Leto LXXm, it. 91
Poštnina plačana v gotortaL DU Paatfnbftv bat
Preis - Cena L 2
Ureunlitv« ia oprava, Ljubljana Kopitarje«« i- l'«letcra «J-6i-2J M. Maaečn« »aročnln« n lit. - Cek. refl. Ljubljana 1U6JC aa naročnin« ln tt.S9« ia Inaerate. Izključno »a •topatvi, za oglase U Italije te Inozematvai DPI B. A. Uilano
Bokopli«* a« vraiam*

APRIL • 1045
22
NEDELJA
DerWehrmachtbericht im heutigen »Jutro«
Zagrizena odločnost odbija boljševiški naval
Ogorčena bitka vzhodno od Berlina — Težki obrambni boji na celotnem zahodnem bojišča.
Fiihrerjev glavni stan. 21. apr. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
V veliki bitki med S ude ti in Stet-tinskimllaffom se naše čete z zagrizeno odločnostjo branijo proti boljsp-viškemu množičnemu navalu. Sovražno oklepniško armade, ki s» stisnjene na ozkem področju, so prebile bojno črto na več mestih. Lastne bojno skupine nudijo trdovraten odpor na bojiščnih delih, ki so obstali, kakor tudi v glibini bojnega polja in vežejo močno sovjetsko sile. Severozahodno od Gorlitza so naši oklepniki zapleteni ▼ obrambo ogorčenih napadov. Na posameznih nrestih so protinapadi nekoliko napredovali. Iz vdorno vrzeli južno od Spromberga jo pognal sovražnik svoje oklepniške osti do področja pri K a m o n z u. Hrabri |>o-s:\dki Bautzena in Spromberga sta razbili vse napade. Med Sprem-hergom in K n 11 b u s o m so boljševiki dovedli močno oklepniške sile. Naprej prodrli deli stf prodrli do področja pri J ii t o r b o g u in južno od W ii n s -d orla, kjer so v teku boji. Na odseku (tiirlitz — Kottbus je hilo v obeh zadnjih dneh uničenih 211 oklepnikov.
Pri Frank furtu so naši oddelki odbili vse napade. Na področju vzhodno nd Berlina trajajo ogorčeni boji ob črti Fiirstonwalde — Strauss-borg — Borna u. Napadi na te kraje pa so se {Hinesrečili z izgubami (a sovražnika. Boljševiki so razširili svoje napade na severno bojišče ob Odri, kjer so med Sehwedtom in Stettinom bili preprečeni številni poskusi prekoračenje reke. Dve krajevni pred-mostji sta zapahnjeni.
Leteči oddelki in v bojo na zemlji vrženo protiletalsko topništvo letalstva so uspešno posegli v boje na tleh ter uničili 75 oklepniških voz in reč sto tovornih voz. Sestreljenih je bilo 42 letal.
Na jugu vzhodnega bojišča so spodleteli obnovljeni sovjetski prebijalni poskusi južno nd S t. Poltena, severno od Mistelbacha in severozahodno od Moravske Ostrave. Uničeni so bili številni oklepniki.
Proti zahodnemu bojišča trdnjave R r e s I n u izvedeni napadi v moči divizije so ostali brezuspešni razen skromnega vdora.
Sovražnik je proti trdnjavi P i H a u obnovil svoje napade z močnim posegom gradiva. Vendar mu ni nspel nameravani prodor.
Pomorsko trdnjavo G1 r o n d e - Jug je včeraj sovražnik premagal po uporabi zadnjega streliva in dokončnem uničenju vseh pristaniških naprav.
Ob spodnjem teku reke E m s je so-
vražnik porinil naše čete po ogorčenih bojih za Schendorf nazaj na področje na obeh straneh Papenburga. Severno od Friesoytha so v teku ogorčeni boji za neko sovražno predmostje ob prekopu K G s t o n. Na obeh straneh Delmenhorsta, v žigar južni del je sovražnik vdrl. in južno od Bremena se položaj kljub izpreincmb polnim bojem ni izpremenil.
Britansko divizije, ki so napadale iz Liinehurger Heide proti severu, so na široki bojni črti dosegle L a b o , vendar pa so bile odbite ob naših predmestjih pri Artlenburgu in Bleske (1 u.
V H a r z u trajajo telki obrambni boji za B r o c k e n, ua odseku E1 b i n-g o r o de in s sovražnimi silami, ki napadajo z vzhoda proti spodnjemu liarzu.
Ob premostju Dessau so se ob visokih izgubafh zlomili močni napadi ameriških pehotnih in oklejmiških oddelkov.
Dalje južneje divjajo ogorčeni boji b sovražnikom, ki jo vdrl v B i 11 e r I e I d in D e 1 i t z s c h.
Medtem ko se je sovražnik na vele-področju Chemnitz — Plauen omejil lo na krajevne ogledniške sunke, je izsilil v pogorju E 1 s t e r in Fiehtel kljub močnemu odporu naših čet globlje vdoro.
Jugovzhodno in južno od N ii r n -berga, katerega hrabra posadka, stisnjena na najožji prostor, nudi sovražniku še nadalje žilav odpor, so naše čete preprečilo večje napredovanje Amerikancev, ki so z močnimi silami napadali proti jugu.
Sovražne sile, ki so sunile do gozda M a i n h a r d t, so povečale svoj vdor proti jugu in so z naprej poslanimi ogled-niškimi oddelki dosegle področja pri G o p p i n g e n u. Istočasno pa so je ojačil pritisk proti črti H e i 1 b r o n — PI o r z h e i m Sovražnik je i» svojega vdornega področja pri T U b i n g e n u v težkih gozdnih in krajevnih bojih napredoval proti severovzhodu.
Težki obrambni boji na Italijanskem južnem bojišču so se nadaljevali na dosedanjih težiščih z enako srditostjo. V težkih izredno trdih bojih, ki jih je vodil sovražnik ■ veliko uporabo gradiva, so naše hrabre divizije preprečile vse sovražne prebijalne poskuse.
Velepodrožje Berlina je bilo včeraj napadalni cilj ameriških bombniških oddelkov. Razen tega pa so šibkejši oddelki odvrgli bombe na številna južno-nemška mesta. V noči so strahovalni^ lo-talci zopet bombardirali stanovanjske okraje prestolnice.
Napetost med boljševiki in demokrati na Bližnjem vzhodu
Ženeva, 20. aprila. Iz Irana je priSlo poročilo, da je odstopil Bayjattov kabinet. Podrobnosti o ozadju to nove vladne krizo Se ni, vendar je znano, da pripravlja v mestih severnega Irana tako imenovana »Osvobodilna fronta« — pod katero se skrivajo pripadniki Moskve demonstracije proti teheranski vladi. Vse to pa je nadaljevanje tistih demonstracij, kl so jih Sovjeti priredili pred nekaj meseci, ko so bile odklonjene nove petrolej-ske koncesije. Takrat je nastopilo na-sprotjo med boljSevlkl ln Angloamerikanci
v Iranu, kajtt ta dežela je od svoje zasedbe postala prizorišče nasprotujočih so interesov. Trenutno bodo ti dogodki z ozirom na poljski problem in zaradi konference v San Franciscn zasenčeni, toda na Bližnjem vzhodn se vidi razvoj, kt vsak hip lahko privede do zapletljajev.
Ženeva. Kakor javlja Švicarska brzojavna agenoija lz Moskve, so pred odstopom iranske vlade razširili sovjetski listi govorica, v kailerih se govori 0 demonstracijah proti iranski vladi. Te demonstracije je organizirala iranska »osvobodilna fronta«.
Spletke za Sicilijo
Stockholm. Kakor javlja Routerjev rimski dopisnik, jo vodja sicilskego separatističnega gibanja odposlal brzojavko na kon. fcrenco v San Francisco s pozivom, da prizna konferenca totalno sicikiko suverenost »v okviru svotovno zaščitnega sistema«. V nasprotnem primeru groze z uporom proti »Bonomijovt brezčastnl vladi«. Rimski list »Ttalia Nuova« priobčuje to brzojavko ter govori o temnih silah, kl se bore proti italijanski enotnosti.«
Sovjeti izgnali tuje diplomate iz Budimpešte
Bern. Dtipisnlk časopisa »Tribune de Genovo« v Ankari poroča, da s« lz Budimpešte došli inozemcl pripovedovali, da je sovjatsko poveljstvo Izgnalo poslaništva Švloe, Turčije, Švedske in Vatikana, istočasno Pa številne inozemoe, prodvsem Ni-zozomeo. Življenje v Budimpešti je za vse plasti zelo težavno. Le na črni borzi je možno kupiti potrebna živila.
Zanimiva zapora
Stockholm. Kakor porod« »Aftonblodet«. javlja ameriški časopis »News Week«, da so ameriške oblasti očividno prisiljen«, da izvajajo cenzuro za severnoameriške vojne ujetnike iz Nemčije, ki so ee vrnili čez Sovjetsko zvezo. Pokazalo so je namreč, da so Preko Sovjetske zvezo došli vojni ujetniki podoli izjave, kl bl lahko Škodovale amerl-ško-sovjotskira odnošajem. V Angliji na pr. je vojnim ujetnikom, kl eo se vrnili preko Sovjotske zveze, prepovedano, da bl se jav. no izražali ali da bl podajali informaoije angleškemu časopisju.
Naš prezident Slovencem
Radijski govor Slovencem ob odločilni uri
Sovjetska gonja proti Švici
Bern. Kakor poroča »Eichange Tele-graph«, so od »Tassa«, »Izvestija« in »Daily Workerja« razširjeno trditve o slabem ravnanju sovjetskih tntornlroncov v Švici izzvalo v javnosti močno vznemirjenje. »Basler Nochriohton« govori o »groznih trditvah«, potom katerih naj bi se pokazalo Švici kaj so pravi ne biti v diplomatskih odnošajih s Sovjotsko zvezo, »Tat« piše: Pisanje »Izvestija« je sumljivo ter stremi za tom, da s pomočjo množičnih obdolžitev pokonča vse, kar no odgovarja moskovskemu imporijall-eUčnemu aparatu nasilja.
Amerika odklonila Lublin
Stockholm,' Kakor poročajo, jo ameriško zunanje ministrstvo objavilo, da so Združene države odklonile ponovno izraženo ž<djo Sovjetske zveze, da povabi zastopnike poljske lublinske vlade na konferenco v San Francisoo. V zvezi s tom se boje, kot poroča »United Press« lz Washingtona, da se bodo zaostrili razgovori, kl jih naj ima Molotov s predsednikom Trumanom ln zunanjim ministrom Stettininsom na svoji poti v San Francisoo.
Bonomijeve težave
Ženova. Gnulllstična agencija AFI Javlja, da v Bonomijovl Italiji, kl so jo zasedli zavezniki, vedno bolj narašča fnSizem ter da ga je treba z neštevilniml ukrepi in poostrenimi določili ovirati pri delavnosti. Poročilo pravi, da Je ministrski svet moral izdati več odredb, da nadalje zatira fašistično gibanje. Umeščena so bila Izredna sodišča In uvedeni vojaški zakoni. Z nasilnimi nkrepi, kakor internacijami, ob. sodbami do 30 let ječe tn smrtnimi obsodbami, skušnjo preprečiti zopetno obnovo fašizma.
SLOVENCI IN SLOVENKE!
Še nikdar niso zgodovinske okolnosti od našega naroda zahtevale toliko treznega mišljenja, discipliniranosti in enotnosti v čustvovanju in delu.
Če je bila zahteva po takšnem zadržanju našega naroda ie zadnja štiri leta tako nujna, potem so jo zadnji tedni in dnevi stopnjevali še bolj in bo v bodočo postala še glasnejša. Prav vsak Slovenec, ji mora prisluhniti in ee ji bo moral brezpogojno podrediti, če ne l»o hotel 6tati kdaj pred zgodovino kot škodljivec svojega naroda.
Spričo tega si bo prav vsak Slovenec moral postaviti vodilo: koristiti narodu, kar mora biti edini interes vsakega rojaka, posebno javnega delavca, in kar sem v času svojega težavnega dela na krmilu naroda skozi njegove najtežje dni že tolikokrat poudarili Ta interes nam preprečuje, da bl v nekoristnih stremljenjih zapravljali svoje sile in ljudi in temu interesu morajo nujno skupine in posamezniki podrediti vse druge interese, zakaj najbolj logično dejstvo je, da so šele v svobodi, blagostanju in pro-cvitu niaroda obseženi svoboda, blagostanje in procvit skupin ixt posameznikov, ki se prištevajo k slovenski narodni skupnosti.
Kajpak je za lo treba prave domovinske ljubezni, ki zna vse pretrpeti, vse prenesti, vse žrtvovati in so vsemu odpovedati, kadar jo j>o sredi vprašanje narodove koristi.
Po izgublje.ni vojni, ki jo nismo hoteli, je naš narod stal pred grozotnim dejstvom grozeče narodovo smrti.
Takrat jo bil naš narodič prvič postavljen pred neusmiljeno preizkušnjo, ki jo je ta vojna namenila najodom, ki so so vanjo zapletli.
Samo drobcen, neznaten plamenček, ki nas je razčetverjene spominjal, da smo vendarle še narod, jo bila tako imenovana avtonomija Ljubljanske pokrajine.
Toda že pri tej prvi preizkušnji ee je naš narod slabo odrezal. — Trezno mišljenje, disciplino in enotnost namda, ki ji tudi makiavelistična politika savoj-skega okupatorja ne bi mogla do živega, je prevpila ulica, katere čustvo so si osvojili plačani propacatorji boljševiškega eotaimma sveio,in>ga židovstva. Posledice tega smo občutili tako krvavo, da smo ob septembrskih dneh leta 1943., ko se je izkazalo, kako slabo smo znali sekundi rati Gavojski politiki, etali če
predhujšo preizkušnjo, ki nam jo je vojna namenila v obliki oboroženega zavezništva med savojskim in boljševiškim sovražnikom našega naroda.
Ker nismo bili ne duhovno, no politično pripravljeni, smo pri drugi preizkušnji odnesli še večji poraz.
Namesto, da bi z vsemi razpoložljivimi sredstvi zbirali pozitivne sile in jih na osnovi brozkompromisne načelnosti, ki prezira vse druge interese razen narodnih, združene iu enotne zoperstavili komunističnemu naskoku, so takratni odgovorni organizatorji uprizorili med-sebojno tekmo, te sile z množico najrazličnejših povelj razpršili in deloma celo poskušali doseči s komunisti sporazum za nekakšno nastopanje, ki bi nam pomenilo dokončen samomor. Zato je naš narod doživel Grčarice, kočevski proces, Mozolj, .lelendol in Turjak I Nedoraslost položaju je nekontrolirana čustva našega naroda pritirala do tolikšne zmedenosti, da bi mo ulica pri priči linčala kot izdajalskega nemškega plačanca in samozvanca, če bi se recimo dno 8. septembra 1943 zvečer drznil stopiti pred narod s poveljem, naj bo pameten in koncentrira sile samo proti komunistom.
Po poldrugem letu izigravanja in to-mu sledečih umorov in požigov je šele komunizem sam moral dokazati, da ni samo v resnici — »takšen«, ampak da z njim zares pod nobenim pogojem in v nobeni stvari ne more biti sodelovanja in sporazumevanja I ftelo Grčarice, Kočevje, Mozelj, Jelendol in Turjak s svojimi tisoči najbolj zverinsko poklanih Slovencev so morali našemu čustvu dopovedati, da je prvi in največji sovražnik slovenskega naroda vendarle komunizem! feole tedaj so nekateri odgovorni našli pot do — izdajalskega generala Bupnika, ki bi vendarle šo utegnil kako pomagati iz strahotno zagate.
Edino naš kmet, ki se je- po svojem zdravem smislu za koristi naroda pod vodstvom mojega sina Vuka, stotnikov Kolmana. Fortuna in pokojnega Suvaj-džiča trdovratno upiral Ravojsko-boljše-viški premoči, je položaj rešil pravilno. Temu kmetu so moramo zahvaliti, da je vzbudil pozornost nemških vojaških oblasti, ki so nam potem priznale pravico do rnševanja narodovo subsrtanco in nas temu primerno oborožile. Iz tega odpora in iz nastopa slovenske študirajoče m delavske mladine, ki je prva stopila s slovensko nacionalno zastavo
Bitka za Berlin
Berlin, 20. aprila. Bitka za Berlin j« stopila v odločilno obdobje, navaja voj«. Ski govornik v Wilhelmstrasse dapes v svojem poročilu. Napadajoči Sovjeti, tBko poroča dalje, nimajo popolne svobode gl. banja, kl ga rabijo za močan sunek v globino. Sedaj prihajajo v pravo območje berlinskega zapornega pasu. Ne nalete samo na Številne tankovske zapore, ampak tudi na oklepnISke naskakovalne lovee in no nove nemSke rezerve. Od ure do ure se stopnjuje nemiki odpor ln bo kmnlu žel svoje sadove. Tri žarišča sovjetskih naporov so naslednja: 1. Področje severno od Fttrstenvvalda, kjer je Sovjetom uspe. lo, da so prodrli do Fort Handelnberga; 3. Področje severno od Mtlnebeberga, kjer so napredovali vzhodno od Bnckowa in Staussberga 3. Področje Wrlezen, kjer so dosegli Sternehecker Forst. Severno od VVrlezena so vdori Sovjetov samo podrejenega značaja. Pri Frankfurtu ob Odrt so bili odvrnjenl vsi sovjetski napadi.
Berlin, 21. aprila. Bitka za Berlin je glavno snov sobotnega jutranjega časopisja. Listi pomembno podčrtavajo, da jo nem-, ška prostolnica pripravljena za borbo in da bo v uri preizkušnje zvest« sam« sobi. »VSlkischer Beobachter« piše med drugim: »Grmenje topov so razlega ob robu nomški prestolnice, ki je morala sprejeti mnogo udarcev med letalskim strahovanjem. Prišli bodo težki dnevi, premosti bomo morali mno. go volikih žrtev, toda prestolnica jih ho vzela nase v zanesljivi gotovoatil, da bo bitka zo Berlin IzpremenUo usodo, da bi boljševiško vladn pomenila smrt naroda in uničenji vseh vrednot tor da za nas ne preostaja nobena drugo sredstvo kakor: Odpor do skrajnosti.«
»Deutsche Allgemeine Zeitung« piše med drugim: »Moglo bi se dogoditi, da dogodki ne bl »adoll toga ali onega zunanjega okraja v prestolnici. Toda probivalstvo toga mesla je oboroženo. Dobro ve, da Ima Bor-lin nad drugimi mesti Reicha posebno
dolžnost ln posebno nalogo. V borbi pr<vl Berlinom stoji vos norod prestolnico s hrabrostjo, vztrajnostjo in najvišjo drznostjo z« svoje mesto, zs Reich, za Nemčijo.«
»lJ-Uhr Blatt« provl med drugim: »Bor. llnčani, na vas gleda sedaj ve« svet. Doka-žite, ds vas ne more nihče prekositi v vulrajnem obnašanju ln prepričanju. Ce bl boljševiki premagali naše mesto, bl bila zapečatena naša usodo. Boljšovlška vlada bl povzročila konoo našega življenja, zasužnjenje naAih otrok in deporleoijo vseh odraslih mož in žona.«
Berlin. Z naskakovalno četo najmlajših Tokrutov grenadirskega polka 221 st« poroč niko Raab ln Franke v noči prodrla z oklep, niško pestjo ln ročnim orožjem glavno hoj no črto Angloamerikancev tor brez lastnih Izgub uničila več oklopnikov ln 30 tovornih voz, Razon toga sta prizadejala sovražni kovi pehoti občutne Izgube.
Boji pri Tiibingenu
Berlin. Mednarodni Informacijski urad javlja z južnega odseka zahodnega bojišča: Medtem ko v zunanjih okrajih Niirn-borgo Se trajajo tožkl poulični boji, eo stopile nejpške rezerve severno In južno od mosta v protinapade ln so vrgle čoto 7. sovoruoameriško armade daloč nazaj. Iz 8chwarzwalda silijo francosko čot« z močnimi silami v smeri proti Tiihlngenu in so vdrle v znhodnl del, kjer divjajo močni poulični boji.
Neuspeh Kanadcev pri Emsi
Berlin. Mednarodni Informacijski urad javlja: Južno od Izliva Kmse prodirajo nemško čoto naprej proti jugu in so uničile kanadske posadke r več vaseh. Žarišče bojev med Kiistorkanalom ln Wose-ro leži južno od Bremona, kjer so bile britanske edinice * visokimi Izgubami vrženo nazaj. Med Wesero ln Elbo so bilo napredujoče britanske edlnioe po par kilometrih zaustavljene.
Berlin, 20. aprila. Ob priliki Fiihrer-jevego rojstnega dne piše nemški tisk v svojih uvodnih člankih o usodi Nomčije v času od let« 1933. ter poudarja, d« je nemški narod po propadu ln brezposelnosti v letih pred 1933. doživel gospodarski vzpon, kl je brez primere. Ta vzpon, tako pravijo članki, jo hil izvodon v svetu miru, dokler niso Evrope potegnili v sedanje sovražnosti, kor Je bilo izvedeno posebno z vojnim hujskanjem umrlega severnoameriškega predsednik« Roosevelta.
Alfred Rosenberg Izvaja v časopisu »Volkischer Beobachter«. da js hil* hren dvoma osebnost Fflhrorja tista, ki Je vse poizkusila, da uresniči evropski mir, razume p« se, da ▼ zvozi z enakopravnostjo
nemškega narod«. Ko pa je bil v Mlinche-nn napravljen velik korak zo miroven razvoj ln so narodi Štirih udeleženih držav pozdravili ta korak, so se dvignili stari hujskači. To dejanje poskus« evrop-skog« miru skupno o premostitvijo socialne bede ln z osnovanjem socialno pravičnosti v Nemčiji, ho ostalo največje Ffl-breievo dejanje nad vsem hnjsknnjem ln nesrečo: proti Fiihrerju pn se je strnilo vse sovraštvo onih, kl so hoteli lsropatt svet ln nničltl nemško kulturo. Tnko gre usod« svojo pot, piše Rosenberg ln zaključuje, d« je nemški narod sredi te he-roj"k» borbe nad pet let v slnžht svoje lastne prostosti, kakor tndt <r popolni navesti, d« hrani tokrat delo, kl .1« osnovano v korist vseh evropskih narodov.
na ulice naše prestolnice, se jo rodilo naše Slovensko domobransko, ki je v teku poldrugega leta v svojih tisočih moderno oboroženih vojakov poslalo edini uspešni slovenski branik proli komunizmu in v svoji ideji proporoditelj slovenskega mišljenja za bodočo gradnjo. S tem je poslalo Slovensko domobranstvo edini upravičeni predstavnik slovenskega naroda, ker so njegovemu zgledu sledili tudi naši rojaki po drugih krajih.
Kmet, delavec in mladino so bili tudi tisti, ki me niso psovali, ohrekovali in name pljuvali, ko sem samo registri, ral preprosto dejstvo, da jo vsa ta vojna leta doslej bil edini branik in prvobori-lelj proli boljševizmu nemški narod, in ko sem tistim Nemcem, ki so nam omogočili, da smo 6e tudi v njihovih očeh uveljavili tako, da so morali za vedno spremeniti svojo miiljenje o nas, dal za lo priznanje, ki ga jo tudi berač dolžan za šo tako droben novčičl Zato mi tudi nihče ne more šteli v zlo, čo sem so na to edine pravo predstavnike slovenskega naroda naslonil neposredno in bil pri njih tudi deležen pomoči in razumevanja pri svojem težavnem delu. Samo zaradi podpore, ki sein jo užival pri naših kmelih, delavcih in mladini, se je nai narod uveljavil! — In to mi je hilo tudi zadosti, dasi sem no samo enkrat javno pozval na sodelovanje in enotnost vse, ki jim jo prva skrb narod in šele potem vso drugo, ker bi tako v danih okolnoslih lahko dosegli šo več, kot smo.
Ce upoštevamo razmere in pogoje, v kakršnih živimo, si lahko laskamo, da smo v primeri z drugimi deželami na svojem koščku zemlje navzlic pasivni ro-zistenci in prelinjeui sabotaži nekaterih nepoboljšljivih, samo vase zaverovanih krogov, ustvarili zadosti znosno stanje.
—	llospodarsko življenje jo z izjemo nekaj trzavic, ki jih pač vojna — in to totalna vojna — prinaša s seboj, teklo nemoteno naprej. — Z ureditvijo pravičnega prehranjevalnega sistema je bilo v prebrani naroda doseženo stanje, za katerega so nas prišleci od drugod zavidali. Zares obilja nismo uživali, toda zaradi lakote, ki bi jih bil kriv prehranjevalni sistem in po njem razdeljevanj živež, ni umrl nihče, kar po drugih deželah, ki so živele v boljših okolnostih, ni bil redek slučaj. — »Socialna pomoč« je opravila in še opravlja ogromno nalogo s tem, da pomaga vsem pomoči potrebnim Slovencem iu bratom od drugod, ki so si pri nas poiskali zatočišča prod navalom po-gubonosnega boljševizma. Prav ta ustanova je cementirala temeljo prave vse-narodno vzajemnosti in smisla za vse-narodno skupnost. — V delavsko-deloda-jalskih organizacijah nam je uspelo položiti uspešne osnovo za odpravo razrednega sovraštva in izgradnjo sorialnega miru, na katerem bo počival naš bodoči družabni red in iz njega izhajajoče blagostanje, če ga bodo tisti, ki pridejo za nami znali ustvariti. — NaSe kulturno udejstvovanjo in iz njega izhajajoče uve-ljavijenjo 6lovenskegn naroda ni samo ostalo neprizadeto, ampak smo dosegli celo nekatero uspehe, ki nam jih niso omogočile niti normalno prilike. — Ce upoštevamo prilike drugod in dejstvo, da smo vos čas živeli tako rekoč v sredi tronte, tudi zaradi šolstva no moremo dvigati prevelike rabuke, čeprav bi seveda vsi radi imeli, da bi bilo boljše!
—	V narodnostno-političnem pogledu pa smo prav v tom času prodrli do tistih vrednot in prvin, ki so nam v mirnih časih ostale skrite, od katerih pa sta odvisna naša bodoča rast in gradnja. Narodnostno zavest in narodni ponos smo dvigniti do stopnje, ki nam bo ob spominu na težke današnje čase ostala vzor in ho-drilo. — Krona vsega našega prizadevanja in naporov pa je naše dično, hrabro Slovensko domobranstvo, naše veselje in naš ponos v času težav in trpljenja. Ti
| fantje in ti možje na braniku slovonskega I poštenja, tvorne dejavnosti in življenjske | sile so dali našemu delu in naporom vseh poštenih Slovencev tisti zagon, ki nam je pomagal stiskati zobe in utrjevati disciplino in voljo tudi pri nevšečnostih in težavah, ki so jih razmere, v katerih živimo, nujno prinašale s seboj in zaradi katerih pa zopet prav naš kmet, delavec in poštena mladina niso godrnjali, čeprav so prav ti morali vzeti levji delež neprijetnih dolžnosti nase. Ko bodo naši zanamci presojali naše dni in iz njih izhajajoče posledice, jim tega ne bodo smeli pozabiti.
Naši domobranci, ki so že doprinesli največ, naši kmetje, delavci in mladina so ves čas kazali pravi smisel za narodno enotnost in disciplino v političnem pogledu, kar nam je bilo ves čas tako potrebno, da smo nanjo morali neprenehoma opozarjati in rotiti in smo jo v dokajšnji meri tudi dosegli. Nekaj' neozdravljivih pokvarjenjakov pa tnko ali tako ne šteje nič, ker se je narod že zadosti krvavo naučil, na mora s takšnimi šarlatansko-političnimi žonglerji biti pro-viden. Kar je v narodu kaj veljalo, se jo tekom časa in izkušenj že uvrstilo v domobranstvo, ali pa se je zbralo v njegovem zaledju, da mu tu izkazuje moralno in gmotno podporo.
Mogoče jo kdo nevoljen, da o tem govorim, češ to sedaj ni časovno zanimivo; važnejših izjav pričakujemo od tebe! — Jaz nisem enakega mnenja. Iz izkušenj se namreč učimo. Zalo je potrebno, da si izkušnje večkrat prikličemo v spomin.
(Nadaljevanje na 2. strani«)
Siren 0
»SLOVENEC*, nedelja, 22. aprila 1045.
Govor prezidenta Rupnika
(Nadaljevanje a 1. strani.)
In kar je glavno, v takšnem stanju stopamo sedaj v tretjo, končno dobo preizkušenj.
Če smo prestali dve preizkušnji, moramo Bedaj zbrati vsa krvava in druga izkustva, ki smo si jih nabrali doslej, da bomo tretjo in zadnjo preizkušnjo prestali zmagovito, čeprav bi od nas zahtevala še tako boleče odpovedi in žrtve. Zato sem govoril o napakah, preteklosti, da se iz njih naučimo kaj koristnega za bodočnost! Sedaj je še čas, da si postavimo načelo: koristiti narodu kot edino vodilo našega ravnanja in da se postavimo na temelje brezkompromisne, vse druge nazoro in predvsem nekoristna politična čustva odklanjajoče protikomu-nistične načelnosti. To jo načelnost, ki zahteva od nns skrajno enotnost in discipliniranost v podvigih in naporih, trezno mišljenje, zatipanjo v božjo pomoč, poslušnost legalnemu vodstvu in njegovim poveljem, ohranitev mirnih živrev, pripravljenost, požrtvovalnost, vestnost v izpolnjevanju prejetih nalog in predvsem odklanjanje vsakega sporazumevanja s komu nisti!
Trdota naše zadnje preizkušnje^ bo odvisna od 6 ve tov nepolitičnega položaja, ki ga ustvarja vojni položaj. Trenutni vojni in politični položaj vam jo poznan iz vojnih poročil. Če boste ]>o tej poti dosledno zasledovali tudi silnico bodočega svetovnopolitičnega razvoja, vas trenutno stanje ne bo našlo nikoli nepri-
Hessn premssldc
Človeško življenje je po svoji zdravstveni konstituciji po izdajanju svojih sil in po mnogih dregih okoliščinah krajše ali daljše, dokler njegove telesne lupine ne zakrije zemlja. Pa vendar predstavlja, če pa merimo ob večnost, samo kratek trenutek. Toda koliko sonca in žalosti je obseženo v tem trenutku! Skoraj kot Čisto priroden potek se nam zdi, Če veseli trenutki v življenju ostanejo dalj časa v našem spominu kakor žalostni. Če ee življenje v dobrih 6a,sih razvija v resnično prijetnem, sprememb polnem poteku, se zdi, da v resnih časih usoda postavlja človeka na preizkušnjo. Preizkušnjo, po kateri naj človek, kakor po viharju prečiščen, pogleda jasneje v bodočnost. Da, so celo ljudje, ki trde, da se vrednost človekova sporna po tem, kako so izkaže po nevarnih potih, ki vodijo tik pred poginom. Človek se sicer lahko mimogrede spotakne, toda vsak se skrbno pazi pred zavestno napačnim korakom. Kakor velja to za posameznika, velja v višji meri tudi 7.a družbo, za nnrod. Kajti >padec< posameznika pomeni nesrečo za družino, padec naroda pa odgovornost pred Bogom, domovino in zgodovino.
Če to prenesemo na današnje Knse, lnhko zapišemo, da je bila pot v boljšo bodočm»t za slovenski narod sicer ozka in polna najrazličnejših ovir; toda vedno
pravljenih. Pri tem se moramo kafpak dosledno držati že omenjenega načela in prepričanja, da naša nagnjenja ne bodo razvoja nikoli predpisovala in da bomo ostali vedno le drobec oblikujoče se protiboljševiške Evrope, v katere okrilju bomo lahko odločili edinole kaj zase; in še to samo tedaj, če bomo proti boljševizmu nastopali enotnih misli, čustev in namenov, to je. z mislijo samo na rešitev narodove nacionalno in krščanske substance.
Nam pritlikavcem je torej težko govoriti o položaju, ker ogromne sile odločajo o njem. Le eno verujem: to je, da Nemčija v evropskem protiboljševi-škem boju no bo kapitulirala, kar pomeni n«šo rešitev in zgodovinsko zaslugo današnje Nemčije, zaslugo, ki jo bo nečustvena in nepristranska zgodovina knjižila z zlatimi črkami. Vsak drugi narod bi puško že davno vrgel v koruzo in s tem Evropo izročil boljševiškemu uničevanju Džingiskanovih učen-cev, ki so mojstra prekosili. Današnja Nemčija pa s svoiimi žrtvami in svojo krvjo brani vso Evropo in tudi svoje ostalo sovražnike, naj zveni to še tako paradoksno.
Čo vam danes govorim, ne kanim s tem vplivati nn svetovni razvoj, ki 6e bo v ostalem itak sam prej ali slej moral zaključiti. Kakšen na moč računarski politik na mojem mestu vam v očigled dogodkov verjetno sploh ne bi govoril. Jaz pa sem se vam namenil govoriti prav te dni, ki prehajajo v višek zmede, ker čutim tolikšno zapoved odgovornosti do svojega naroda, ki mu od leta 1913. moram krmariti usodo, da ne bi imel mirite vesti, če ne bi prav v sredo teh dogajanj poslavil svojih opozoril, pozivov in napotkov.
Načelnost, ki prinaša tudi žrtve, nas ne more nikoli prevarati. Bodimo torej do skrajnosti načelni kristja„i in nacionalisti, kar nas dela nespravljive protikomuni-ste. Pri tem se spomnimo postopanja boljševizma povsod, komor je vdrl, in predvsem v bratski Srbiji, ki nam naj služi za najbližji in najbolj boleči primer, in se ob tem zavedimo, da je vsak komunist enak zločinec, ki mu no gre vera, pa naj nosi slovensko, jugoslovansko ali rusko oznako! Spomnimo se žrtev grobišč v Mozlju, Jelendolu in Krimski jami, ki so jih napolnili Titovi razibojniki, spomnimo se stotin poklanih srl>skib nacionalistov, ki so bili naivni in jih jo likvidiral Titov demokratski režim federativne Jugoslavije! Potem se bomo vedno dovolj trezno zavedali, da pomeni Tito boljševiškega poslanca smrti za Jugoslavijo, njegova »demokratska« vlada zbor likvidatorjev poštenih rodoljubov, njegova »federativna Jugoslavija«: federativno republiko moskovskega Džingi-skanovega naslednika Stalina in njegova »jugoslovanska vojska« tolpo steklih psov, ki gledajo na našem narodnem telesu. Z robijzaši, poklicnimi razbojniki, morilci in tBtovi Jugoslavije ne bo nihče ustvaril! Če bo v tem prostoru treba kaj zidati, bomo to s poštenimi, preiz-
pokončen, pošten mož (in slovenska do- kušenimi nacionalnimi silami, ki jih movina je S svojo zgodovino dovolj pO- I Kriminliom ni-pilatavlianin mi h svoii
kazala, da ima mnogo zvestih in v tla zakoreninjenih mož) se ne more v temelju zmotiti, kakor hitro sledi vesti kot zvestemu voditelju. In tnko spremenljiv tudi ni slovenski narodni značaj. da bi v resnih časih ne znal najti prave smeri. Vsekakor pa je pogoj: moška vztrajnost v nespremenljivi zvestobi do tega, da se ohrani domovina, narod in vera v Boga! Omahljivost ovira krepak korak na ozki stezi; mnogo jih je že zdrsnilo s poti ter so pri tem izgubili Ua svoje rodne domovine. Vse-
1 1.__— — M A (#nl	A1C1
viet v račun! Prav zaradi tega govorim to uro svojemu iinrodu, da vas, rojaki, opomnim na vse! Rotim vas, da se spomnilo napak preteklosti, ki so nas stale preveč žriev in po toh izkušnjah uravnajte svoje ravnanje sedaj in v bodoče! Predvsem: Zabrišimo vse razliko v gledanjih. S svoje strani sem prav te dni doprinesel velik delež s tem, da sem dragocene sile rešil slovenski protikomunistični skupnosti! Sedaj je treba samo $o trezne pameti in neumornega dela na uresničitvi slovenske prnti-komunistične vsenarodnosti, ki pušča vso druge interese nn stran in osredo-toča vse svoje moči in sposobnosti na borbo proti komunizmu v okviru Slovenskega domobranstva.
Kar zadeva mene. bi rad povdaril, da bom v vseh okolnostih in v vsakem slučaju o,stal z narodom in če bi usoda hotela, bom za ta narod v boju z boljševizmom tudi rad padel! Moram to povedati, ker je podzemlje naše ulice zadnje čase, ko sem vojaške operacije postavil nad vse drugo delo in so zadrževal s svojimi domobranci na terenu v lw>rbi, okoli mene spletlo najbolj neumne in nemogoče pravljice. Če bi komunisti in njihovi zavestni in podzavestni hlnpci radi videli, da me v času končnega obračuna ne bi bilo na čelu vojske, potem naj si enkrat za vselej zapomnijo, da me bodo do konca imeli priložnost videti v borbi z njimi skupaj s slovenskim narodom, ter vsemi, ki se nam bodo v tej borbi pridružili in nas podpirali, samo da mi dobri Bog da zdravja in močil
Zapoved časa se glnsi: Vse razpoložljive sile na razpolago dnmohranstvu, ki ostane sloj ko prej nosilce novo svobode slovenskega naroda!
Oh tej priložnosti maj se obrnem prav posebej do vas, dragi moji domobranci, da vam od poveljnika do zadnjega borca izrazim svojo toplo zahvalo za uspehe, ki s!e jih zadnje čase slovenskemu narodu priborili skupnj z netiadkriljivimi nemškimi vojaki, četniki, dobrovoljci in vojaki Ruske Osvobodilno Armije. Bodite ponosni, pripravljeni, poslušni, disciplinirani, podkovani protikomunistični borci in enotni v vrstah nnšega domobranstva tudi naprej! Potem nas nobena preizkušnja ne bo vrgla ob lla! Odbijajte vsak poizkus razdvajanja, naj pride od katero koli strani, zakaj, kdor bi skušal razbiti našo enotno pripravljenost, hote ali nehote, zlonamerno ali zaradi nesposobnosti, ki izvira iz prevelikega 6treniuštva, služi komunizmu in pripravlja nove Grčarice in nov Turjak, ki so v slovenski zgodovini no smeta ponovili nikdar več! Čuvajte svoje, iz krvi in trpljenja zrušilo domobranstvo kot največjo dragocenost slovenskega naroda v teh časih! Vse storite za domobranstvo, proti njemu ne pustite storiti ničesnr, ker bi lo služilo samo komunistom, ki ste jih dodobra spoznali! Slovensko domobranstvo je in ostane slej ko prej matica slovenskih protikomuni-stičnih borcev. Z njim in samo z njim si bo slovenski narod priboril svobodo.
.Naše pridne kmete zopet prosim, naj še enkrat stisnejo zobe, kot so jih še vselej dd&lej v naši zgodovini, kadar jo
Enkratna pomoč uslužbenstvu ob Fiihrerjevem rojstnem dnevu
Der Oberste Kommieear in der Ope-
rations7.ono »Adriatisches KOstenland« je izdal naslednjo naredbo:
Cl. 1. Dne 20. aprila 1045 je izplačati enkratno pomoč vsem nameščencem in delavcem v zasebnom gospodarstvu, števši kmečko delavstvo, ki je od 1. januarja 1945 izpolnjevalo svojo dolžnost v obratih ln ki je sopomagalo pri vzdrževanju in povečanju proizvodnje.
Čl. 2. Pomoč znaša za nameščence polovica plače, plačano za meseo marec, za delavce pa 96 uma mezda, pri čemer se kot osnova računa za mezdni teden pred 20. aprilom 1945 pripadajoča osnovna urna mezda.
Čl. 3. Pomoč je davkov in dajatev prosta.
Čl. 4. Pomoč se mora izplačati nameščencem obenem z mesečino plačo za april, delavcem pa obenem z mezdo za teden v katerega pade 20. april.
ČL 5. Prekrški bodo ka/znovani. • • •
S to svojo odredbo je najvišja oblast na našem ozemlju potrdila, da ima
vedno voljo poskrbeti za delovno ljudstvo, da tnu bo življenje olajšano. Ze svoječasno »mo se imeli ob več prilikah priložnost prepričati se, de je Vrhovni komisar kmalu po svojem nastopu resno začel akcijo za izboljšanje razmer delovnega ljudstva, med katerega je zlasti šteti delavce in nameščence. Vojne razmere so žal povzročile, da se zamišljeni načrt v celoti ni mogel izvesti, vendar je uspelo načrte realizirati vsaj v toliko, da je življenje delovnega ljudstva postalo znosno. Mnogo pridobitev je delovno ljudstvo doživelo v sedanjih časih, prav posebno pa so bile pomembne pridobitve na socialnem polju. Podčrtati je treba, da ni bila izpuščena nobena prilika, v kateri je bilo mogoče pomagati delovnemu ljudstvu, kar dokazuje tudi eedaj najnovejši ukrep, ki smo ga priobčili, Ta ukrep jo pomemben še zaradi tega. ker je ta dan. ko so združene vse misli Nemcev pri Ftih-rerju, bil porabljen kot prilika za dejanje, ki je v korist splošnosti, kar bo f>ozdravilo z zadoščenjem delavstvo in nanieščenslvo, ki bo imelo praktično, oz. neposredno korist od tega' dejanja.
Bojišča zadnji teden:
Ob poskusi!) napada na Berlin
kakor so pa še žalostnejšl izvržki tisli, ki slovenske sinove, boreče se za večno veljavne vrednote, spravljajo s poti v »gozdovih«.
Mi vsi živimo danes v zgodovinsko velikih časih, kjer gre za ii3odo več narodov na tem kontinentu ter se zdi, da je Bog nekaterim dodelil skoraj neznosno breme kot preizkusni kamen, da bi mu pri ločitvi zma od plevela pred vsem svetom mogel dodeliti svojo pravično sodbo. Slovenci so, če jih merimo ob druge velike narode, sicer maloštevilni, toda po časti in trdnosti v veri, kakor tudi zvestohi k ljudskosti, ni po veličini nobenih razlik med njimi. Slovenski narod je v zgodovini sicer na žalost mnogokdaj plačeval za tuje koristi svoj velik krvni davek, ko se je — kakor je že v njegovi tradiciji — vedno z vso hrabrostjo boril. Toda čast mu je ostala na ščitu vedno čisba! Kako šele se more ta, na slovenski veri izgrajena narodna čast kristalnočisto svetlili, če je treba lastno pest zemlje braniti pred nevarnostjo, ki naj bi njihov narodni, od Boga postavljeni red zbrisala s sveta! Kdor med njimi ima vsaj še iskrico časti in božjega zaupanja v sebi, tedaj lahko v tem žrtev polnem 6a.su sicer izgubi mnogo, kar mu je postalo ljubo in drago, ne more si pa pustiti omadeževati svoje vere in svoje cl nižinske sreče!
Človeško življenje, merjeno ob več. nost. pomeni sicer samo trenutek, je pa postavljeno sedaj prav tako v trdno preizkušnjo. Kot priče zgodovinsko tako enkratno velikega Basa naj si tudi Slovenci. brez ozira na morda še večje preizkušnje, ki jih čakajo, vkujejo trdno v spomin: svojim otrokom bodo lahko častno pogledali v oči. Če bodo izpolnili dolžnosti do njih, in še preko njih obveze do Boga, ognjišča in domovine. Za omahujoče zadržanje in nezvestobo pa zgodovina ne pozna odpuščanja. Tudi po tisoč letih nel
Če se je zdelo spočetka, da gre v tej vojni skoraj le za imperialistične cilje posameznih velesil, je sedaj nedvomno ugotovljeno, da se mora kakršna koli osebna oblastiželjnost umakniti ohranitvi svobode, vere in domovine, zlasti pa ohranitvi evropske kulture in civilizacije. Tudi golo življenje Slovencev in mimo tega njih kulturni in gospodarski razvoj more po sili razmer vzcveteti le v okviru nove Evrope. Sedanji vojni "dogodki eličijo porodnim bolečinam zdra-
Kranjskcm predstavljamo mi 8 svojimi domobranci!
Te nacionalne sile pa ©o v stalni pripravljenosti proti Titovim in drugim boljševikom! Teh nacional. sil ni in tudi ne bo omrtvih nikakšen svetovni položaj! Njih jo alternativa: boljševizem ali smrt navzlic veetn prišeipetavanjem strnila v ofenzivno enotnost! Danes sile Slovenskega Domobranstva v ofenzivnem zaletu čistijo zadnja zatočišča boljševiških predstraž pri nas skupaj z nemškimi vojaki in drugimi nacionalnimi borci ter z neodjenljivimi vojaki čisto nove, nacionalne Rusije. Vemo, da je naša stvar sveta in' Bogu dopadljiva, verno, da se za isto stvar bijejo odredi prebujene Rusi je za, na in pred Uralom, na Kavkazu in prav posebej v Ukrajini, vemo, da se poloteva streznjenje in da se prižiga nacionalni upor v baltskih deželah. Romuniji, na Finskem, v Bolgarija in Srbiji, kjer vrli srbski nacionalisti izpodjedajo Titovo tiranijo, vemo, da se bo kmalu polastilo streznjeni« vse Evrope in sveta, ki bo z neusmiljeno doslednostjo iztrebilo zadnje ostanke zdražbarske, sovraštvo in nemire sejoče boljševiške kuge. Takrat bo na svetu zaGijalo novo sonce svetlejše sreče, kot je kdaj koli bivala med otroki zemlje. Takrat bodo narodi, ki so prestali grozotno preizkušnjo židovskega izigravanja, zaživeli srečno življenje medsebojnega tvornega sodelovanja in takrat bomo v vrstah zmagovalcev stali tudi mi kot zmagovalci!
Zato se ne bojimo nobene preizkušnje! Na vsako smo pripravljeni! Vsaka možnost je preračunana, vsak slučaj
bil slovenski narod v stiski, in naj skrajnosti obdelajo polja, da bomo ži-velil Pra7.no je namreč vsako upanje, da bi nam kdor koli in od koder koli vozil ladje ali vlake živil. Preživeti se moramo sami!
In tudi tokrat naj ponovim, kar sem sam ali po svojih zvestih sodelavcih ponavljal od 1913. leta naprej: Slovcnci, združite sc! Opustite vsako nepotrebno ljubosumje in v svojo ter predvsem v korist svojega naroda dajte vse razpolož. ljive silo svojemu Slovenskemu domo-branstvii! Zavejmo se, da si moramo predvsem pomagati sami! Streznimo se in bodimo pametni, ker je jalovo mišljenje, da nas ima kdor koli na svetu tako rad, da bi nas navzlic naši neumnosti držal pokonci!
Strnimo sile, pripravimo voljo, zaupajmo v pomoč božjo, ker se po svojem svetem načelu — Bog, narod, domovina — borimo za zmago reda božjega, bodimo enotni, zasledujmo samo koristi na rod j, ostanimo do zmage ne-spravljivi sovražniki komunizma, bodimo hrabri, pripravljeni poslušati povelja in disciplinirani; potem nam končni uspeh ne uide! Potem bo lahko ves slovenski narod zmagovito prestal zadnjo preizkušnjo in zaživel lepše dni nove svobode, ko bo v trpljenju in krvi preizkušen z združenimi močmi lahko uresničil vse svoje lepe želje.
Tako nam Bog pomagaj!
Zatemnitveni čas 20.55 do 5.35 ure
Zahodno boiišče
Na zahodnem bojišču so se po svoje razvijali boji na Nizozemskem, kjer so kanadske in angleške čete stremele za tem, da bi odrezale vso srednjo in zahodno Nizozemsko od ostalega bojišča. Zato so pritiskale na Groningen in stremele priti do morja. Velika mesta na Nizozemskem in pokrajina ob Zuider-skem jezeru je pa še v rokah nemške vojske. Nadaljnji klini Montgomeryjeve armade pritiskajo zlasti na Emden ob izlivu reke Ems in na Bremen ob We-seri. Drugi klini se približujejo Hamburgu v glavnem od juga, kjer se bijejo ogorčeni boji za Luncburg in Ulzen. Nadaljnje zahodno bojišče gre v glavnem ob reki Labi mimo Magdeburga, v katerem se bijejo hudi boji. Pod Magde-burgom so obdržali Amerikanci nekatera mostišča čez Labo, medtem ko so južno od mesta Dessau bili zadržani v glavnem na reki Muldi, vzhodno od Leipziga. To mesto sc junaško upira ameriškim obkolitvenim silam, prav tako kakor mesto Halle. Južno od Leipziga sc je ameriškim klinom posrečilo prodreti naprej proti vzhodu mimo mesta Zwickau do Chemnitza. Odtod pritiskajo sedaj proti češkemu Rudogorju prav tako kakor so pritisnili oklepniški klini proti češki meji južno od Plauena in Hofa. V južno smer pa so prodrli na Bavarskem oklepniški klini do Bayreutha, Niirnberga in Ansbacha, odkoder gre bojišče v jugozahodni smeri mimo Crails-heima na Tubingen in Lahr (40 km severno od Freiburga). — Na zahodnem bojišču bi morali omeniti še boje ob atlantski obali, ki so se v minulem tednu razvneli proti trdnjavi Gironde-jug in Gironde-sever. Slednja trdnjava je po večdnevnem junaškem boju morala odnehati pred premočjo, dočim se v trdnjavi Gironde-jug še bijejo boji.
Vzhodno bojišče.
Sovjeti so ob začetku veleofenzive poskušali najprej s čelnim napadom med Kustrinom in Frankfurtom Po hudih in ogorčenih bojih so spočetka mogli prodreti do Seelowa, 15 km vzhodno od Kiistrina, dočim povsod drugod kljub silnim žrtvam niso uspeli. Skoraj istočasno
so sprožili napade ob reki Neisse, kjer so z velikimi silami hoteli izsiliti premi-kalno vojno in obkoliti Berlin z juga. Močna obrambna črta nemške vojske, ki je z vsemi temi možnostmi računala, pa je Sovjetom tudi tu preprečila zaželeni uspeh in zato so končno sprožili še tretji sunek čez Odro pri mestu Schwedt, nekako na pol pota med Stettinom in Berlinom. Ta severni obkolitveni poskus je najmanj uspel.
Čelni napad proti zahodu je do konca tedna omogočil le majhne prodore do Miincheberga (kakih 15 km zahodno od Seelovva) in do Buchholza (kakih 8 km severno od mesta Fiirstenvvalde). Severno odtod so — južno od mesta Fiirstenvvalde — dosegli Sovjeti Wrie-zen in Protzel, kjer se morajo boriti z izredno žilavo obrambo. — Južni obkolitveni poskus, izhajajoč 8 področja reke Neisse, je v glavnem pritiskal na črti Gorlitz—Bautzen prot) severu. Severno odtod so pritiskali Sovjeti na reko Spree ter dosegli Spremberg. Mimo Kottbusa so dosegli naprej proti zahodu Kalau. Bojišče nasproti Frankfurtu in južno v smeri proti Kottbusu pa kljub silovitim sovjetskim napadom ni doživelo posebnih - sprememb. Nadaljnji odsek vzhodnega bojišča, ki se naslanja na bojišče ob Ratiboru, ni doživel večjih sprememb.
Južni odsek vzhodnega bojišča »• po padcu Dunaja dobil dve izraziti prodorni smeri, ki pa sta izgubili svojo silovitost. Sovjeti pritiskajo mimo St. Poltena ob Donavi navzgor. Proti severu pa pritiska njihov klin na Brno.
Italijansko bojišče.
Težišče ofenzive na italijanskem bojišču se je premaknilo na vzhodni del, kjer nastopajo Angloamerikanci južno od Bologne na obeh straneh ceste Via Emi-lia in severnozahodno od Argente. Tam skušajo doseči prodor do reke Pad v smeri proti Ferrari Zahodno bojišče ob ligurski obali ni naklonjeno nastopom zaradi goratega sveta in zato so mogli Angloamerikanci doseči le malenkostne uspehe pri Carrari, pritiskajoč na vojno pristanišče La Spezia.
vih evropskih narodov, lri se bodo nekoč dvignili po krstu nove Evrope. V tej zvezi je važno, spoznati pomen te vojne v vsej njeni dalekosežnosti. Pri opustitvi malenkostnega mišljenja mora slovensko ljudstvo imeti jasno pred očmi, da bodo na koncu tega boja odločali na sodnikovi tehtnici le napori in žrtve, doprinešeni za novo Evropo. Le za ceno osebnih žrtev in žrtev slovenskega naroda bo mogoče upravičene narodne zelje prijaviti Fiihrerju nove Evrope, odnosno jih od njega izsilili. Samo tako! Za ljudi, ki stoje ob strani in ki hočejo ubiti krvavo sedanjost tako, da škilijo na več stolov, ni pri tem velikem .obračunavanju nobenega prostora. Ta hladni premislek si je treba zapomniti za vso bodočnost.
In zdaj še o našem dednem sovražniku, komunizmu.
Temeljna gihala tega boja je treba iskati v verskih in narodnih motivih. Slehernik je prepričan, da bo za primer, če bi azijski stepski val pregnzil Evropo, bila iztrebljena božja dediščina in narodno čutenje. Spričo dejstva, da vsak posameznik stremi, posluževati se brezpogojno materinščine na domačih tleh. je treba pod silo razmer v spoznanju, da vsi skupaj tvorijo slovensko skupnost, postaviti celoto nad osebne in-
terese. Če v tem fanatičnem boju posameznik pogine, je to spričo versko narodne naloge v resnici brezpomembno.
Vsakdo ve, da tolovaji odnosno njihovi pomagači periodično odmetavajo letake, katerih nerodno besedilo naj bi hromilo pošteno stremljenje in borbeno odločnost, Zlasti se zdi, da sovražne sile skušajo v končni fazi te vojne raiznetiti živčno vojno. Kljub prepričanju, da ta propaganda ne more doseči razkrajajo-čega vpliva, je vendar le važno, ponovno opozarjati na to, da za slepilnitn manevrom tako hvalieanega panslavizma preži le brezobzirno vključenjo tega koščka zemlje v sovjetsko provinco. Pri tem se komunizem razgalja kot izvrševalec brezbožne svetovne revolucije. Če bi pa še kdo verjel stari »romantični« sanji, potem naj se ozre na Poljsko, ki jo je Anglija izdala. Ce mu to ne zadošča, p« naj se ozre na »pnnslavistično« urejeno Srbijo, oziroma Bolgarijo ali Romunijo. Zlasti mnogi sedaj iz Bel-grada semkaj pribegli Srbi bi mogli nastopiti kot priče »bratske izdaje«. — Le eno je gotovo: verno ljudsko dušo, ki je že tisoč let v sreči in nesreči vedno našla pot do Boga, bi zadušil boljševizem še pred tabernakiom. Slovensko narodno čustvovanje pa bl pod stepskimi Iluni utonilo v množičnem prolelariatu.
Primorska duhovščina zoper komunizem
Komunisti zoper slovenske in narodne duhovnike. — Okrožnica salonskega komunista dr. Vilfana.
Domoljub
Ljubljana, 21. malega travna 1945.
Nadaljujemo svoja razmotrivanja n reševanju najvažnejših ugrarno-politič-nili vprašanj slovenskega kmoin. Napovedan« podrobnejše razglabljanje o oni dun postavljenih načrtih glede kmetijske zemljo bomo rajši odložili, pa bomo danes in prihodnjič navedli še ostale točke kmečkega programa. Potom bomo pa lahko razpravljali o podrobnejših načrtih, kako bi se to in ono dalo praktično izpeljati.	-
Donos moramo rešiti drugi dol iz sklopa agrarno-političnih načrtov, namreč vprašanje kmetijskega gospodarjenja kot tnkega. Pravilno razdeljena in urejena zemljiška posest sama po sebi še ne jamči za neko zaželeno mero blagostanja kmečkega stanu. Je samo predpogoj za to, knkor je recimo kolarju zadostna količina pravega in dobrega lesa predpogoj, da napravi kolo ali premo ali kak drug kolarski izdelek. Toda vsi vemo, da za kolarja šo daleč ni dovolj, da ima samo les; imeti mora tndi sredstva, da si nakupi orodje, svoj posel mora dobro znati, si dobiti odjemalcev za svoje izdelke itd. Na podoben način pravimo tudi o kmetu, da mora z zemljo gospodariti, kar so pravi, tako ravnali, da mu ob najmanjšem trudu in izdatku njeni sadovi največ vržejo. To jc pa velika umetnost, ki zahteva od posameznika in od vsega stanu mnogo znanja (o Ioni pa prihodnjič!), izredno veliko smisla za vzajemno sodelovanje, pa ludi še marsičesa drugega. Na drugi strani pa morajo biti tudi državni zakoni in uredbe takšni, da kmetu pri njegovem posamičnem kakor ludi nri skupnem gospodarstvu na roko greilo in mu pomagnjo.	*
Naša osnovna načela za prav urejeno in dobro napredujoče kmetijsko gospodarstvo so naslednja:
1.	Da so zagotovijo kmetijskemu gospodarstvu potrebna kreditna sredstva, se na obstoječi mreži kmetijskih kreditnih zadrug zgradi enotna kmetijska kreditna zadružna organizacija. Sredstva to ustanovo so prvenstveno na razpolago za plodonosno naložbe v kmetijskem gospodarstvu, šele kadar je lem potrebam v polni meri zadoščeno, se sredstva lahko donosno nalagajo drugam.
Kmetom sc dajejo posojila redoma v taki obliki iu višini, kakršno predvidoma prenese njihov gospodarski dohodek. Izjemo so možne lo v izrednih primerili in pnd posebnimi določbami.
2.	Za izravnavo cen kmetijskih pridelkov s cenami potrebščin se osnuje po vnaprej določenem načrtu zgrajeno kmetijsko blagovno zadružništvo, ki more imeti v določenih okoliščinah zakonito možnost za uravnavanje kmetijske produkcije i obvezno močjo za vse kmete.
8. Domače kmetijsko surovine (n. pr. les. krompir, sadje, mleko itd.) se predelujejo v kmetijsko izdelke v domači, predvsem zadružni industriji, ki jo država vsostransko ščiti in podpira.
4.	V boljšo dosego namena pod t 2 in 3 sc za regulacijo cen kmetijskih pridelkov in izdelkov na domačem trgu vpostavijo poslovni stiki kmetijskega blagovnega in produktivnega zadružništva z organizacijo nekmečkega konsumnega zadružništva v mestih in industrijskih krajih. S tem zadružništvom, ki ga je treba čimbolj širiti, so zaradi vnovčeva-nju kmetjskih pridelkov kmetijsko blagovno in produktivno zadružništvo čim tesneje poveže.
5.	Da se olajša težko kmečka delo in izboljša olulclava, sc podpira ustanavljanje in vzdrževanje strojnih postaj v obliki strojnih zadrug.
Posebna pozornost sc posveča olajšanju napornega dela kmečkih gospodinj r uvajanjem cenenih sodobnih strojnih pripomočkov za ženska dela na kmetiji iu v gospodinjstvu.
fi. Za dvig kakovosti in količine kmetijskih pridelkov in živinoreje so ustanovi dovolj semenogojskih (sclekcijskih) postaj in živinorejskih vzrejaličč.
7.	Ustanavljajo so »vzorno kmetije« za pouk in propagando sodobnega naprednega kmetovanja. Te kmetije so v zasebni posesti.
8.	Kmetijska pospeševalna služba se uredi tako, da se strokovnjaki osvobodijo pisarniškega birokratizmaj delo na terenu so organizira čim praktičnejc in intenzivneje.
9.	Carinski in drngl zaščitni predpisi se izdajajo v taki obliki, da jc čim najbolje varovano domače kmetijsko gospodarstvo. Davčna politika se mora voditi tako, da se zaradi javnih dajatev no načenja jedro (substanca) kmečkega imetja na splošno.
10.	Z javnim sodolovanjem se uvede splošna organizacija pomoči pri ujmah in drugih elementarnih nezgodah na tak način, da se težko prizadetim nudi_ primerna in pravična pomoč za nadaljevanje gospodarstva.
ludi v teh točkah bo treba nekatere stvari še podrobneje obdelati in razložiti. Za sedaj bi opozorili Ic na to, da je iz načrta razvidno dvoje: na eni strani resne dolžnosti, ki so naložene kmetu in kmečkemu stanu kot celoti (točke 1—5) na drugi pa naloge narodne skupnosti oz. države do kmeta in kmečkega stanu ter njegovega gospodarstva t. 6—10).
V ospredju kmetovih dolžnosti je lastna gospodarska samopomoč v zadružništvu. Brez trdnega kmečkega zadružništva ne bomo mogli zadovoljivo reševati in rešiti gospodarskih vprašanj kmečkega stanu. Močnega zadružništva pa ni, če kmečki ljudje nimajo dovolj bratskega duha in smisla za sodelovanje ter za skupnost. Zato povemo odkrito: Vsi gospodarski načrti bodo ostali na pol poti, če se kmečko ljudstvo ne bo z notranjim prepričanjem oklenilo zadružnih ustanov. Potem tudi ne bo imelo nobene pravice pritoževati se nad svojim slabim gospodarskim položajem in stanjem.
Država bo dolžna i zakoni in uredbami kmetijsko gospodarstvo ščiliti in
Slovenska duhovščina na Primorskem je že od nekdaj bila zgledno narodna ter, zlasti v goriški škofiji, tudi zgledno dušnopastirsko delavna. Saj je prav za prav iz Gorice, od dr. Mah-niča iin dr. Pavlice ter drugih izšlo tisto veliko obnovitveno gibanje, ki je zajelo tudi vso Slovence, da 6mo v desetletjih pred prvo svetovno vojno v slovenskih dželah doživljali pravi narodni prerod v duhu katoliških načol.
Ko Ra je nastopila komunistična OF tudi na Primorskem, se je vse predru-gačtlo. Slovenska duhovščina, ki je poprej nosila vso težo narodnega boja, je bila kar na tihem in čez noč na stran potisnjena. Komnnisti so namreč po svojih žo davno izšolanih terenskih zaupnikih na dano znamenje na tihem začeli izpodkopavati duhovščini ugled in veljavo, da so potem lahko sami prevzeli v svoje roke u-sodo naroda, ki se jim je bil tako slepo zaupal.
Zdaj, ko je to strašno gorje prišlo tudi na Goriško in Primorsko, ljudje kolnejo komuniste, zraven pa dolžo Kranjce, češ, da jo vse to prišlo s Kranjskega. Siromaki ne pomislijo, da je taisto gorje tudi na Kranjskom povzročil prav isti duh, ki pa ni bil no kranjski, ne primorski, ampali hudičev: hlavci moskovsko boljševiško interna-cionale. Če bi hoteli o tem kaj več govoriti, bi lahko dokazali, da je večina teh hlapcev bila po rodu prav ali s Primorskega ali s štajerskega in da jo pravih Kranjcev med njimi bilo le malo. Toda s tem se ne bomo pečali, pač pa bi radi navedli, kaj o krivdi in ne-krivdi zaradi to nesreče piše list »Vipavec«, glasilo zn Kras in Vipavo, v svoji 8. številki. Tam v članku »Mi nismo nič krivi« obdeluje tiste Primorre, ki pravijo, da nieo sami nič krivi, marveč le Kranjci. Med druigm takole pravi:
»Res je, da je bila centrala komunistične partije Slovenije na prejšnjem jugoslovanskem ozemlju, toda res je tudi, da so naši primorski komunisti sicer v zvezi in s pomočjo centrale doprinesli ogromen delež k organizaciji OF pri nas. Pa pustimo te, saj so to sami izvržki slovenskega naroda, to niso več Slovenci, ker so 6e prodali komunizmu, ki naroda no prizna.
Toda vsakomur je jnsno, da peščica h zločincev brez naroda ne bi mogla ničesar napraviti. In tukaj — kaj bomo tajili — skoraj vsi smo se vsaj v začetku dobesedno prodali tem zapeljiv-
com in smo se smejali resnim opominom naše duhovščine, ki je predstavljala skozi vsa leta trpljenja skoraj edino vodstvo. Na vso lepe opomine naših duhovnikov, ki so vso skozi trpeli z nami, nam pomagali in nas no svojih močeh branili, na vse smo pljunili in se predali hudičevim hlapcem.
Še celo več! Ali niso nekateri farani sami vpili: križaj ga — ubijte ga, ko so komunisti ubili cerkljanska kaplana, župnika Piska in Obida?
Ali niso ponekod farani sami prigovarjali partizanom, naj njihovega gospod nunca malo pritisnejo, ker je proti? Se celo zamerili so tovarišem, če iz taktičnih razlogov tega niso storili.
Priznajmo, vse lo je res! Danec jo že marsikdo spoznal — hvala Rogu, velika večina — da ne bi nikoli tako daleč prišli, če bi bili poslušali svoje pravo vodnike - duhovnike.«
Skozi stoletja je slovenska duhovščina bila v slovenskem narodu vodilna. Zdaj pa pride komunist in ji to oilre-na. Pa l>oste rekli — da ni ros, kar trdimo. Imamo v rokah okrožnico, ki jo je bil 15. svečama letošnjega leta izdal dr. Joža Vilfau kot tajnik Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Primor-jo. V tisti okrožnici pravi dr. Vilftn, da se je komunistom treba bati »novo reakcije«. Nova reakcija |>a v njihovih ustih pomeni vsa.ko gibanje, ki je v nasprolju s komunizmom. Vsakega takega, ki po svoji vesti no more tn ne sme biti komunist, niti ne more ln ne sme kot kristjan s komunizmom sodelovati, vsakega takega komunisti razkriče kot »fašista, reaikcijonairja«, »sovražnika narodne enotnosti« itd. itd. Tako so zda.j udarili v tej okrožnici tudi po siromašni, a delavni slovenski duhovščini na Goriškem, kateri tn siti buržujski negovanček očila, >da je najbolj neborben element, nagnjen k opor-tunizmu, h koniprotnisarslvu, k resig-naciji«. >Znto — nadaljuje dr. Vilfan — so duhovniki najbolj dostopni za poizkus nove reakcije. Pri tem pa je treba upoštevati še to, da je duhovščina nagnjena k podcenjevanju narodnega momenta in k nasprotovanju proti vodilni vlogi Komunistične Partijo v našem gibanju.«
Tukaj torej iz ust tega mlndega gosposkega komunista slišimo ne«!slišano trditev, da slovenska duhovščina podcenjuje narodni moment. To govori zastopnik isto stroje, kateri je narodnost zgolj vaba in reklama za njeno med-
narodnost. Da namreč katoliška duhovščina nasprotujo vodilni vlogi KP, to jo najboljši dokaz, da je goriška slovenska duhovščina pravega duha, ker ve, da jo komunizem za vsak narod največja nesreča. I-o poslušati jo je treba!
Toda glejmo, kaj naprej govoriči dr. Vilfan: Pravi, da ineil poskuse te reakcijo spada tudi »odi>or proti naši (komunistični) disciplini 111 naši (komunistični) narodni oblasti. Tožili bodo (duhovniki namreč) nad najiotrobnjmi žrtvami, injdpenjcvali bodo naše uspehe, bodo organizirali od|>or proti dajatvam, zagovarjali bodo bojo v mesta (ko morajo ljudjo hoditi sol kupovat itd.), s prejemanjem okupatorjeve aproviza-cije, organizirali mimo ruišo oblasti razne knritativno akcije itd.<
Zdaj razumete? Če duhovnik pravi, da naj komunisti ljudem ne izropnjo vsega, jo »reakcijomar«! Čo v svoji fari organizira kako Vincencijevo konferenco za podpiranje siromakov, jo prav gotovo »narodni sovražnik«.
Nato dr. Vilfan daje nauke, kaj nnj njegovi hlapci store: najprej jo treba meti duhovščino 111 ljudstvom oblatiti nadškofa. Nato pa je treba »nad duhovščino izvajali strogo kontrolo. !>oslej jo lo svverno primorsko okrožio poslalo poročilo o duhovščini, pa še to poročilo ni po|K>lno.<
Nato vela dr. Villan, dn je zdaj najprej treba v komunističnem duhu večino naroda utrditi, razviti borbenost in »vzeti tla oportunističnim poskusom našo duliovšoine. Najbolj zagrizene duhovnike razkrinkamo (to se pravi: oblatimo), večino pa nevtraliziramo, (to so pravi: ustrahujemo)«.
Ko je dr. Vilfan tako napovedal boj slovenski duhovščini na Goriškem, pa na koncu toži: »Še vedno imamo skri-vače in izmiknče, še vedno imamo de-zertorje, šo vedno imamo težave s prehrano vojske, še vedno ljudje hodijo v mesta, šo vedno dvigajo podpore, pokojnino.« In prav za sklep kliče dr. Viifan:
>Z nnšo stvarjo je tako, kakor s skalo, ki jo valimo proti vrhu. Tudi čo smo le malo od vrha oddaljeni, nam bo skala neusmiljeno zdrvela navzdol, če jo tudi samo za trenutek spustimo iz rok.«
Nič ne pomaga: Ta komunistična skala že neusmiljeno drvi navzdol te? l>o pokopala pod seboj vse, ki so jo ta leta tiščali kvišku, tudi dr. Vilfana!
fv\oJ vrt
Brez vlage rastlinje ne uspevn. Zato po vsakem dežju 141 zalivanju zemljo takoj prerutiljajino, du ostatio vlaga v njej čjiu dalj. S prekopavanjem je pretrgana ka-pUarnoHt zemljo in voda ne more tako brž nu površje, d» bi tam izhlapela. Zelo priročni so v tu namen razni okopaluiki, ki olajšajo delo. Okopavanje torej mnogo izlioljša pridelek in ga obogati. Jagodo prekopljeino šele i>o sadu.
Donos vrta zviša tudi itolelno onojenje s tekočini ali pa s suhim umetnim gnojilom. Kazen kolera biro naj dobe vse zolj-nice, zlasti še cvelaČa — ko so se dobro zarnstlo — vsakih 14 dni malo »moči«, dokler niso popolnoma razvite. Vsakokrat pa dajmo le majhno količino, približno 5gr na kvadratni melor. To gnojenje izvršimo le oblačne dni tal pazimo pri tem, da no sipljemo gnojila na listo. Seveda jo treba gnojilo tnkoj podkopati. Kot tako gnojilo uporabljamo zdaj optični soliter. Namesto umetnega gnojila lahko zalivamo 7. razredčeno gnojnico, n previdno oli deževju nli pa takrat, ko smo zemljo močno zalili, da gnojilo no os mol i korenin.
Labko je kdo izvrsten vrtnar, pa ga kljub dolgoletni prnkM še kdaj jiolonii. Vseni tal splošno je znan rek, da sonce vrtno zemlje poleti nikdar ne sme obsijali, kar pomeni: če si danes pobral sadež, tnkoj znova kaj posadi. Kajti škoda jo vsakega trenutka, ki gre brez haska v izgubo Polog loga pa pripekajoč« sonce zelo izsuši zemljo.
Vrh tega, da mora biti vsaka iTipraz-njena greda takoj spel preštihana, pognojena in otisajena, je paziti tudi na lo, da takoj nadomestimo vsako manjkajočo rastlino, ki jo je uničil kak zajodalec aLi bolezen V manjšem vrtu je pač lahko — in tudi vrtnarjev.! dolžno«*! je — vsako jutro pregledati grede ln usehle rastlino dvigniti z Inpnlo iz zemlje. Zemljo okrog korenin preiščemo in ko škodljivca najdemo, ga umorimo, rastlino pa najboljo kar eežgemo. V nadomestek moramo seveda imeli vedno svež rastlinski naraščaj na razpolago. Za izpolnjen je prn/nin pridejo v poštev sadike takih soit, ki so hitro razvijajo, in — četudi pozno poleti sajene — še dobite glavni sadež v rasti. Od zlmoko vrtnine sla tu prav za prav lo dve, ki odgovarjata temu namenu: modra kalernbira »goljot« in podzemska koleraba »lloffmanovn masleno rumena«. Marsikdo bo pripomnil, da je koleraba |>oljski sadež. Jo res, a na vrt sajena še lepšo raste i.n je bolj mehka Tudi glavnata solata in zgodnja kolerabica sta za izpol-njenjo praznin izvrstni za nineiši pridelek. Za poletje je seveda potrebna taka sorta šolale, ki dobro prenaša vročino. Najboljša od priporočenih sort jo naša domača »pariška«. Tudi »bnuziljanka« jo odporna proti vročimi.
Za obnovo živinoreje
Kaj bomo redili
Upamo in zaupamo, da gremo zopet boljšim časom naproti in da se bodo sžp-soma zopet zacelile rane, ki jih je zadala vojna našemu gospodarstvu. Na porušenih kmečkih domačijah eo bodo zopet dvignile nove hiše in druga potrebna poslopja in hlevi se bodo polagoma začeli polniti z živino, saj jih je toliko deloma ali skoraj čisto izpraznjenih.
Takrat pa vendarle ne bomo rekli: »Kar vse v hlev, karkoli se dobi, samo da je pold«. Ne, zavedati se bo treba, da smo takorekoč v začetku nove reje in da bomo imeli dolga leta v naših hlevih le to in tako blago, s kakršnim smo znova začeli.
Če si malo ogledamo hleve v krajih, ki niso bili preveč prizadeti, slika niti ni tako huda. Ljudje so pri oddaji seveda dali iz hleva v prvi vrsti slabšo živino, krave, ki niso dobro molzle, niso šle redno po plemenu, 60 bile stare, bolehne in podobno. Redijo pa veliko mlade živine, da jo bodo imeli kot nadomestilo za oddano blago ali pa tudi za prodajo. Tam, kjer so zadržali le najboljše živali v hlevu in od teh redijo mnogo naraščaja, so na pravi poti. Posnemali jih bomo, kjer koli bo le mogoče; lo na dvoje bomo morali pazili. Prvič, da mlado živino res pravilno krmimo in negujemo. Ni prav, če imamo v hlevu sicer mnogo naraščaja od dobrih krav, če pa ta ni dobro krm-ljen in negovan, mršav ali celo sestradan, slabo razvit im zaostal. Tu veljaj načelo: raje manj mlade živine, a tista mora biti res dobra.
Drugič pa ne odberimo telet za pleme le po kravi ampak tudi po biku. V tem pogledu pa na splošno slika pri nas ni ravno razveseljiva. Žal nam res dobrih plemenskih bikov zelo primanjkuje. Tembolj pa moramo gledati na to, da tiste, ki so, res dobro izkoriščamo, to se pravi, da bomo ves njihov zarod pravilno in lepo vzredili.
Za vse, ki mislijo svojo živinorejo zopet urediti, pa veljaj načelo, ki smo ga pred vojno dostikrat gazili: V naše hleve n e veliko živine, ampak le' toliko, kolikor je moremo res prehramiti! Kljub vsem potrebam po gnoju, vprežni živini itd. bo iz gospodarskih odrov vedno bolje, če imam v hlevu le toliko glav, kolikor jih morem zares pošteno nasititi. Vedno nam bo »pet sitih krav več zaleglo, kakor deset lačnih«. Ta misel nam bodi vodilo pri obnovi živine v naših hlevih. Laže nam bo in obenem bolje za po-
mu pomagati, pa tndi gmotno bo morala podpreti stremljenja in prizadevanja kmečkega stanu za gospodarski napredek po načelu: izjemoma poedincu, rodno skupnosti.
Bnzumo se, da izrečeno načelo velja za redne razmere. Prav tako predpostavljajo urejeno stanjo vsi drugi naši načrti. Obnova požganih domačij in razdejanih gospodarstev je izredna stvar, kr 10 1)0 treba rešiti po posebnih, izrednih merilih in z izrednimi sredstvi kakor je tudi strašno razdejanje nastalo f dovolj »izrednimi« sredstvi in nauicni.
zneje, če nas ne lx> toliko skrbelo, kako hitro priti do velikega števila živine, ampak bolj, kako dobiti v hlev ros dobro sorlo.
Pri tej skrbi bo kmeta morala podpreti oblast v čim večji mori. Potrebno bo načrtno, dobro premišljeno in res ši-rokogrudno delo. Enkrat za vselej 1k> treba priti preko nesrečnega pasemskega vprašanja, ki jo v letih pred vojno povzročilo nemalo škodo ter zmešalo — prav po nepotrebnem — marsikomu glavo. Treba bo najti širokopot ozno in obenem načrtno rešitev.
Za obnovo živinoreje pa bo treba predvsem skrbeti s tem, da se bo v krajih,
kjer bo to mogoče, vzredilo mnogo prvovrstne mlado živine, zlasti pa plemenski biki. Za to bodo potrebno živinorejske zadruge, ki nnj pod strokovnim vodstvom od najboljšega plemenskega materiala ki ga bomo zmogli, odbirajo ter pravilno vzredijo odličen plemenski naraščaj. Tudi za to dolo bo pol rebrno dovolj strokovnega znnnja in širokog rud nosti, da ne bomo zabredli v kakšno formalistično »urndo-vanjo« s pikolovsko natančno molzno kontrolo ali čim podobnim. A za to delo bodo polrebna tudi denarna sredstva, zakaj vzreja na pašnikih in preskrba dobrega osnovnega materiala gotovo ne bo zastonj. Vendar pn lahko računamo, da bo za obnovo našega gospodarstva nekaj sredstev na razpolago, katerih del bo pač treba načrtno uporabljati za obnovo živinoreje.	Ok.
Poziv kmetom in lastnikom vrtov
Kmetovalci se šc enkrat opozarjajo, da v interesu prehrano prebivalstva v naši pokrajini in v njihovem lastnem interesu posejejo kar največ oljnih rastlin, najmanj pa toliko, kolikor zahteva uredba o povečanem pridelovanju oljnih rastlin, oz. kolikor jih jo bilo predpisano od »Prevoda«. Predpisi navedeno naredbe se bodo namreč brezpogojno in pod vsakimi okoliščinami strogo izvajali in so naj nihče ne zanaša, da se morda jeseni sedaj izdane zakonite določbo no bodo več izvajale, kajti položaj v preskrbi živil se prav gotovo v nobenem primeru ne bo zboljšal, ampak najraje šo poslabšal in bo oblast morala še nadaljo skrbeti zn prehrano prebivalstva. Sedaj je še čas za saditev
buč, ki se kmetovalcem posebno priporočajo, da jih veliko nasade. Tudi za setev sončnic jo še zadnji čas. Kdor nima semena, ga lahko dobi pri Glavni kmetijski blagovni zadrugi v Ljubljani, bodisi direktno, bodisi po občini.
Pa no samo kmetovalci ampak tudi lastniki vrlov v Ljubljani in drugih krajih se pozivajo, da sejojo v kolikor tega še niso storili, v čim večjem obsegu sončnico in buče. Lastniki vrtov, ki imajo manj kakor 1 ha obdelane površine, so deležni šo posebno ugodnosti, namreč, da prejmejo na vsakih 2 in pol kg oddanega oljnega semena 2 del olja, t. j. dvakrat toliko, kakor kmetovalci, ki imajo več kot 1 ha obdelane zemljo.
fingloanteriški letalski napad na Grosuplje
fi lovilo Angloamer. tororističnih sovražnih napadov na naSe mirne vasi, na zgolj civilno osebe in nevojnške objekte so veča ia dneva v dan. Tako ja 20. aprila tudi naša vas Grosuplje doživela tak toroiislični zrač. nl napad. Neelišno In iznenada jo priletelo na našo vas od jugovzhodne »trani vo« sovražnih letal — ter odvrglo voč bomb. Po doslej dobljonih podatkih jo ubitih 8 osob. Mod ubitimi so tudi nedolžne otroško žrtve.
Ubiti so: 6 letni Clmpermnn Alojzij, sin Šolskega siluge, njegov 10 letni brat Cim. permrni Ivan, iz Orosuplja, posestnik 67 letni Košak Frano lz Stranske vasi pri Grosupljem, 25 lotna Zrneo Frančiška, hSl posestnika iz Stransko vasi, 35 lotna Zupančič Alojzija, župnikovn kuharica, stanujoča v Stranski vasi, 10 lotnl Boc Anton, sin kočarja i* Boštanjsko vasi pri Grosupljem ter Campa Leopold iz Ljubljnne, kl so jo mod napadom mudil na Grosupljom. — Ranjonl so: 20 letni Subet Jože iz Ljubljano, Gledališka ulioa, 40 letna CvortkoviS Jožefa, žena kočarja lz Stranske vasi, tor Porpar Jožo, 10 letni sin kočarja lz BoStanjsko vasi, ln PorovSok Marija, žona elektromontorja lz Grosuplja.
Tosrstnlku KoSaku jo napad uničil hlov ter ubilo 6 krav in uničilo čebelnjak. Posestniku .Tovorniku Frnnou iz Grosuplja jo z zažlgalno bombo uničilo kozoleo in vsa go. ppodprsjja poslopja razen stanovanjsko hi&e-
Posostniku Bučarju Francu iz Stranske vasi je pogorol kozolca z vsem poljeHctaklm orodjem. Gostilničarju ln posestniku Itusu Ivanu iz Stransko vasi je bomba podrla dol hiS«; prav tako jo podrla bomba del hišo gostilničarju ln trgovcu Millorju Leopoldu v Grosupljom in čevljarju Alinu v Stranski vasi. Soln jo s polnimi zadetki rnkotnlh b<; '< napol unič<na. Zaradi eksplozij odvrženih bomb jo seveda uničena opeka na strohah, popokano vse Sipe in razmajani zidovi v vsoj vasi.
Dosloj povzročena Bkodn je volika, naj-brldkejfle so soveda krvne žrtvo.
To nam prinašajo ,tako hvaloči so »osvoboditelji« — rozdojanjo in smrt.
Od kolernbic so vsekakor za izpolnitve praznin primernejše iiKxlre, ki bolje prenašajo vročino in mraz zaradi barvila, ki ga vsebuje olupek. Zato so tudi mehkejše in ne olesene tako kot zelene.
Dn imamo sadike vedno nn razpolago, jo priporočljivo sejati od malega travna dalje vsnke štiri tedne in to do znčetkn velikegn srpana. Če bomo na ta nač»n vrtnariji, bomo ob koncu leta začudeni, koliko več smo pridelali od lani.
Opozorim naj še na morebitne napako pri obdelovanju. Često oi>ažamo po vrtovih zeljno glave, kolerabioo, redkviro in drugo sorto vrtnino, ki gre v cvet. To pa zalo, kor jo predolgo oslala na mestu. Mnogi vrtnarji so namreč mnenja, da je vrtnina boljša, če je dalj časa v zemlji, da je nekako bolj zrela. Res da mora dozoreli, n ne preveč, kajti tako postane puhla,'trda in neokusna. Čez neko mero pa ee rastLina tako ne more razviti in dati večjega pridelka. Važno je torej, da pospravimo vrtnino pravočasno z vrta; važno je to ne lo glede okusa, marveč tudi zaradi proslora, ki ga Se enkrat zasadimo in nam (16 na ta način še en pridelek.
Drugo, kar nam Cesto hodi narobe, je to, da ne vemo, da nekaterim sadežem brez občutno škode ne smemo sveže gnojiti. Na močno gnojeni zemlji postanejo čebula, redkev, korenje črvivi, prah pa r ara vije toliko zelenja da žo nuna več časa in ne moči za tvorbo 6tročja.
S setvijo fižola ne hitimo preveč. Fižol potrebuje namreč precejšno moro toplote za knltev in dobro rast v prvi dobi. Zelo je občutljiv za pozebo, In sicer takrat naj-bolj, ko se pole« kličnih razvije še nekaj prvih listov Do tedaj se namreč hrani rastlina še i 1 rezervne hrane zrnja, ki jo približno v tej dobi izčrpana. Ce sadika v tej dobi trpi mraz — kar je pri zgodnji selvi skoraj vedno — se kljub zgodnji setvi pridelek mnogo zakasni. Nevarnost je tudi, da nam že posejan* kolerabico ujamo mraz. Pozeble namreč uidejo v cvet, ne da bi tvorile gomolje. Zato naj jih oni, ki jo s saditvijo zelo neučakan in jih je žo posadil, čez noč pokrivn, čo se obeta mraz in vlaga. Prav tako naj pazi na fižol, če Ima že vsajenega. Vedno naj bo pozoren na pozno slano.
Špinača pa obratno žene v cvet zaradi prepozno setvo v vročini. Zato jo tem lK>lje, čim prej smo jo sejali.
Pa šo o paradižnikovih sadikah. Le krepko sadiko bodo res zadovoljile. Kdor jih vzgaja doma, naj ji torej pikira v dobro zemljo, ker utrjuje. Nikakor pa pred 10. velikim travnom še ni čas za sajenje na prostem. Zaito s tem še po-čakajmo, čeprav se nam ponuja na trgu žo obilica paradižnikovih sadik. C. II.
Gospodarstvo
1
Kavni nadomestek.
Najvažnejša pijača, katore «0 Je najvoč v Nemčiji potočilo, nI bilo. kakor bi si kdo mislil, pivo, temveč — kava, knr jo dokazni vodja skupino gostinsko ohrti. zo pred vojno Jo znaSaln polro&nja kave v Nemčiji 4e enkrat toliko kot potrošnja piva, namroč 120 litrov na loto. Kor se Jo PotroSn.i,* piva zmanjiala, jo sedaj naloga gostinsko stroke, da to nadomesti. Zato inora pazlitl na kavne nadomestke in domače_čaje. Ki pridejo kot nadomestki v poštev. tvakor So vedno nomSka Industrija pHn izdeluje toliko piva, da zadoSčn zn skrčeno potrošnjo, tako mora tudi gostinska stroka glodali, da
daje kavne nndomeslke ln čaje v obliki takih pijaiv, da znilovoljo gost«.
Nadomcolna kavn Jo dane« na vodilnem mestu med pijačami v gostinsk.h obratih. — Troba pa jo je pravilno pripraviti. Ugotoviti je treha, dn so je • kavnim nadomestkom doslej mnogo An rilo. Kuhalnl poskusi so pokazali, da omogoča 8 gramov kavnega nadomostka na liter po|«.lno l7.k0rlSf.e-nj'\ čq so kutin kavni nadomestek 5 minut. Vodju skupine lo mnenja, da mora vsak gostinski podjetnik, zlasli pa ženo pa/.iti na to, kakšen kavni nadomestek knlia.io. Islo vel.ln za domači čnj. kntoregn večinoma go. etiuskl podjolnikl mačehovsko obravnuvajo.
Z zelenjavo na trg!
Pridelovalci, ki bodo prvi prodajali na trgu, dobe nagrade v gnojilih
Da bt pridelovalci zelenjave pripeljali čim ved zgodnjih pridelkov na ljubljanski trg, je Kmetijska zbornica v zvezi s sestanki ljubljanskih vrtninarjev določila in preskrbela naslednje vzpodbudne nagrade:
1.	Kdor bo letos prvi postavil na ljubljanski trg (Vodnikov trgi naenkrat vsaj 10 kg špinače lastnega pridelka, bo dobil za nagv«do K kg apnenoga solitra; naslednja dvn vrtninarja, ki bosta pripra. vila za prodaj na Vodnikovem trgu vsaj po 10 kg špinače, dobita po 30 kg apne-nega solitra. nato pa nadaljnjih B dobaviteljev nagrade po 15 kg amonijevega sulfata. Manj od 10 kg špiunče ne prihaja v poštov za nagrado.
2.	Za prve pridelke kolerohice (z listjem) sta določeni dve nagradi po 15 kg amonijevega sulfata In 8 uagrod po 10 kg amonijevega sulfata. Za zgodnji korenček (s listjem) se bo podolilo prvim prodajalcem 10 nagrnd po 10 kg npnonegn solitra in zn grah v stročju 10 nagrad po 10 kg apnenega solitra.
Pri vsaki vrtnini, kl naj pride v po-štev za nagrado, mora dobavitelj postaviti na trg hkrati vsaj po 10 kg pridolka in so pred prodajo prijaviti na Vodnikove! trgu siužbujočeanu tržnemu orgnnu tako da bo za prodaj namenjeno količino prej pregledal in stehtal mestni tržni oddelek. Nato bo prodajalec takoj dobil prt mestnem tržnem oddelku nakaznico za umetno gnojilo in s to nakaznico bo dvignil gnojilo pri Kmetijski zadrugi v Mai. strovl ulici 10.
Na področju mestne občine ljubljanske je med vrtninarji mnogo vrlih pridolovai-cev, ki so kljub današnjim težavam trudijo po najboljših močeh, da bi tudi nn majhnih vrtnih zemljiščih pridelali čim več. Zato vabimo vse, da se opisanega nagradnega tekmovanja udeleže v čim večjem številu — tako bo marsikatorl lahko dobil še nekaj izvrstnih dušlčnatih gnojil, ki jih sedaj že povsod zmnnjkuje. Imena nagrajenih bodo objavljena v dnevnem časopisju.	Kmetijska zbornica.
Obvestita prehranjevalnega zavoda v Ljubljani
DELITEV ZASEKE BOLNIKOM IN DELAVCEM
28. ln 27. aprila prejmejo zaseko zo mesec april pri enem spodaj naštetih trgovcev:
1. Bolniki na ljubljanska bolniAka nakazila v nakazani količini.
J. Delavci pri težkih in najtežjih delih na dodaiiuo nakaznico 'TI)« ali »NTD« zn april, prettskano z zelenim »O« (Ljubljana znotraj bloka), z eno zeleno črto (Ljublja. na zunaj bloka ter občine Ježica, Polje, Dobrunje in Rudnik) ali z dvema zelenima črtama (ostaJe podeželske občine).
IM g zaseke na odrozok »TD 12«. ozir.
IM g zaseke na odrezek »NTD 21«.
Za ljublj. občane delijo zaseko trgovol:
Kačar (Vodnikova 87), Avsre (Bežigrad 13), Svetina (Kongresni trg 3). Kačnt (Sv. Petra 69). Sarabon (Zaloška 1). Pengov (Karlov-ška 19). Marolt (Trnovska 131, Lundor (Rožna dolina o. V/2fi) ter Nabavljalna zadruga uslni. drž. železnic (Cesta 800 let Ljubljane) za svoje člane.
Našteti trgovci naj prinesejo posodo za zaseko na klavnico v torek, 24 aprila, dvignejo jo pa v sredo 25. aprila popoldne.
Zbrane in nalepljene odrezke predložijo trgovci skupaj z ostalimi odrezki za april, preostalo zaseko po vrnejo na klavnico v soboto, 28. aprila dopoldne.
Delitev zaseke na nakozniee ostalih občin uredijo dotični preskrbovalni uradi.
Delitev živil sa Juho delavcem
Delavci pri težkih in najtežjih delih prej-mojo pri svojem stalnem trgovcu na oba odrozka »a« in »b« dodatne živilske nnkaznioe TD ali NTD za meseo april skuino tM g fižola.
Nakaznice ia mleko
Mladina lelfflikov 1930 do 1935. kl dobiva mleko na nakazila 10 do 14. 15 do 1» in osebo, ki dobivajo mJeJto na nakazila 65 do 75, naj dvignejo nova nakazila, ki jih bodo dolilt uradniki v mlekarnah:
M. t m.: Ambrožič, Booč*. Bictič, Drolc,
Filipič, Gmajnar;
21. t. m.: Gruden, Guaelj, Janežič. Jel-
nikar, Kerin, Korošec:
25. t. m.: Kovačič B.. Krose, Kroupa, Lupine, Potočnik, Pretnar;
2». t. m.: Rupona, Šinkovec, ftkorjanc,
ftpatn, Vidmar, Zajoc.
Nakazila dobe v teh dneh od 7 do 10. tn od 16. do .9. ure. Predložijo naj živilsko kar-
ZAHVALA. Vsem, ki ste našo nepozabno, zlalo ženo, mamico, sistro, telo in svakinjo, gospo
MARIJO KAISER
obsuli s cvetjem, ji poklonili vence, jo apre-mili v njen poslednji domek in nam ob strašne^ udarcu usode stali ob slram. iskrena hvala — Maša zadušnica bo darovana v ponedeljek ob 9 dopoldne v frančiškanski cerkvi KAISERJEVI.
ZAHVALA vsem sorodnikom, znancem in šolski mladini, ki st« spremili našega
FRANCITA
k poslednjemu počilku, ga obsuli s cvetjem, zanj molili in nas v težki preizkušnji tolažili. Posebno zahvalo pa g. Berčiču za prvo pomo" g. dr Hawlinu. ge dr. Maslen, cč. "»tram in strežništvu kirur. oddelka. - Vsem Bog plačajl Ljubljana, 21. aprila 1945. TOMAŽICEVI.
ZAHVALA. Vsem, ki so z nama sočustvovali ob pojemanju življenja in ob bridki izgubi najine ljube mame, gospe
ROZB MAICEN
io spremili na njeni zadnji poti teT jI poklonili cvetja, posebno še g. dr. Spornu za njegov požrtvovalen trud — prisrčna hvala. Ljubljana, dne 21. aprila 1945. Roza in dr. Martin Majcen.
ZAHVALA. Vsem, ki ste ob nenadni smrti mojega dragega moža, očeta, brata, gospoda
Henrika Tešar
z nami sočustvovali ler ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji noti, se najiskreneje zahvaljujem. Posebno zahvalo sem dolžna vlako-spremnemu osobju za darovano cvetje in vsoto, katera je bila darovana v glnhonemniro za hčerko Nadalje se zahvaljujem stanovalcem hranil-niških hiš za darovano vsoto v prvo pomoč. Ježica 21. aprila 1945. Žalujoča žena in hčerka.
ZAHVALA. Vsem, ki ste naši
M ARI
bili dobri ob bolezni in smrti, jo spremili k zadnjemu počitku, molili za nio. ji darovali v spomin cvetje iu nam izrekli sožalje: srčna hvala. Bog povrni! - Za pokojno bo sv. masa t ponedeljek ob pol 7 v cerkvi »v. Frančiška v Šiški. Zg. Šiška, 17. aprila 1945. Družina Slapšakova in sorodstvo.
ZAHVALA, v neizmerni žalosti nad izgubo svojega ediuega sina
FRANCIJA
ki je dočakal komaj devetindvajseto pomlad, se vsem onim, ki so ga spremili na njegov, zadnji poti, mu nasuli rož na grob, nas tolažili in molili za pokoj njegove duše, najlepše zahvaljujemo Prav tako srčna zahvala gjt. zdravnikom, ki »o ga zdravili v njegovi težki bolezni, šentjakobskim gg. duhovnikom ki so m« vedno .».Ii oh .trani s tolažilno besedo in darovali za njega sv. maše, in pevcem, ki so mu zapeli iadnjo pesem v slovo. - Bog naj Vam povrne Vaša dela ljubezni. DRUŽINA ZAGORC.
to za april. Brc* nje nakazila ve morejo dohiti ne v mlekarni In ne pozneje v uradu.
Zavodi naj obnove nakazila za te upravičence od 23. do 26. L m. in prodiožijo nove seznama
Semenski krompir.
Radi nastalih prevoznih teikoč ne kaže, da bi Prevod mogel nobavlti še potrebno količino semenskega krompirja za naročnike v Ljubljani. Zato priporočamo, da si ga stranke nabavijo same Izven Ljubljane, za kar dobijo potrebno dovoljenje za prevoz. Na vsako osebo v družini si lahko nabavijo po 20 kg krompirja.
Razdeljevanje krompirja
Krompir na odrezek St. 33 se dobi še tudi 'pri naslednjih tvrdkuh:
Ekonom, Kolodvorska 7, I. Dol. konzumno druStvo, Kongresni trg, Sv. Petra o.. Zaloška o. in Vič, Zolezničarska nabavljalna zadruga. Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev, Konzumno društvo — Vič, Stular, Clrii-Metodova 37 b in Oven, Hrenova 19.
V sredo, dne 25. t. m. se zaključi prodaja krompirja.
Prodajna cena Je 5.50 lir za kg
Odlok Vrhovnega komisarja o polaganju izpitov na univerzi
Uvaiovaje dejstvo, da so se mnogi slušatelji zadnjega semestra ljubljansko univerze deloma več kot loto dni v okviru domačih formaoij ali pa drugih organizaoij borili proti boljševizmu, da so pa zaradi te svojo službe bili ovirani pri dokončavanju svojih študij, nadalje po proučitvi stališča, ki ga je zavzel akademski sonat univerze s svojo tozadevno odločitvijo z dne 2. marca 1945
odrejam:
RlnSatelju ljubljansko univerze, kl bi za. dobili v rednih razmerah s konoem letnega somostra 1944, pravico do polaganja zaključnih izpitov, naj se noglode no tozadevne
odredbe obče univerzitetno uredbe kakor tudi fakultetnih uredb na lastni predlog pripustijo k polaganju zaključnih izpitov, ako so odslužili vsaj eno leto vojne službe v smislu naredbe Vrhovnega Komisarja z dne 29. XI. 1943 o vojni obveznosti na operaoij-skom ozemlju »Jadransko primorje«, ali pa kako drugo tej enako vredno službo.
2. Dokaz o odslužitvi vojne službe prl-bavi slušatelj v obliki ustreznega potrdila svojega vojnega starešine, dokaz o odslužitvi toj enako vredne službe pa s potrdilom &efa pokrajinsko nprave v Ljubljani.
Po nalogu: Dr. lluber. 1. r.
Delavska predstava
Operno gledaližfe v Ljubljani igra v ponedeljek, 23. aprila 1945, oh 5, za delavce Leharjevo opereto »Dežela smehljaja« in ne »Prodane neveste«, kakor jo bilo prvotno objavljeno. Cene so znižane od 12 lir navzdol. Vstopnico so v pred-prodaji v pisarni Delavsko delodajalske protikomunistifne akcijo, Miklošičeva 22b-ll., v nedeljo o<l 8 do 11.
Radio Ljubljana
Dnevni spored za 22. april:
7 Poročila v nemičin — 7.10 Vseli zvoki
—	8 Nemški sjiorod — 8.30 Versko predavanje
—	8.50 Poročila v slovenSčini - 9 Pozdravi iz domovino — 10 Poročila v nemščini — 10.15 Nomški spored — 11-30 Slovenska oddaja — 12 Napovod sjKireda. nnto opoldanski koneort — 12 30 Poroftila v nemščini in slovenščini — 12.40 Nomški ljudski koneort — 14 Poročila v nomščini — 14.lu Nemški spored — 15 Zaželi si kai — 15.45 15 minut za podeželje — 16 Koneort za vojake vmos po. ročila v nomščini in slovenščini — 18 Nesmrtna glasba nemških skladateljev — 19 Ura posmi — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.4j Ka.1 prinaša prihodnji tedon — 20 Poročilu nomščini — 20.15 Nemški sjiorod — 22 Poročila v nomščini, napoved sjM>reda — 22.15 Glasba prvi polnočjo.
Dnevni spored za 23. april:
T Poročila v nomščini — 7.10 Jutranji koneort, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Napovod sporeda nato opoldanski koneort — 12 30 Poročila v nomščini. poročilo o položaju in poročila v slovenščini -- 14 Poročila v nomščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 15 Nomški spored — 17 Poročila v nemščini in slovonSMui — 17.15 Pisano polje — daj žldano vo!J» — 18.30 Oln«-bona modigra — 18.45 Rognve besede — 19 Harmonika — 19.30 1'oroMla v slovonščinl — 19 45 Predavanje — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Vsakemu svojo — rndio zapoji — 22 Poročila v nomščini — 22.15 Glo-»ba pred I>olnočjo.
Sebičnost bo umrla tri ure
(Frančišek Sal.)
za nami.
novice,
Sv. maša ob obletnic! smrti pok. g. Janeza Menarta so bo brala dne 26. aprila t. 1-ob 7 v cerkvi sv. Jakoba
Sv. maša zadušnica za padlim domobranskim podnurodnikom Starcšlnlčem Nlkotom bo v torok, 24. aprila ob pol 7 pri oltarju sv. Frančiška v frančiškansk'- eerkvi.
Duhovna obnova za akademsko Izobražene žene bo prihodnjo nedoljo 29. t. m. in odsloj redno vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob šestih zvečer tor naslednje jutro ob sod-mlh v uršulinski knpoli. VIi nuno vabl jene!
Za prvo obletnico po pokojnem domobranskim narednikom Kukovlcn Francetom bo v ponedeljek 23. t. m. oh 7 peta sv. mnAu v Frančiškanski cerkvi. Vabljeni njegovi prijatelji iz Zavoda za soo. zavarovanjo.
Obiščite Kogovškovo razstavo slikarskih dol v gnlorl ji Obersnol, Gosposvetska c. S/l • katera bo trajala od 22. t. m. dalje, do nadaljnjega vsak dan od 9—19
Nomotcno se vrši strojepisni pouk zgori-i zjutraj, pozno popoldne ali zvočor po zeljl. Novi točnji 23.. 24.. 25. aprila. Informacijo: Chrlstofov učni zavod. Domobranska costa la.
Izročitev popravil v trgovini Ane Pogač, nlk, Ljubljana — Pod Trančo 1 Naznanjamo, da bo trgovina v dnevih 24., 25. in 26. aprila od 8. do 12. in od 15. do 18. ure v svrho izm>-čitvo popravil odprta. Intoresonti naj s« izvolijo oglasiti v tem času. — Uprava trgovino Ano Pogačnik.
Dijakom — dijakinjam nudimo vso pomoč zn šolo: Speeljalne Instrukelje. Kongresni trg 2/11.
ličlte se strojepisja! Praktično znanje po. trebno tn koristno vsakomur! Novi eno-, dvo., trimesečni tečaji ee pričenjajo 23.. 24.. 25. aprila. Učno ure dogovorno. Informacije: Chrlstofov trgovski učni zavod. Domobranska cesta 15.	,.
MoSko kolo, ekoraj novo z dinnmo lučjo ugodno naprodaj pri Zovnikar Martin — Ilirska 14 (pri Stofanič) nizko pritličje. Ogled dnnc« od 10 dalje.
V nodoljo 22. aprila 1945 jo obvezen sestanek colokupnoga moštva in podpornih č.ln. nov v klubovski sobi pri Sodčku, Znbjak 6 ob VblO dopoldne. Vsak četrtok od 26. aprila na-nroj redni trening v Tivoliju od 18 naprej. — Načelnik.
KOLEDAR)
Nedelja, 22. malega travnat I. pv.; Šotor,
papež in mučeneo; Gaj papoz in mučeneo; Tarhula, devica In mučenlca; Apol, spoznavalec. Ponedeljek, 23. mnloga travna: Vojtoh (Adalbert), škof in mučeneo; EgidiJ Asiški, spoznavaleo.
LEKARNIŠKA SLUŽBA: Nočno službo Imajo lekarne v nedeljo:
mr. Leustek, Realjeva cesta ls mr. Ba-hoveo. Kongresni trg 12; mr Komotar, Vič, Tržaška cesta; v ponedeljek: dr. Pio-ooli, Dunajska cč 6; mr. Hočevar, Co-lovška o. 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška o.
ZDRAVNIŠKA SLUŽBA: Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal
mostni višji zdravnik dr. Logar Ivan, Rimska oesta 7, tel. 21-66.
ZATEMNITEV V NEDELJO od 211.45 do 5.5«
ZATEMNITEV V PONEDELJEK od 21.55 do 5.35
VR-
HOVI GROBOVI
Včeraj zjutraj Je v Mostah, prav za evo. Jo 6edemdc«0tlotnieo, umrla splošno priljubljena ga. Msrlca Kruliar, vdova biv. sod. oficijsla Antona Krubarja iz Oplotniee. — Pogreb blago pokojnice bo v ponedeljok ob pol 9 uri iz kapelice sv. Frančiška na Žalah. Sv. maša zadušnica bo v torok ob pol 7 uri v cerkvi sv. Družine v Mostah. — ulo. boko užaloščeni hčerki Zdenki, naše iskreno sožalje.
GOSPODARSTVO
Plemenski prašički. Vsi, ki so jih naročili pri Glavni blagovni zadrugi. Dunajska 29, naj se zglase zaradi prevzema jutri, v ponedeljek, ob 3 popoldne na dvorišču »Pri Levu«, Gosposvotska costa.
DR2AVNI GLEDALIŠČI
Dramsko gledališče Nedelja, 22. aprila, ob 17: F. Schiller: Marija Stuart. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Igrata ge. Mila Sarifteva in Mira Danilova.	... ...
Ponedeljek. 23. aprila oh 17: A. Linhart: Matiček se ženi. Zaključena predstava za šolsko mladino. Torek, 24. aprila: Zaprto.
Operno gledališče Nedelja, 22. aprila oh 17: F. Lehar: Dežela smehljaja. Izven. Ceno od 60 lir navzdol. Ponedeljek. 23. aprila oh 17: Fr. Leliar: Zemlja smehljaja. Zaključena predstava za delavstvo. Torek. 24. aprila: Zaprto.
M A L I 0
1" Službe I H
URADNICA z znanjem strojepisja išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. »Slovenca« tod: »Enoletna pra-tsa« 2676.	a
C Službe |
dobe B
ZOBOTEHNlKAfco) za takoj, iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod
št. 2815.____
HLAPCA, zanesljivega.
k I paru konj. sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 2825.
GOSPODIČNO za sprejemanje strank in lažja dela pri čisti obrti, sprejmem. Plača po dogovoru. Telefon številka 34 43._n
KUHARICO, samostojno, zanesljivo in ve-' ščo v gospodinjstvu, iščem za gostilno. Naslov v upr. »Slovenca« pod 2814.
KUHARICO, ki oprav Ija vsa gospodinjska tlela, sprejmeta zakonca brez olrok. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 2812. _ b
G LAS j Prodamo
OBLEKO, obhajilmo, 7_8 letno deklico otroški tricikelj prodam ali zamenjam. Naslov v upr. »Slo. venca« pod št. 2870. BLAGO za črn damski plašč, prodam. Naslov T uprovi »Slovenca« pod 2849.	t
LIMONO v čajn ia limonado dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. • Stekleničko prinesite s seboj. Dro. gerija Ant. Kane. Židovska ulica l._
DVE PRESITI ODEJI, novi, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 2781.
NIZKE ČEVLJE St. 38. ženske, in nizke čevlje št. 42, moške, prodam ali zamenjam. Ciril Metodova 64._
KNJIŽNO OMARO iz trdega lesa in mizno ogledalo, prodam. Naslov v upr. »Slovenca« pod 2819._
TRGOV. SLUGO iščem; lahko tudi samo za pol dneva. — Predstaviti se med 4 in 5 uro. Naslov v upr. »Slovcnca«_ pod_2883._ SLUŽBO odrskega delavca nndi Drž. gledališče. Reflektanti naj bodo po možnosti vešči mizarske obrti. Predstaviti se v Upravi drž. gledališč, Ulica 3. maja St. 11. priti. POMOČNICA. gospo, dinjska, ki zna vsoj delno kuhati, se sprejme k dobri meščanski družini v sredini mesto. Ugodna služba, takojšen nastop. Naslov v upravi »Slo. venca« pod 2907.
]?ajen<0
UČENKO, pridno in pošteno zo foto.galanterij. trgovino sprejmem. Naslov v uprovi »Slovenca« pod 2835.
VAJENCA ali vajenko za fotograsko. obrt sprejmem takoj proli mesečni plnči. Mavec Lojze, Smortinsko 4.
Poizvedbe t
POROČNI PRSTAN sem zgubilo v četrtek 19 t. m. zvečer na Smortinski cesti. Najditelja prosim, da ga protj nngrodi vrne no naslovt Štrukelj, Srnor linska 133._
NAHRBTNIK je najden, dobi se Hruševska
cesla 24.______
DVTTVOZA sta mi bila vzela (w 8. seplcmbru 1943. Na vozu no deščici je napis: Modic Jože. Vrbljenje 4, p Ig. Kdor ve kaj o vozovih, naj javi na: Modic, Ig 41. *
1
Stanovanjal
oddajo j
STANOVANJE. 2-sobno s kopalnico, sončno, 5 min. od tramvajske postaje zamenjam za isto tako ali podobno. Ponndbe na upravo »Slovenca« pod »Maj« št. 2801. _________ "
STELJE ca 7 voz, pro. dom. Bahnik Valentin, Glince 9.
PRODAM dobro ohranjen, teninomoder po. mladanski plašč in svileno obleko za srednje veliko žensko postavo. Ogled: Idrijska
št. 13. Kovač._
SUKNJIČ, fantovski in nekaj otroškega perila, prodom. Verbič, Streliska 32 (gornji zronce)._
BLAGO, aivo, primerno za plošč, moško obleko ali kostum,
f rodom ali zamenjam, lorijanska 13/111.. des-no. zadnja vrata.
SMOKING, popolnoma nov, najfinejše predvojno blago, ugodno
Prodam ali zamenjam, ov.šctova 33 a (Kode ljevo).	1
DARILO, birmansko, (žensko), prodom ali zamenjam. Ogled od 13—16. Rožna dolma c. X., št. 36.
Komisijska trgovina Hinko Privšek, Ljub. ljana. Gradišče št. 7,
PRODA: Vozila: otroške globoke vozičke, skiro, mali avto zo otroke, vozičke za lutke, otroške košare. Glasbila: harmonike klavirske. diotonič ne, kromatične. gosli, citre, gramofone. Preproge: bosanske,
perzijske in druge, Servise: kristalni liker servis, 1 urški mocca servis (pozlačeno sre^ bro), sadni servis, krislol, kozarci barvasti.
Oblačila: domske nla šče in kostum, blu ze in krila, obleke, moške obleke in suknje, klobuke, fantovske trenchcoate. Pisalpe stroje: pisarniške in portabl. Slike: gobelin, oljnate
m druge. Vaze: medeninasta vo. zo in mizica, keramične voze. Razno: nahrbtnike, fotoaparate. konzerva-lor za vkuliavonje sadja in sočivja. opfl-rol za trojno ondu-locijo, svileno posteljno garnituro, veliko potovalno košaro, okovano (ojačeni vogali), vodovodno
školjko._
DEŽfir PLA9Č, moški, nov. predvojno blago, drop barve, prodom ali zamenjam. Flori, jonska 13/I1L, desno,
zadnjo vrolo.___
KUNČJI """HLEVČEK -pripraven tudi zo kokoši, poceni prodom. Valloslah, Poljska pot
št. 29. ________
ŽA BIRMO primerno se proda novo >Moni-kuro« in novi. lepi m. nizki čevlji št. 41. Groharjevo 16;_ t
DVA PARA ČEVLJEV, moških, št. 43, prodam. Pugljeva 28, Kodelje-
vo. _]
ČEVLJE St. 36, 38 in 39, skoraj nove in nošene, ter moške nove visoke črne št. 43, tri letne oblekce in črno svileno, temno-modro pleteno krilo in črno volne, sa pletenje, prodam. Naslov v npravi »Slovenca« pod 2861. PLEMENSKO KOZO prodam, Kartmpva 5,
2 Ž1MNICI na vzmeti (federmadrac) ter olo-mano, prodam ali za. menjam. Poljanska cesla 43.
DVA FOTOAPARATA ugodno prodom. Mer-kur. Puhorjcva 6.
PRODAM ali zamenjam gojzcrce št. 44 in št. 37, rjave sandale št. 38, ter svilo za bir. manko, električni kn-holnik, pnipo za šiviljo, in ogrodje za senčnik za vrt. Noslov v upravi »Slovenca« pod 2902.
f Kupimo |
OBHAJILNO OBLEKO za 7 letnega dečka, kupim. Hudovenniko-va 41.___
NOVA TRGOVINA -»Hitrost« knpi razne
nmelnine — i» razne boljše predmete. Plača takoj. Stritarjeva 2.
NOVA TRGOVINA -»Hitrost« kupi jedilne, vinske »ervise, pribor* in razne steklene predmete. Plača takoj. — Stritarjeva 2.
ELEKTR. HLADILNIK (Frigidaire) nov ali dobro ohranjen kupim ali dam protivrednost. Naslovi Prešernova nI- 44.	k
NAKUP in PRODAJA vsakovrstnih predmetov. Trgov. »Ogled«, Mestni trg 3._
RJUHE, KAPNE, žini. niče, pohištvo, porcelan in drugo kupi trgov. »Ogled«, Mestni trg 3.__J
1 Zamenjamo B
Dve birmon, OBLEKI za dcfkq, belo in tem. noinodro zamenjam za protivrednost. Noslov v upravi »Slov.« št. 2718.
OBLEKO, birmansko, dolgo, roza georget s kombinežo in svctlo-modro, volneni geor. get, vse predvojno blago, zamenjam za protivrednost. Stritarjeva 7)ill„ levo.
OBLEKO, lepo, belo, dolgo, za birmo, zamenjam zo protivrednost. Florijnnska ulica 10/11., desno. _
DVE BELI OBLEKCI za obhajilo, dolgo »n krotko, ter par ženskih sandal št. 36, pri. merne za birmo, zamenjam ali prodam. — Ogled od 14—16. Društvena 24.
GLOBOK VOZIČEK -
firedvojni, malo rab-jen, zamenjam za šivalni stroj. Debeljnk, Ciril Metodova 84.
FOTOAP-ARAT z optiko Primoi>lan 2.8, format 4.5X6, prodam za 18.000 lir. Naslov v upravi »Slovcnca« j*)d »Ohranjen 2890««.
| JCnjlgeJ
SLOVENSKI ČEBELAR 36 letnikov, zamenjam za protivrednost. Ponudbe na upr. »Slovcnca« pod »zbirka«
št. 2805._
LEPOSIOVJE, slovensko in tuje ter ostale izvirne knjige in prevode kupuje - Janez Dolžan, knjigarna -Stritarjeva ulica KDOR-IMA naprodaj knjisi: J. Orožen, Zemljepis za 4. razr. sr. šol (Jugoslavija), Ljubljano 1933 in Bo-hinec - Sovnik: Zemljepis za II. razr. sr. šo! (Evropa), noj to čim. prej sporoči no naslov: Odar J., Janševa ul. 7, zaradi odkupa.
Komisijska trgovina Hinko Privšek, Ljub. ljana. Gradišče št. 7,
KUPI: Vozila: otroške športne in globoke vozičke, otroške biciklje i« triciklje. Servise: jedilne, liker servise, sadne servise, kovine, čajne in mocca servise, vinske servise, krožnike, kozarce. Glasbila: kitare, mandoline, gosli, gramofone. citre, tambu-rice.
Perilo: rjuhe, kopne, blazine, frotirke m druge brisoče, damsko, moško in otroško perilo. Preproge: prcdpostelj-nikc, kaki« tekače, linolej. predpražnike Oblačilo: damske oble. ke, kostume in spomladanske plašče, otroške oblekce in spomladon. plaščke. Tehtnice: kuhinjske iu
»Bcrkel«. Jedilne pribore: alpaka
in krflm.__
HLADILNO OMARO, prozno brez hladilnega slroja, za okrog 200 1 vsebine, novo ali rabljeno, kupim. Rudolf Zore, Gledališka 12.
3 m BLAGA, predvojnega. za kostum, in emajliran lonec, 401, zamenjam za protivrednost. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2769.
HRAM. Modro ptico in druge knjige - samo dobro ohronjene, knpi knjigarna žužek, pasaža
PRODAM Andrees ali-gcm. Hondatlos (126 Hanpt- n. 131 Ncbrn-karlen mit vollstandi-gen Namensverzcich-nissc auf 173 Seiten). Naslov v upravi »Slovenca« pod 2910.
i Posestva 1
PARCELO, poS?rn te. rcn, prodom. Ponudbe nn uprnvo »Slovenca« pod >i-ejra sončna« vilka 2847«.	p
Kolesa
GUMO Z ZRAČNICO radij 26 cm, novo ali dobro ohranjeno, kupim proti gotovini ali zamenjavi. Ponudbe no upravo »Slovcnca« pod »Guma 2791«,	i
KUPIM štiri rjuhe in 4 kapne, še dobro ohranjene. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 2766. _
KANTE tročkel, ploče vinasle, kupuje »Pe tronafto«. A. Hmelak. Ljubljana. Clril.Melo dova 35 a.
dlLKlKMLt vsen vrsi pletenke, liviljske od. padke - pločevinaste sode. vsakovrsten pa pir razne kovine — rabno in nerabno že, lezo ia tehnične predmete stalno kupuje in dobro plača »Metalia«, Gosposvetska cesta 16. tel. 32-88, nasproti De. lavskega doma.
SLIKE samo boljših slovenskih slikarjev kupi privatnik. Ponudbe z navedbo slikarjev na upr. »Slovenca« pod 2746. k
DAI.NOGLED,' dobro ohranjen, po možnosti Zciss iricrler 8 X 30, kupim. Ponndbe s ceno nit npr. »Slovcnco« pod »Svetlobo« 2873. STEKLENICE Frone Jožef, čiste, kupimo. Drogcrija Ant. Kane, Židovska ulica 1,
OTROŠKO PERILO, plenice, čeveljčke št. 20. ženske čevlje šle viika 39, nogavice, ne rabljene kapne, blazine in električni kuhalnik zamenjam za protivrednost. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 2871.	_
1 Pohištvo 1
KUHINJSKO OMARO, nizko, iin železno zlož. iiivo posteljo, prodam. Ogled popoldne. Naslov v upravi »Slovenca« poti 2865.
patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nndi solidno ln p« nizki oenl
RUDOLF RAD0VAN
tapetnlk LJUBLJANA
Meitni trg Stev. 18
FOTELJ »Altfoter« ku. pim ali zamenjam za protivrednost. Ponudbe pod »Protivrednost 2885« na upravo »Slovenca«.
g_S*rp|1_■
PARNI KOTEL, loko-mobilni, 15—20 m> kurilne površine, 8—12 atmosfer, kupim. Ponudbe pod »V dobrem stanju 2854« na upravo »Slovcnca«.
ŠIVALNI STROJ Singer dolgim čolničkom in drugo zamenjam za protivrednost, eventu-elno prodam v Wol-fovi 3/II. __
BLAGO, dron, rižosto, za moško obleko oli damski koslum, zome-njnm zo veliko serijo pokrajinskih znomk. -Krojač. Celovška c. 8. DARILO birmansko, (žensko), in stensko uro dam zo protivrednost. Noslov v npravi »Slovcnca« pod 2787.
ŠIVALNI STROJ »Singer«, krojaški, dobro ohranjen zamen jo m zo iirotivrcdnost. . Rcm-škar I., Lj. Tržaška c. 79.	_
ŠIVALNI STROJ »Singer«, dobro ohranjen z dolgim čolničkom, zamenjam. Naslov v npravi »Slovenca« pod št. 2889.
ŠIVALNI STROJ kobi-net, še v novem stanju. zamenjam event. prodom. - Slapničarje-va 9. Ogled v nedeljo dopoldne.
Glasba
KITARO, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« p_od_2838._	k
' UGI.ASEV AI.EC glaso-virjev. Telefon 39-23 . Inršsek. Zrinjskego cesta 7-11.
I Obrt I
Pozor stavbenih) bi
hišni posestniki)
Dobavljam, polagam In •irnžlm stare parkete
TOSIP BRLEr
I jubtjnna, Kolodvorska ul, 28. tt Tel 37-68,
MLIN za mletje vseh vrst žita ter izdelovanje kaše in ješpreDa, prodam. Noslov v npr. »Slovenca« pod 2863.
SEJALNI STROJ za žito, skoraj nov, pro dam oli tudi zame. niam. Noslov v upravi
--.ovenča« ^pod 2901. C1RKULARNO ŽAGO za žaganje drv, • kupim. štepanjska 9.
j 'PrMcTl
SENO prodam. Jurčko-va pot 117, Kriškov Savo,
OiO
KOZO. brejo, dobro mlekarico, kupim, — Eliknn, ižanska c. 93.
Kinematografi
KINO UNION - »Mala prestolnica« - Fritz Ode-mar, Lil Dagover. Predstave ob 15, 17, 19. KINO MATICA - »žena mojih sanj« - Predstave ob 15, 17 in 19.	Tel. 22-41
KINO SLOGA . »Noč v Benetkah« - Predstave ob 15, 17 in 19.	Tel. 27-30
KINO KODELJEVO - »Korak vstran«. Mariomne Hoppe, Kari DichI. — Ob 15., 17. ip 19.
Sporočam vsem sorodnikom, znnnecm in
T prijateljem, da me je za vedno zapustila, kot žrtev letalskega napada, moja 48 lotna sestra in gospodinja
Zupančič Alojzija
Pogreb bo v ponedeljek, 23. aprila ob 9 dop. na pokopališče y Li|>ogiavn. - Priporočam jo
v toplo molitev. Skocljan pri Turjaka, Ljubljana. 21. aprila 1945. Žalujoči: Zspančič Janez, duh. svetnik in župnik v Skocijanu p. Turjaku, brat, in ostalo sorodstvo
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je v 66. letu starosti nmrl naš dobri mož, Drat, stric in svak, gospod
KRŽIC FRANC, železniški zvnn. v pok.
Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, 23. aprila ob VilO dop. z Žal, kapele sv. Jakoba, k Sv. Križu. Ljubljana, Vrhnika, Borovnica, 21. aprila 1945. Žalujoča žena Marija pojema Maver, Jerica iu Ivana, sestri — ter ostali sorodniki.
3 PRAŠIČKE, 7 tednov stare, prodam. Poizve se v uipravi »Slovenca«
pod št. 2796._
MERJASCA, plemenskega, priznanega, 6 mesecev starega, pro. dom. Poizve se v trg. Potokar, Smarje-Sap. Plemenskega ŽREBCA, lepega, 2 leti starega, zamenjam za kobilo. Omalien Alojzij, Stranje 3. St. Vid pri
Stični._j
KONJE za klanje kupujem. Pušnik Justina, konjska mcsarica —-Opekarska cesta 38 -Trnovo, Ljubljana, (j KRAVO mlekarico, -drugič brejo, zamenjam za prevodorico.
Velkavrh._Tomačevo.
ZAMENJA"M plemen-akega bika, staregn 9 mesecev, težo cco 300 kilogramov za plemen, sko kravo. Razliko doplačam. Korunova 5.
Sobe
oddajo
SONČNO SOBO od. dam solidnemu gospodu. Noslov v upravi »Slovcncac pod 2814.
| DenarJ
10 DELNIC"iTjuhljan.
kmrlitnp hn.nVo in delni? Zadružne po-spodorske banke, prodam. Noslov v upravi »Slovenca« pod 2834.
+ Globoko potrti naznanjamo, da nas je ▼
29. letu starosti za vedno zapustila naša ljubljena hčerka in sestra, gospodična
Paljavec Slavica
uradnica Pokrajinske uprave
Pogreb bo v ponedeljek, dne 23. aprila ob fO dop. z Žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križm. Ljubljana, dne 21. aprila 1945. Žalujoči: oče, sestre, brata in ostalo sorodstvo;
+ Globoko užaloščeni sporočamo, da nas je ▼ 23. letu starosti za vedno zapustil kot žrtev letalskega napada naš srčno ljubljeni sin, brat, bratranec in nečak
LEOPOLD ČAMPA
nčiteljiščnik in polic, stražnik Pokopali ga bomo na domačem pokopališča v, 9t. Jerneju, št. Jernej, Ljnbljana, dne 21. aprila 19ti. žolujočj ostali: Anica, mama; Ivan, oče, Evla-lija in Erna, sestri; Bojan, brat; rodbina Kra-maršič — in ostalo sorodstvo.
+ Kol žrtev letalskega nopoda me je »spustil v 67. letu starosti moj nenadomestljivi, nad vse ljubljeni soprog, stric in svak, go9j)od	'
Franc Košak
posestnik
Pogreb bo 22. t. m. ob 8 zjutraj »a farno pokopališče na Grosuplje.
žalnjoča soproga MARA in ostalo sorodstvo.
nsBBaanHBMMBttB
+ V dnevih najgloblje žalosti, ko nas je za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni
IZIDOR BEZLAJ
podnarednik SD
smo prejeli toliko izrazov sočustvovanja, da se noitopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršen koli način stali ob strani v najtežji nri bridke preizkušnje. Vsem in vsakemu posebej nnj Boj? stotero povrne.
Devica Marija v Polju 22. aprila 1945.
BEZLAJEVI.
JL Za vedno smo izgubili v 77. letu starosti TT našega srčno ljubljenega in predobrega moža, očeta in ded Ko, gospoda
Franceta Gahrovška
trg. potnika
Nepozobnegn pokojnikn bomo spremili k večnemu počitku v torek, dne 24. t. m. ob pol 9 z Žal, kapele sv. Aniona k Sv. Križu. Ljubljana - Bled - Graz 21. aprila 1945.
žalujoči ostali.
Za »Ljudsko tiskarno«) Jože Ivruniarlč — Izdajatelj: Jožko KrošeU - Uredniki k« U&tnec.