ANTON SKALA, Maribor: Kulturno poslansivo učiteljstva. (Govor na zborovanju učiteljskega društva za Maribor dne 11. maja 1927 v narodnih Rušah pri Mariboru.) (Dalje.) Delo v prosvetnih društvih. Vprašanje je zadnji čas na dnevnem redu, ali naj naša organizacija vnese v svoj program, ali naj se morda osnuje kaka nova učiteljska organizacija, ki bi povdarjala, da dela za narodno in državno edinstvo? Jaz nisem ne za prvo in ne za drugo in proti obojemu iz enostavnega razloga, ker na« rodno prosvetno delo se mora vršiti med narodom, kjer poedini učitelj živi in deluje, ne pa tedaj in v onih središčih, kjer se uči» teljstvo zbira, da razpravlja o svojih sta* novsko političnih vprašanjih. Torišče za na^ rodno prosvetno delo so podeželska pro* svetna društva s svojimi programi in uči= telj, ki svoj narod ljubi, tudi danes ne bo obračal hrbta društvom, ki si jih jc za svoj kulturni napredek ustanovil narod s po= močjo učiteljev naših prednikov, ampak se bo z ljubeznijo posvečal društvenemu zwljenju v krajih, kjer je že društvo, v krajih kjer ga še ni, pa bo poizkušal primerno dru« štvo ustanoviti. V podeželskih društvih vzgaja učitelj narodno zavest s pesmijo, knjigo, godbo, predavanji \n gledališkimi igrami. V podeželskih društvih pomaga svo= jemu narodu do kulturnega in gospodarske* ga napredka. Tu je mesto, kjer narodno za= vedni učitelj z živo besedo utrjuje duhovne vezi med brati Slovcnci, Hrvati in Srbi, kjer uči spoznavati našo novo ustanovljeno na^ cionalno državo, kjer seznanja ljudstvo z državnim gospodarstvom, zakonodajo, med^ narodnimi odnošaji in drugimi socialnimi vprašanji. V podeželskih društvih bo nar.^zavedni učitelj opozarjal na skupni smoter, ki ga ima vse kulturno življenje. Vse premalo se še povdarja v naših društvih skupni smoter; društva se po večini zadovolje, da dosežejo krajevni uspeh, nekak društveni egoizem se še vedno preočito kaže po naših društvih. Učitelj, ki vodi prosvetno delo, pa prav lah« ko kaže pri vsaki prireditvi, pri vsakem društvenem nastopu na skupni smoter, ki je: Vzgojiti našd ljudstvo v iskreni srčni kuj itiu sr i, v z b u d i t i v njem zavest slovenstva, jugo« slovenstva, vseslova»stva, dvi? gniti ga do pravega pojmoivanja človečanstva. Le zavest skupnosti, skupnega dela, skupnih ^žrtev, skupnega stremljenja bo dvigala vsa društva in pri-vedla do skupnosti cilja. Treba je zavest skupnosti razviti tako, da se bodo društva zavedala, da pomeni uspeh kateregakoli društva, uspeh vseh društev in da je ne= uspeh poedinega, neuspeh vseh društev. Edino taka zavest skupnosti nas more pri* vesti do največjih uspehov. Učitelj, narod^ no«prosvetni delavec bo moral torej iskati stikov med poedinimi društvi in pomagati zvezam kulturnih društev pri skupnih dru^ štvenih prireditvah. Toliko o kulturnem delu učiteljstva v društvih. Ali naj vrše to dclo vsi učitelji, ali le nekateri in kateri? Na to vprašanje si mora odgovoriti vsak sam. Treba je kakor za vsako tudi za to delo sposobnosti in vo* lje. Pred vsem pa zavesti, da poedinec ne pomeni mnogo, da smo na zunaj vsi skupaj le enota, vsi vkup kot člani istega naroda in da naš narod vsled svoje maloštevilnosti težko pogreša tvornih sil svojih sinov in hčera. Delo v pedagoških krožkih. Tovarišice in tovariši, pa bo rekel kdo, saj je učiteljeva naloga predvsem v šoli, go= vorimo rajši o pedagoških nalogah učitelj^ stva in kakšno stališče je zavzelo napram njim sindikalno Udruženje? Po pravilih mora Udruženje skrbeti za povzdigo šolstva po priznanih, sodobnih pedagoških načelih. Udruženje — to smo mi, mi vsi moramo torej skrbeti za povzdigo šolstva, kajti vodstvo Udruženja lahko lc predloži na pristojnih mestih predloge, ki jih izdela učiteljstvo. Kdaj in o kakih pnlis kah pa naj učiteljstvo izdela predloge za \zboljšanje šolstva in na kakšni osnovi? Učitcljstvo se je v ta namen pričeio organizirati v pedagoških krožkih. Ideja pedagoških krožkov je lepa, dobra in potrebna. V teh krožkih učiteljstvo raz* pravlja o vseh pedagoških vprašanjih — to je o raznih vzgojnih principih, metodah, novih pedagoških pojavih, sploh o vsem pedagoškem delu v šoli, učilnici in delavni= ci. V pedagoških krožkih se da razpravljati na podlagi raziskovanj v šoli: zakaj tudi dobri vzgojni principi ne dovedejo vselej do zadovoljivih uspehov. Da se boriti proti šablonskemu delu v šoli, to je proti vzgoj^ nemu in pedagoškemu dclu le po nekih za* konih, ki jih ta hoče presaditi v našo šolo iz francoske, drugi iz nemške itd. šo!e. Na podlagi pridobljenih izkustev v šoli je mo= goče v pedagoških krožkih 'debatirati o umetnosti vzgoje in pouka, ker le zdrava vzgojna in naučna umetnost vodi do spos znanja človeka, to je do spoznanja onih no^ tranjih gibalnih sil, ki jih vzgojitelj morc izpremeniti v praktično vrednost za vsa* kega poedinca; torej o praktični vzgoji otro= kove individualnosti. Otroka spotznati, dw ševno pregledati, dognati bistvo njegove duše pa se ne da po zakonih, kakor se n. pr. da njegov fizični ustroj. V otroško dušo prodreti se da le z umetnostjo opazovanja, kako se človek razvija v svojih otroških in mladostnih letih. Od rojstva do vstopa v šolo in potem do 10., 12., 15. leta. Na pod= lagi opazovanja otrokovega razvoja pa se da potem v pedagoških krožkih prav lepo raz= pravljati o učnih načrtih in vzgojno učnih metodah. Tako delo v pedagoških krožkih v posameznih krajih in potem v centralnem pedagoškem krožku, ki ga bo treba tudi osnovati — bi nas privcdlo — oziroma pri* bližalo spotznanju našega otroka in dobili bi vzgojne metode in učne načrtc, ki bi od* govarjali razvoju in potrebam našega otros ka. Odtujevali bi se čiipdalje bolj od ša= blonskega dela in vsako pedagoško delo, če prvotno še tako diši po reformi, postane tudi šablonsko, če vzgojitelj ni umetnik, ampak je le rokodelec, to je, če ne more, ali noče ali neizna živega materijala, otroka, ki so mu ga izročili starši, na osnovi spo* znavanja sam oblikovati, atnpak dela le po raznih tiskanih predlogah. Pedagoški krožki pod vodstvom izku* šenih učiteljev vzgojiteljev bodo vzgojno in naučno delo učiteljstva vodili in izpopolnjc vali. V pedagoških krožkih pa se bo tudi lahko kazalo na kvaren vpliv, ki ga imajo nešolniki na šolstvo. Bistvo pedagoške umetnosti zahteva, da učiteljstvo samo vodi vzgojo, pouk in upravo šolstva. Le tedaj bo v upravi enotnost in bo obveljalo le ono, kar bo izvleček iz spoznanja človeka in nje* gove duše. (Dalje prihodnjič.)