Spomini na pretresljive dogodke, na vulkanske izbruhe človeških strasti in padce moralnih vrednot, neizmerno povečujejo poznanje skritih sil v človeku, tistih, ki so kričeče nasprotje veličini, s katero so se posamezniki dvignili nad svoj čas in okolje. Tudi v Otonu Župančiču je živel ta dramatični kontrast, vendar bolj kot skrita moč, ki je le v drobnih utrinkih našla svoj odmev. Umetniška veličina tega predstavnika in glasnika človeške duše je tembolj vzplamtela v luči novega sveta, vendar so težave staranja zakrivile, da ni postal v večjem obsegu pesnik svojega časa, njegovih tragičnih padcev in osvežujočih vzponov. Kot človek je bil Oton Župančič prikupna osebnost, ki ni izzival močnejših nasprotij. Iz družbe z njim se spominjam, da je v kresanju nasprotnih nazorov in interesov ohranil pozo mislečega človeka, ki se je oglasil k besedi tedaj, ko je njegovo stališče miselno dozorelo. Ni maral diskusij, ki prehajajo v prepir. Zdelo se je, da je imel v sebi zmerno obliko tega, kar imenujejo Nemci »Lebensphilosophie«. V vsem njegovem pesniškem, gledališkem in prevajalskem delu je ležal odsvit njegove dozorele, usmerjene in umerjene narave, ki je mogla dozoreti v veličino umetnika. Kot človek je bil umetnik, kot umetnik pa človek v najbolj pozitivnem pomenu te besede. Žal da kot umetnik Goethejevega kova ni našel svojega Eckermanna, ki bi bil mogel v obliki razmišljajočih vprašanj dobiti in dati širšo podobo Župančičeve osebnosti in njegovega življenjskega in miselnega sveta. Bruno Hartman OTON ŽUPANČIČ NA MARIBORSKEM ODRU Oton Župančič je bil s pesniškim delom in osebnostjo v mariborski slovenski javnosti na moč priljubljen, zlasti med mladino. Zato so bila vsa srečanja med pesnikom in Mariborčani čez odrski robnik dogodki, ki so imeli veliko odmevnost v njihovem čustvovanju in mišljenju. Župančičeva dela so v Mariboru poznali že v njihovem ranem obdobju, tedaj v mestu, v katerem je nemško nacionalistično meščanstvo poskušalo slovenski živelj izriniti v popolni etnocidni geto. Mladi slovenski rod na mariborski gimnaziji (tako poročajo njena letna šolska poročila) je že od šolskega leta 1904/1905 pri slovenskih seminarskih urah razčlenjeval pesništvo slovenske moderne, zlasti Ketteja in Župančiča. V šolskem letu 1905/1906 je sedmošolec Niko Vrabl, ki je tisto leto s sošolci ustanovil prvo slovensko javno knjižnico v Mariboru, v gimnazijskem seminarju obdelal Župančičevi pesniški zbirki Čaša opojnosti in Cez plan. Mladi pesnik Janko Glazer, ki je vse življenje Župančiča visoko vrednotil, je o njem govoril v gimnazijskem seminarju v šolskem letu 1911/1912.1 Da je bilo Župančičevo delo znano in v čislih tudi v mariborskih »narodnih krogih«, nam priča Glazerjevo poročilo o edinem dnevu, ki ga je v Mariboru prebil pisatelj Ivan Cankar — o prvi nedelji v maju 1. 1911. Ko je popoldne sedel v družbi v restavraciji Narodnega doma, se je med omizjem vnela po- 1 Slowenische Sprache. Freie Vorträge. — V: K. k. Straatsgymnasium in Marburg a/D. Jahresbericht über das Schuljahr 1911/1912. Marburg a/D 1912, str. 39. Dokumenti SGM XIV (31), Ljubljana 1978 5 Narodno gledališče v Mariboru Predstava 91 Sezona 1927-28 Mo Wfi in Ijitt Mira i teten priredita v pondeijek, 23. Januarja 1928 ob 20. url proslavo neideseiletno rijsua Otona Župana SPORED: i. PrMUvarije o Žapaažtžu. jov&H proi. Janko CUser ?. a} O -Jos, Pavii«, «V^pvaalt»* M O ?.«(>»»<>.? * Jo*. Prš«Siefca, *Zve«fe iani<* . F»J« Franj« Burje«»., im kUvitju »premil* Mink« Z*cherk>e.r 1, ai O. Ž«p*»5iZ, .Ci«baa ¡6 rebri**, recitira Elvir» Krelj«-*' \--l <■'' A>;par.‘ania‘, JM» čeblja’,recitira A«»«» Kovačiče»» dl < > Zupan■■>■■'. .Umetnik m ženak-i”, „VuraU {»««nW(»i4 epi- «toU*, reeitr. VUdmur Skrbmi 4. *t tt Župani.1-A Uiuv«.. HSer««ad»* G O ->sFayč>č, .MU *'-> cvelar *»•>?" i'■■■■■•■ ?M»t n» fcUvrtr, spr«.«Zja Minka ZiukerMV# I 5 O ŽupanM. VERONIKA DESENIŠKA IV. DEJANJE O S E B F.: Kf*.ir UiViejfa «tSelka ds'a -t pnisiftudi m tvrdka >». Brandi v MariUri» Edi» Grom Hudo Želeraik Pavel R.»E»rZer IWilo Stopar Antoo Hvr»/t»vii Ant» Kovirfifteva I ran Tovornik Elrd«. Kraljev» MED IZVAJANJEM VSTOP NI DOVOLJEN P® adrodbi ln v «&• prapovedan vhod « parter i« na b«Sfe®i» s d®žr»W, pniUa»i, kkptouk«« te OPJtirtstvo »s prosi, d« i« predmeta o»t«vl v g«arrf*»«M. Cene prostorom: Lofnt sede« v parurju In L nadstropju po l>hi 37r 3P' -~-t /o —, v H. nadstropju po »In 15- , 12'—; parlerni srde« po Dtp 25 , 2-r—, ; p;j! ,ki sedvži •>' »in ¿S-—, 2(J"—, IS' - , 12*—; galerijski sedeži po Ul« L' ,10* i-! '• parter j: : - ' -■■ Din 7'--. za dijake 4' > na galeriji«!’-- - Blagajna se odpre do! ure čred začetkom predstave. Konec po 22. url e Sezona 1926-27 V soboto, ¡6. oktobra 1020 Ob 80. url. VERONIKA DESENIŠKA Tsagedija v 5 dejanjih (7 slikah). Spisal Oto« županCič. Režiser prat. O. šest, k. g. OS£BE: M«wi ti., Celjan . Grom i^terik U.. njegov »n . . Železnik Jmava Fmnkopanka, Friderikova žena . Bukšttkova |fei Jošt SotHki • Rfej Ivan Sčvničar. oskrbnik v Krškem gradu 0^ ' | Jelisavtoi dvomiti . Raaberger Stopar Ha raslo vič Kovačičeva Savinova Hermanov kancelar j| Friderikov pisar j- Pravdač............... P Bonaventura . . i Desetniki gospod ij Veronika, njegova hči • Sida. njegova sestra ' Dvorniki in dvomiee. spremstvo, sluge, straža. Burja Sl. , Tovornik Pirnat . Kovtf Jotfco Kovič Pa veK Kraljeva Starčeva Godi se 1422tegi leta. Prvo dejanje na Descnicah. drugo, tretje in četrto v Krškem gradu, peto v Gornjem Celju Muzika • A. Baiatke. Po 4. b» S. »liki jr daijkl odmor. Med lxva}an»em vstop ni dovoljen. Cene prostorom: Loir il Ota >40 —. 12#-—, SO- . Parter»! Rdeti 4 Oto »■ , ’20—, 15 . Balkomkl «Oerl » Dta 25-, »•-, 15- -, 12’ Uelerljakl sedeli O Oln 12 . ¡0- , 7’ . Stoji«» « parterju («mo n Oto S —, n» galeriji Oln 4—. Blagajna se odpre PQ| ure zatetkom predstave. Konet okoli 1.23. lemika o Župančičevi zbirki Samogovori. Tedaj je Cankar hotel brati iz nje pesnitev Dumo.2 Po prvi svetovni vojski se je v Mariboru (Župančič je zaskrbljenost za njegovo nacionalno usodo izpovedal v pesmi Sonet, kasneje preimenovan v Zemljevid iz 1. 1908) vnetost za Župančiča — besednega ustvarjalca še povečala, saj je v mestu popustil germanizacij ski pritisk. Ko so v mariborskem Narodnem gledališču začeli 1. 1921 izdajati gledališko strokovno revijo Drama, so že kar v prvi številki na kratko opozorili na Župančiča — prevajalca Shakespearove dramatike. Znani socialnodemokratski politik in ljudski prosvetar prof. I. Favai, eden od ustanoviteljev mariborskega delavsko prosvetnega društva Svoboda, je na koncertno-recitacijskem večeru v kazinski dvorani 14. januarja 1922 »prečital znano Župančičevo Dumo«.3 Tri leta kasneje je izredno delavna mariborska Ljudska univerza pripravila predavanje prof. Janka Glazerja »Slovenska moderna lirika«.4 Osrednja téma predavanja je bila posvečena poeziji Otona Župančiča. V »vzornem literarnem eseju« je Glazer orisal nastanek simbolizma v Evropi, nato pa prešel na slovensko moderno. Za himno nastopajoče generacije je Glazer označil Župančičevo »Pesem mladine«. Nato je očrtal Župančičevo pesniško osebnost. O tem delu predavanja je poročevalec (urednik Tabora, Božidar Borko?) zapisal, da je »dostojna študija o Župančiču, kakršne Slovenci še nimamo in ki v nekaterih ozirih prekaša Bartulovičevo obsežnejšo študijo«.5 Drugi del predavanja je bil teden dni kasneje (10. marca 1925); obogatil ga je recitacijski nastop »iz vrst članov naše (sc. mariborske, B. H.) drame«. Nastopili so z recitacijami Župančičeve poezije Olga Severjeva, Silvester Škerl in Milan Pirnat. Poročevalec je Severjevo ocenil, da je »recitirala troje pesmi na vrlo nežen in prikupljiv način«, Škerlu da se ni posrečilo oživiti recitacije z dramatično interpretacijo, medtem ko je Pirnat »čital z očividnim vživetjem v lirično vsebino«.6 Nato je napočilo 1. 1926, ko se je Oton Župančič kar trikrat osebno pojavil v obdravskem mestu in dvakrat sam nastopil na gledališkem odru. Prvič je Oton Župančič prišel v Maribor 6. marca 19267 s skupino Društva slovenskih književnikov, v kateri so bili Oton Župančič kot društveni predsednik, Fran Albreht, Josip Vidmar in Vida Jerajeva. Na povabilo intendanta mariborskega Narodnega gledališča dr. Radovana Brenčiča so prišli ponovit proslavo 125-letnice rojstva Franceta Prešerna, ki so jo imeli v ljubljanskem Narodnem gledališču 10. februarja 1926. V nedeljo, 7. marca dopoldne je bila v »natlačeno polnem gledališču Prešernova proslava za dijaštvo. Ko se je na odru pojavil Župančič, je zagrmel buren aplavz, priča veselja, ki ga je spontano občutila mariborska mladina, ko - Glazer Janko: Ivan Cankar v Mariboru. — NOja 10 (1957) str. 317. 3 Koncert Rumpf-Kačerova ... Tabor 3 (1922) 8, 11. I., str. 3. 4 (An.): Večer Otona Župančiča v »Ljudski univerzi«. — Tabor 6 (1925) 50, 3. III., str. 1. 5 Poročevalec je imel v mislih esej Nika Bartuloviča: Oton Župančič, Srpski književni glasnik 1924, str. 294 id. 6 (An.): »Slovenska moderna lirika«. — Tabor 6 (1925) 57, 11. III., str. 2. 7 Iz mariborskih spominov na Otona Župančiča. Ob 75-letnici pesnikovega rojstva. — V: Černič dr. Mirko: Doživljaji in doživetja. Maribor 1953, str. 131. 8 v torek, dne 1. oktobra 1929 Zažetek ob 20. uri SVEČANA PROSLAVA 1. Ouvertura 2. Slavnostni govor. Govori