponivi. Okoli mesta planine kar raatejo iz zemlje, kakor aive zobaste atene obdajajo meato — le na podnožji nekoliko obrasene in zelene. Reka Inn ga razdeluje v dve akorej enako veliki polovici. Crez Inn je le eden moat in ena brv, kar je za veliko meato (26.000 prebivalcev) gotovo premalo. Zjutraj ob 4. uri zapoje iz atolpa ineatne fare cerkve zvon: zdrava Marija! Ta zvon rea tako veličaatno in lepo poje, kakor bi aatni angeljci peli. Meševal aem v cerkvi prijaznih očetov frančiškanov, ki so varubi dvorne cerkve. Sredi dvorne cerkve je velikanaki apomiuek ceaarja Makaimiliana I, alednjega železnega viteza. Okoli apominka atoji 28 železnih vitezov, kraljev, ceaarjev, ceaaric, kakor bi žalovali po minolib čaaih. Človek ae jib kar straši, kedar atopi v cerkvo. V atranaki kapelici na levi atrani je apominek iz marmorja junaka Andraža Hoferja, ki je ponoa vrlih Tirolcev. V cerkvi Očetov kapucinov aem videl altar in podobo Matere božje od preav. Srca Jezuaovega, katero ao pred par leti tako aloveano kronali, kakor amo tistokrat v ('aanikih brali. Na atenah viae veliko tablic. ki obiakovalcu oznanjujo, da je ljuba Marija rpomagalau. Tudi meatno farno cerkev aem obiakal, kjer imajo na velikem altarju tudi čudodelno podobo Matere božje. Splob pa so lurški romarji opazovali, da ae Marija v Inomoatu jako časti; celi den ti gorijo pred njeno podobo luči. Še nekatere cerkve aem obiakal, zvečina ao aamoataaake. Ako ao aamoatani atebri kat. vere, potem je Tirolska močna v veri. To tudi je. Vaepovaodi je bilo obilo molilcev, ne aamo ženakih molenk, ampak tudi — možkih. Ker mi je znano, da ae v Inomoatu malana okna delajo za našo Mariborako atolno cerkev, tedaj ae podamo v tisto tovarno in rea amo v naertu že videli tiato okno izdelano, ki ao ga mil. knez in škof naročili. Malana okna bodo pravi kinf; naše atolne eerkve. Zadi za palačo. ki jo imajo ceaar v Inomoatu, je moatovž, ki je krit" z ,,zlato atreho". Ko je namreč vojvoda Friderik IV. bil goapod na Tirolskem, so mn izmialili ime »Friderik s prazno mošnjo". On se pa je potem maščeval nad avojimi aovražniki in je napravil to zlato atrehico, češ, da ima zlata ne aamo v hramu, ampak tudi na atrehi ter jim je a tem hudobne jezike zavezal. Zdaj pa brzo apat — jutri je dalnja pot! 10. avgusta. Rano že grem meaevat v cerkvo očetov redemtoriatov. Tem prijaznim redovnikom se pa bere z lica, da mir božji atanuje v njibovih arcih. Koaem ae priporočilaveti božji previdnoati, hajdi a culico na železnico. Na kolodvorn je čakalo veliko število radovednih na vlak, ki je iz Dunaja imel pripeljati lurške romarje. Na postaji zazvoni in že stoji želczni konj pred nami in težko sopiha, ker je brzo vozil. Prijazno pozdravimo romarje, posebno alovenske, ki ao ae nad Dunaj vozili. Na prvem vlaku niaem dobil prostora, ampak še le na drugem' ki je kake pol ure pozneje pridrdral. Zdaj sta oba konja, eden za drugim naglo z nami letela proti Švicarski. Še 80 dobro ne vaedem na avoj prostor v kupeji, in že aem bil do dobrega domač med njimi, daairavno še nekoliko vratnikov niaem bil videl svoje žive dui. Veselega lica so mi pripovedovali, kako lepo ae je romarska pot na Dnnaju zarela in kako prijazno jih je ljudstvo po Spodnjcm- in Gornjem Avstrijanskem, kjer so ae še bolj po dnevu vozili, sprejcmalo in pozdravljalo. Po sloveani veliki meši, katero so mil. škof Angerer v veliki stolniei sv. Štelana, ki crez 7 tisoč ljudi obsega in je bila ljudi natlačena, so se škof pred altarjem obrnili do romarjev ter jih nagovorili. Najpred so pozdravili romarje iz vseh krajev Avatrije došle ter so jedrnatem govoru razložili, da bode ta božja pot v Lourdes v poveličanje božjega imena v povišanje Marijine čaati in v dušni basek romarjem in vsem, ki so 8e jim v molitvi priporočili, pa so tudi omenili, da bode pot težavna in da bode mnogo zatajevanja in potrpljenja treba, da pa srčnim in pobožnim romarjem tudi aladke tolažbe ne bode zmanjkalo. Slednjič ao še svitlega cesarja in celo Avatrijo romarjem priporočili ter jim voščili srečno pot ter zdravim in veselim ae vrniti. (Dalje prib.)v Sniešnica 34. Na poti od poroke. Ženin: ^Čemu, ljuba moja, čemu si tako žalostna?" — Nevesta, ihteč: ,,Kaj bi ne bila. saj ti bom odslej kubala. pa ne znam nič kuhati." „0", tolaži jo ženin, ,,za to ni treba, da si tako ža- lostna, saj tndi jaz ne znam, kaj ti naj dam kuhati."