Boj za kruli na Goriškem. Deželno učiteljsko društvo. Iz odbora deželnega učiteljskega društva za Goriško in Gradiščansko nam poročajo, da so šli dne 26. pret. m. v deputaciji h gospodu c: k. namestniku predsednik Franc Bajt, podpredsednik Andrej Pizzul in odbornik Ignacij Križman. Bili so najvljudnejše sprejeti: V daljšem govoru je predsednik pojasneval učiteljsko vprašanje in apeloval na visoko vlado, da naj bi porabila ves svoj vpliv, da bi končno rešili to perečo zadevo. Gospod c. k. namestnik je deputacijo zagotovil, da napravi vse mogoče korake za ugodno izboljšanje učiteljskega gmotnega stanja in je odkritosrčno izjavil, da mu je neumljivo, kakomorejo učiteljskedružine živeti s tako pičlimi dohodki pri sedanji draginji vseh življenskih potrebščin. Deputacija je gospodu c. k. namestniku pojasnila vse učiteljske težnje ter se mu priporočila, da naj bi blagovolil podpirati pri visokem deželnem zboru prošnjo deželnega učiteljskega društva za draginjske doklade vsemu učiteljstvu že v tekočem letu. Gospod c. k. namestnik je zagotovil deputacijo, da bo učiteljstvo tudi v tem oziru podpiral z vso vnemo ter da ne bo prenehal delovati v korist deželnega učiteljstva, dokler ne urede učiteljskih plač, in da porabi ves svoj vpliv, da se predloži t najvišjo sankcijo zakon o ureditvi učiteljskih plač, kakor hitro poskrbi visoki deželni zbor za primerno pokritje. S hvaležnostjo se je deputacija poslovila od gospoda namestnika in ga zagotovila hvaležnosti vseh učiteljskih src, ako se njcgovemu velikemu vplivu posreči to človekoljubno delo v prilog učiteljskega stanu. Upamo, da se bo deželni zbor pridružil željam gospoda c. k. namestnika ter da ko nčno vendarle postane dobrotnik deželnega učiteljstva, ki bo gospodom deželnim poslancem gotovo hvaležno za ta plemeniti čin. Isti dan popoldne je bila odborova seja, kjer se je sprejela spodaj sledeča vloga, ki jo je v slovenskem in italijanskem jeziku nesla ista deputacija v deželno pisarno, kjer je prosila za avdijenco pri gospodu deželnem glavarju, da se osebno priporoči za končno ugoditev teh opravičenih učiteljskih želja. Ta uloga se glasi doslovno: Visoki deželni zbor! Zopet je minilo leto, ki ni prineslo učiteljstvu naše pokrajine nikakega niti najmanjšega izboljšanja njegovega gmotnega stanja. Zakonski načrt, sprejet soglasno pri zadnjem zasedanju visoke deželne zbornice v korist učiteljstva, njegovih revnih vdov in prepotrebnih sirot, je še vedno nesankcijoniran zakonski načrt, kateri nikakor ne more zndovoljiti bednega učiteljskega položaja. Vsakemu človekoljubu je neumljivo, kako more učiteljstvo s svojimi družinami životarifi s temi poniže valnimi, za njegov stan naravnost nedos t ojnimi plačami. Učiteljstvo se vprega in peha prostovoljno v svojem prostem času, določenem za počitek po napornem stanovskem delu, s postranskimi službami, z vednim prizadevanjem, da bi olajšalo trpljenje in pomanjkanje sebi in dragim svojcem, a vse zastonj: Vkljub najpožrtvovalaejšemu naporu in trudu ne more izhajati v sedanji veliki draginji, ki je nastala povsod v deželi. Prisiljeno je delati dolgove, prositi predujme, podpore, draginjske doklade in sploh se posluževati vseh mogočih sredstev, da zagotovi sebi in svojcem skromni kos netečnega kruha, ki mu ga tako mačehovsko reže domača dežela. Ista visoka zbornica je izboljšala gmotni položaj deželnega uradništva, ki je bilo že prej bolje plačano nego učiteljstvo, in je vsaj deloma dostojno uredila plače sebi podrejenemu uradniškemu osebju. Država je kar najbolje preskrbela svoje uradnike in je z vso človekoljubno velikodušnostjo popolnoma zagotovila življenske pogoje njih vdovatn in sirotatn. Samo učiteljstvo je pozabljena, zapuščena, uboga para, ki plove ob sedanji življenski draginji — obupu v naročje. Ista visoka zbornica je že večkrat soglasno priznala z vsemi svojimi gospodi govorniki v vznesenih in človekoljubnih j besedah to učiteljsko bedo, ki pa še ni prenehala. Tudi vsi : c. k. okrajni šolski sveti so priznali to dejstvo in priskočili ; so mnogim na pomoč z draginjskimi dokladami iz svojih | skromnih sredstev. Deželno glavno mesto Gorica je priskočila , velikodušno na pomoč vsemu svojemu učiteljstvu brez izjeme ; in mu zagotovila tolike draginjske doklade, da se dohodki j goriškega mestnega učiteljstva krijejo z istimi, katere je vsemu učiteljstvu v deželi ista visoka zbornica privolila s svojim soglasnim sklepom v zadnjem sprejetem zakonskein načrtu. Nepobitno dejstvo je torej da se godi učiteljstvu velika krivica, ker še danes nima vsaj deloma primerne plače, kar so priznali že vsi merodajni činitelji. Učiteljstvo je torej povsem nedolžno, ako še ni sankcijoniran v zadnjem zasedanju soglasno sprejeti zakon, in učiteljstvo je po nedolžnem obsojeno v nadaljno trpljenje. Tako trpljenje je pa najhujše in se ne da prenašati. Vsled tega vljudno prosi podpisano deželno učiteljsko društvo: Visoka zbornica naj določi iz deželne blagajnice tako draginjsko doklado z letom 1905. vsemu učiteljstvu, da bo poravnana razlika med sedanjo faktično plaČo in ono — ki se je soglasno sprejela po zadnjem zakonskem načrtu, ki jo naj prejema vse učiteljstvo v deželi, dokler se stalno zakonito ne izboljŠa njegovega obupnega gmotnega položaja. Pokritje tega izdatka se vzame iz preostatkov na deželni užitnini. Z zaupanjem zre deželno učiteljstvo v sedanje zasedanje visokega deželnega zbora, ki gotovo prinese učiteljstvu vsaj začasno deloma urejene plače, kar bo v čast gg. deželnim poslancem, ki se povzpno s tem blagim činom med prve človekoljube t naši širni monarhiji: Deželnoučiteljskodruštvozapokneženogrofijo Goriško-Gradiščansko. V Gorici, dne 19. oktobra 1905. Tajnika: Alojzij Urbančič Inocenc Tarlao. Predsednik: Franc Bajt. Podpredsednik: Andrej Pi z z ul. V odbor priporoča vsemu učiteljstvu, da naj polnoštevilno (sedaj šteje to naše društvo skoraj 300 članov, slov. in ital. tovanšev) pristopi k tej prepotrebni stanovski organizaciji, ki neumorno deluje za učiteljske in šolske interesc. Novi člani naj se z dopisnico prijavijo tajniku Alojziju Urbančiču, nadučitelju v Mirnu pri Gorici. Naši zaupniki, na delol