DOLENJSKE Dolenjske Norice izbajajo TSnk četrtek : ako : ; ie ta t)au praznik, dan poprej, : : Cena jim je za celo leto 10 Iv, ïa pol teta 5 Iv. NarocDÎna za Nemčijo, Hosno in druge evropske države zuaša 12'— K, za Ameriko I4'-- IÍ. IiÍKt in ncItiMi se )ilaéii,jejo naprej. Vite ii»|iÍKB, iiHi-oěiitiio iu o^iitiiinH hpi ajeiiiii tÍHkariia J. Krajec iihisI. Kmetijske preosnoue [reforme]. Ing. Albmt Vcderfijub, (3) Sredstva z a ^ p o v z d i g o jn" o-(1 u k ci je so: inelijoracije iti komasacije, katei'e stoje v tesni jijecisebojiii zvezi, katere je iiiiiogitkrat ti'eba sknpiio izpeljati. Le-te ne smejo več biti odvisne od proste V{)ljH 8oinl(;lťžeiiC(jv. líjef so iz javtiih interesov tui ineatii, tam se morajo izvesti „nasilno". Neiazninevaiije iti zlobnost so navadno narodno-goRpoiiai'ski razvoj zadrževali. Nasilna zložba sseinljíšé in njih nielijoracija bo poti>ibna, da kolikor mogoče liitro poviidtgneiiio zemljedelsko pro-liukcijo, kar je v korist vsem slojem države. Vzroki, da se pri nas tako malo upo.št.eva obe sredstvi za povzdigo pi'o-(Inkcije, so: in'zka inteligenca tiašega kmeta in pomanjkanje denarja v te iiatiietie. Prvo iiboljšujeiiio 8 strokovno izobrazbo, ki se naj začne že v ljudski šoli, nadaljnje pa v kmetijskih šolali. Bolj težavno pa je drugo vprašanje : kako si je preskrbeti potrebnega denaija? V prodnklivtie tm-niene ni bilo do sedaj zlepa dobiti denarja od dežel, kaj še-Ie od dižave. Posledice so: zao-stalo naše kmetijstvo, O preskrbi denarja pozneje več! Oglejmo si na kratko koristi in posledice melijoi'acij in kottias;acij. Iz zložb zetnljišč nastane za udeležene, prizadete kmete, za celo občino nova gospodarska doba; otia nioralićno vpliva na nje, tako da si vsak prizadeva, kolikor mogoče izkoriščati napredek na polju kmetijstva. Gosjtoiiari se bolj intenzivno, posledice so pa sledeče : zboljšanje kolobarja, boljše gospodaistvo z gnojem, večja uporalia nmetiiili gnojil, tiabava ra/.niii sti'ojev, večje zanimanje za izbiranje si^riiena. lepša in bolj (iobiČkanoMiia živinoieja. Omenil sem imeiizivno gospodarstvo. Predpogoj intenzivnosti je renrabiliieta, ta je pa odvisna od viáine miízd, katere so merodajne za donos. Vsled višjih tiiezd se investirani kapital nižje obrestuj«. Ôe hočemo stroške za mezde znižati, itmramo vsestransko rabiti stroje. Delo s stroji ae pa zopet splača le na zloženih zemljiščih. Komasa- cije 90 toraj predpogoj za dobičkanosno povzdigo zemeljske produkcije. V to poglavje spada tudi vodni zakon, katerega bi bilo v marsičem spremeniti poljedelcem v prid. 4. Zelo pereče vprašanje je zboljšanje živinoreje! Za povziligo poljedelstva je ona zelo vaŽna: veČ živine če imamo, več bo gnoja, več pridelkov in več denarja. Bodoča naloga naše živinoreje obstoja v tem, da izkoriščaiiio intenzivno vse v gospodatslvn dobljena'pridelke, da jih spieinenimo v meso, mleko in v delo! Treba je toi'ej vsesti'anske reje! Meii vojno je živinoreja padla po številu in kakovosti. Zakaj je tako, znajo vsi. Tudi centrale so veliko k temu pripomogle! Če liočemo našo živinorejo zopet povzdigniti, treba je predvsem skrbeti za zadostno krmo, za pridelovanje iste na njivah, travnikih, planinah in pašnikih. Z obsežnejšim pi'ididovanjem okopav in in drugih industrjjskih rastlin dobimo veČ odpadkov, več močne krme za živino. Vslťd inteniíivriega obdelovanja zemljišč za ravnokar imenovane pridelke postane zemlja bolj rodovitna ter nam daje već in boljše krjtie, kaiere glavni dobavitelj so pa Je travniki, pašniki in planine. O zboljšatiju tiavnikov nii ni treba govoiiti, saj je vsem prizaiit-t'm znano, kako se da na istili potom melijoracij, s pumetnim gnojenjetn in oskriiovanjem mnc^žino in kakovost krme podvojiti, pomnožiti. Bolj važna je ski b za jjlanšarstvo in paitnštvo, Zanetjiai'jatije istili in naktip obširnih jilaiiin v lovske natiiene ne morejo {»slati Inez zlih posledic za živinorejo. Riizni di'ž>'liii in državni zakoni so se izdajali v varstvo platiin in pašnikov, a žaliliog so ostali večina njih le na pajiirjn. čerimr je mnogo vzrok pomanjkljiva izobrazba našega kmečkega stanu. Koristi pašništva so mnogovrstne: zdrava in tečna krma, gibanje na zraku, kar ugoiitni npliva na zdravje in razvoj, posebno mlade živine, večja odpornost proti raznim bob'zniiii, pridobivanje več in holjši'ga mleka ti-r večje žive teže na danem prostoru. 8 pašništvom se prihi ani na delavnih močeli, ž njim izjednačimo tudi potrebo delavnih močij med gospodarskim, jtosloviiim letom. V^se to se pa doseže le s pametnim, gospodarskim zbolj-šavanjem in oskrbovanjem pašnikov in planin. Zakoni naj ščitijo, pa tudi prisilijo kmeta, da iste zboljšuje. će bomo imeli rodovitne pašnike, potem si lahko vzgajamo sami doma svojo lastno domaČo plemeno Živ'no in si prihranimo v deželi intiojjo denarja, ki smo ga do sedaj trosili in nosili v inozemstvo za nakup plemene živine, katera se je v naših zanjo neugodnih razmerah v kratkem sprevrgla, degeiierirala. Posebno v sedanjili razmerah ni mnogo upanja, iz inozemstva dohiti zadostno množino plemene živine. Treba pa nam bo v bodoče tudi zalagati naše južne slovanske poki'ajine s plemeno živino. Urediti ho treba razne gozdne in pašne u si n Ž n os t i {servitiite), ki so vedno obremenile obe prizadeti stranki. Povspeševati in razširiti bo treba živinorejsko'zadiužništvo, ustanavljati se morajo razna kontndna diuštva, v katere vstop mora biti obligaten za živinorejce. Občine naj skrbe za zadostno število bikov-ple-metijakov, plemenih svinj in merjascev. Država pa podpiraj živinorejo z olajša-vanjein pronnMa s plemeno živino, z znižanimi voznimi tarifi in s premijami za izvanredne iis|ifhe v živinomji itd. Poo-initi bo treba zakon o knžnili boleznih. Upe,ljati bi se minali večmesečni živinozdravniški tečaji za zanesljive gospodaije-alisolvente kmel-ijskiii šol. kutert gojenci bi bili pozneje zapiisrženi poiiiočniki ži vtnozdiavnikov. Oiřligatno naj hode tudi zavarovanje živine, posidnio plemene. ]b li trebo davhovvlugoslauiji? Kakt>r potrebuje dohodkov družina za pffživljenje in obleko, tako rabi tudi velika družina — država — prejemkov, to je davkov, da zamore vzdržati svoje javne naprave v dobrobit nje ili žavljanoii), Čim večjo davčno silo ima taka di žava. tem močnejše delovanje zamore ista proizvajati v korjsti in prijcvit lastnih podanikov. — Tudi naša Jugo.slavija nujno [lotrebuje posebno v sedanji prehodni dôbi obilo denarnih virov, da bo mogla tispešno in trpežno zgraditi naš novi, veliki skupni dom. Pomisliti je, da je naša mlada država prevzela od gnjile Avstrije zavoženo državno gospoiiarstvo, ki je malodane pritiralo bivše nje državljane na rob finančnega propada. Misliti bo treba na vse ono, da popravimo v.se lo, kar je bivša nam sovražna avstrijska vlaila zanemarjala, ali pa sploh ni hotela dati. Pred vsem pridejo v poštev obratna sredstva, kakor: železnice, ceste, pota itd. Skrbeti bo tnijno na vse druge vrste javnih potreUščin tako naprimer: šole, bolnice, i'azne druge dobrodelne zavode itd. Za vse te velike naprave pa je treba denarja. Marsikateri bo morda dejal: A čemu treba vsega tega naenkrat, saj imamo sol dovolj, bolnice imamo, imamo tudi razne zavode? Da, prijatelj, imamo nekaj teh jtrepotrebnih iiapiav, a za našo^ mlado državo, ki je bila strašno prizadela po vojni, je vsega premalo! Dosiiinial smo bili narod druge vrste, toi-ej navezani le na one dobrote državnih milttsti, ki so paiiale slučajno raz težko obloženih miz naših snirlnih sovražnikov Nemcev in Maiiiarov. Niti najpriprostejŠih ngodttosti splošne civilizacija ttam niso privoščili, ker Bog ne daj, da bi postal Jugoslovan sovrstnik drugih narodov propadle Avstrije! Naše ljudske šole so ustvarjali in urejevali tako, kot so bile urejene iste v nemški Avstriji pred 50 leti; siednje šole so nam naklonili tako ozke, da bi se naša mladina ja ne mogla razvijati in. postati v svetu kaj več, kot kvečjemu kake pisarniške manipulativne sile druge ali tretje vrste. Na visoko šolo pa ní bilo niti sanj;i.ti; kako neki bi naš mladenič postal« akademiCno naobražen človek, ko vendar ni sorodnik viteškega naroda Gritninov! In vse to prenašali smo mirno, potrpeli smo, dasi so često naši dobri narodni voditelji klečeplaze prosili le nekaj milosti in tivaževarija. Naleteli so vedno na gluha ušesa in kamenita srca neizprosnih naših vladnih zastopnikov. Vzemimo v spomin le prošnje za slovensko vseučilišče v Ljubljani; kakšen odgovor so dobili naši poslanci Zgodovino ''' frončistiansliega samostono in cerlive v Novem mestu. Sestavit P. IlifDnz Furlan. Po dvorni določbi 6. marca leta 1783, so delili slovenske samostane od brvaškiii. H kranjski redovni okrajiiii so spadali pa-zinski, novotneški, kamniški, brežiški iu názareški na Štajerskem, To leto je zahtevala vlada, da naj novomeški samostan sporoči vse posestvo in kar ima svojega frančiškanska gimnazija. Takratni gvardijan p. Kasful Wcibl je odgovoril 30. scplembta islega leta, da je poslopje gimnazije meslno, da imate gimnazija in glavna šola potrebne klopi in katedre; posestva nima samostan; za pre-'fekta (ravnatelja), tri gimnazijske profesorje in za dva učitelja in kalelieta iiormalke prejema od deželne vlade (od obresti Krenove ustanove) vsako leto 23(j gld. in od mesta namesto mesa 19 gld, 53 kr. (Cbron. lil. 467., P. Klemcnčič Programni 18tí8, S. 22.) Leta 1784. dne 24, februarja je dvorni dekret odpravil službo p, kustosa, definitorjev in diskretov. Samostanska družina je volila svojega predstojnika; predsednik gvardijanske volitve je bil samostanski vikar; novoizvoljenega gvardijana je potrdil p. provincijal. Provincijala so volili samo gvardijani. Vsak samostan je bil za se; novincev niso smeli prejemati; mlajše patre je vlada^ po Škofu poslala v župnije za pomočnike. Z vrhovnim predstojnikom (p, generalom) je bilo namreč prepovedano občevati, ako je bival zunaj Avstrije (dvorni dekret dne 24. marca 1783.), zato so bili p. provincijali odvisni od škofov. Patre profesorje je prestavljala vlada; pater provincijal ni mogel prestavljati patrov, ker jib ni imel; samostanske družine so se jako skrčile v nekateriii samostanih. Z dvornim dekretom dne 15, julija 1784. so bile odpravljene vse osmine, devet-dnevnice in druge pobožnosti; vesoljno odvezo deliti je bilo prepovedano že dne 5. marca 1784. Leta 1784. je zatrla vlada vse Marijine družbe, bratovščine in svetovni tretji red. Tega leta so razpustili ' zatiško opatijo in samostan obutih avguštincev v Ljubljani. Dne 10, avgusta 1784, so bile redovne volitve v Kamniku, Takrat so na povelje vlade združili samostane: Sveta Gora pri Gorici, v Pazinu, v Ljubljani, v Novem mestu, Kamniku, v Brežicah, Nazaretu, Gradcu, Lankovcu, Judenburgu, Feldbachu, Murzzuschlagu, Mavterui, Ormožu, v Celovcu in Žt, Vidu na Koroškem, to je 16 samostanov v novo provincijo sv. Križa notranjo avstrijsko; predstojnik vseb teh samostanov je bil p. Kastul Weibl v Novem meslu do leta 1791. Z dvornim dekretom dne 24. novembra 1785. je bilo prepovedano o polnoči zvoniti in jutranjice moliti v koru.. Z dvornim dekretom dne 27. novembra 1785. je bilo prepovedano kaditi pred božičem, novim letom in o sv. Treh kraljih; z dekretom dne 13, decembra 1785. je biio prepovedano blagoslovljcnje hiš, vode, soli, kruha. Leta 1785. dne 25. marca je umrl p, Ebcrbard Wutscber (Bućar),^ bivši profesor normalke, v starosti 39 let, v redu je bil 21 let. Umrl je v gradu Struga, Dne 2, junija 1786, je vlada pregnala kapucine iz mesta in zaprla njihov samostan. Zadnji gvardijan je bil p. Didak iz Idrije, ki je postal notar in pridigar, njegov sobrat p, Evzebij iz Krškega pa vikar pri kapiteljnu. Izpraznjeni samostan je vojaški erar v najem vzel in ga odločil za shrambo vojaških potrebščin; zdaj je v njem pošta, (Vrbovec sír. 17.) Istega leta sta umrla: dne 5, junija br, Sabinijan Kierner, krojač, star 60 let, v redu je bil 38 let; dne 14. julija pa p. Jernej Jenič, bivši profesor normalke, v starosti 35 let, v redu pa 17 let. Leta 1786. Gradec dne 10, avgusta št. 21,286. na p. provincijala je odloČila vlada denarno pomoč (dotacijo) samostanom. Dvorni dekret dne 21. avgusia-» 1786. prepoveduje peti brevir in nalaga škofom, da naj pošljejo na izpraznjena mesta redovnike, ki so zapustili svoj red. Istega leta so vpeljali darove na gimnaziji, namre£ pet velikih in pet manjših srebrnih pozlačenih kolanj. Na koncu šolskega leta so jih pripeli dvema najboljsema učencema vsakega razreda. Abiturjenta sta smela pridržati prejeti kolanji, učenci drugih razredov so jih morali vrniti ob začetku novega šolskega leta. (P. Rafael Klemenčič 1, c. str. 23.) Od leta 1784. 1787. je bil gvardijan p. Karol Novak, Ljubljančan. Leta 1788. je bila ljubljanska Škofija (ustanovljena leta 1463.) povzdignjena v ^ nadškofijo ; Dolenjsko je spadalo k ljubljanski škofiji in ne več goriški. (P. Rafael Klemenčič 1. c. 23,) 26. stran na Dunaju: Kaj hoÈete, saj vas je le eden ill pol milijona in ziilitevate lastno univerzo; pošiljajte vaše redite slušatelje na tien;ške^ zavode v Giadec ali na Dunaj, saj je tam za to pešfiico prostoia dovolj! Torej nas narod, ki je, smelo lahko trdimo, eden najbolj agilnih, a tudi nadarjenih, ne sine imeti lastnega hrama uCenosti in umetnosti! Italijanom pa, ki jih je bilo te 600 000 dnš, so, kakor znano, skoraj šiloma nstanovili univerzo oziionia fakulteto v Trient» ali celó na Dunaju! Glej, prijatelji To je živa, a resnična slika naše preteklosti; li hočeč, da ostane vse to še pri starem? Ne, in tisočkrat ne! Naš troedini narod se mora izobraziti na vseh panogah vede, imeti nioia vse udobnosti obi^ekoristnih naprav, ker ta narodič mora in hoče postati vreden sodrag vseh kulturniji narodov ! Imamo precej našili ženijalnih mož, ki so, žal, morali služiti lastnim zatiralcem v ponos, sebi in narodu pa le v malouvaževalno slavo! Ako torej hočemo izboljšati naš narodno gospodarski, kulturni in giuotni položaj, tedaj je tnijno potrebno, da se dá državi, kar je državnega, to je davke, ker brez njih ni moč izhoda! Naj se vsi oni vojni dobičkarji, milijonai'ji in iiiiíteljí slo-tisoČev premoženja vendar vsaj zdaj v svobodni lastni di'žavi spokore in priznajo iz lastnega nagiba svoje dohodke, da jih ne bo treiia itak pi'eobioženim oblastvam šiloma predbacivati in pri tem apelirati na njih vest in davčno moralo! Ne bodite zakrknjeni napi'am lastni domovini, kei'vedite, da s tem pridobivate le minljivo premoženje, a narodu pa ste lastni grobokopi !' Morda bo kedo očital vladi l'azîie državne izdatke, kakor: plače In pokojnine častnikom in moštva, uradništvu in slugaiii, delavcem in «irotatii. Vprašamo: Kedo pa vsi ti, ali niso sinovi in hčere našega naroda, ali niso otroci kmeta, trgovca, obrtnika ii) delavca, ki opravljajo, ali so opi av-Ijali težko duševno ali telesno delo edino le v prid drŽavi in nje rodbinam, torej vsem iu za vse?! Ali morda lastnemu bratn in sestri ne pi'ivoščiš grižljaj težko prislu-Ženega ki iihaV! Torej proč z ozkosrcnustjo pri plačevanju državtiih davkov, boditno lojahii in pošteni jugoslovanski sodi žavljani Î NehQj pamislBhou o Itonjereji. v 5. številki Dol. Novic sem se bliže dotaknil konjereje. Ker ))a sedaj imajo konje tudi 1'azliČni gospodai'jî, katei'i so prej imeli le vole za vpi'ego, je važno, da jim pomen konjereje nekoliko objasnim. Konjereja je bila vedno najuglednejša panoga živinoreje. Toda vsak, kateri se je z rqo nitnio peíal, se je vedno odlikoval napiam drogim svojim tovarišem po nekaki višji inteligenci. Tudi konj je ena tiajbolj ngledna in inteligentna žival izmed v^eh naših gospoilarskih živali. Zato se ne sme s konji tako ravnati, kakor mnogi z voli ravnajo, čeravno tudi vol zasluži svoje krme in ne gi'oiiosti. Z največjo ljubeznijo do konj se odlikujejo moiianiedaiiski nai'odi: Turki, Arabci, Indijci, Perzi, lîerberi itd. katerim že njihovo „Sveto pismo - koian'' ukazuje; „Ljubi konja svojega, kot sebe samega." In resnično, Aiabcu je kotij najbolj zvest služabnik in Arabec konju dober gospodar. Lnata sktipno bivališče, skupno popoiujeta in včasih skupaj se od življenja poslovita. Torej lep vzgled na teh še drugače neomikanih Ijndeh ! Vsi evropejski omikani narodi zelo visoko cenijo konja in konjerejo .sploh, in se je na tem polju doseglo veliko tiapredka. Vsaka država in posamezni kraji itiiajo svojo tatitosnjim klituatičnim in gospodarskim razmeram odgovarjajočo konjerejo. To naj se tudi v naših krajih v prvi vrsti vpošteva. Ni na mestu, imeti za kmetovalca take konje, kateri so pretežki za poljedelska dela, torej neokretne, ali zopet premalo močňe, premajhne. Tudi preveč mehkužni, razvajeni konji niso za nas. To je svetovna vojska jasno pokazala. V prvi vrsti pridejo v poštev koimi-nikacijske razmere (cesle). V krajih, kjer je železnica daleč in je drugače ravan kra), je na mestu srednje težki kmetijski konj. V mirnih hribih in gozdnatih krajih s trdimi cestami in za težke vožnje v velikih mestih so na meslu težki konji. Te pa iz mest izpodi'inejo tovorni avtomobili. Na Krasu in visoki)) lii-ibih ob slaliih potih bodo na mestu manjši konji, osli in mule. V tem oziru bo še treba našo konjerejo močno oiganiziiati, tako da vsak kraj ima svojim potrebam odgovarjajoče pleme, in ito tem načelu se bo treba ravnati državnim organom za upravo žrebČarstva, da namreč pridejo v kraj taki žrei>ci. kateri ngajajo krajevniiu razmeram. 'J'ndi piivatni žrebci morajo tem zahtevam odgovarjati. Z razpadom Avstrije je pi'išlo v nase kraje veliko vojaških konj vseh mogočih Ijlenuin, Mtiogo piav lejiih konj se je bralo v ta namen, da bi z njimi delali dobie kupčije, namesto, da bi jih pridržali sebi ali dtiželi za pleme. Seveda tudi veliko nsiiiitjcnja vrednih konj je prišlo pod gospodai'jevo strebo, XJ|)ajtiio, da se je iiiarsikateii vojaški konj že tako daleč opomogel, da imamo upanje na lepe uspehe z njimi in da mogoče drugo loto bodo tudi spoHobni za phíitie. Za danes ne tiKueme tako stj'ogo gledati na zunatije lasinosti konj za jileme. Oplemenimo le take kol)ile, kateie so v dobrt^m tele.stieiii stanju, zdi ave ill dobro lazvile. Invalidne,konje (lustimo, da dingače doslužijo svoje življenje. Kobile se navadno gonijo spomladi in sicer îebrnajja do junija meseca. Treba gle;niernili eeiiahj pri večkratni objavi se dovoli veèji popust Večje število inseratov in naznanil lahko reši list preci^jšiije «motno izgubo, Dolenjci žaliboic premalo cenijo važnost itiseriranja v Dol. Novicah, [tliii sikdo ima večjo množino blaga, obrtnih i/.delkov, poljskih pridolkov itd., ki bi rud prodiil, pa ni kupca v njegovi bližini. ~ Naznani lo v Dol. Noviciili in kmaln boš spravil v denar jiriporoeeno blago! Ne mislite^ da so novi časopisi bolj potvfdMii, jiosebiio zti Dolenjce. Dolenjsko Novico bi lie smele manjkati v nobetiî, še tdko 1'evni dolenjski hiši. Ne begajte se moi'da s tem, da Dol. Novic no priporo-čiijrjo di'ngi listi in da iie vživjijo svetovnega imenaenako drngim časnikom. Vkljnb velikim noprijateljemlmdoostale Dolenjsko Novice tndi v bodoče svojim čitateljem Kvost doniač prijatelj, dober nčitolj in zabaven družabnik na versko-moraliti iu nai-odno-gospodai-ski podlagi. Mi storimo še voč kot svojo dolžnost, ]irosim(> prisrčno, storite dragi naročniki tndi Vi svojo rodoljubno dolžnost in pokažite, da so Vam D(»l. Novice v resnici najljultši list na Dolenjskem. .lagosloviiuskiin jiozdravom upravništvo in uredništvo. Dopisi. Iz Prečine. Vpondeljek 10. februarja so bile pri nas tri poioke: Fran Pirh je poročil Ano Berus, oba iz Oegelnice; Jože Berns iz Kala je vzel Ano Pleskovec iz Potočne vasi ; Jakob Planinšek iz Dol. Kamnic je pa poročil Marijo Bevc iz Hudega, Vse tri novoporočenke so bile iz Marijine družbe in Članice izobraževalnega društva. Za trdno pričakujemo, da bodo i v novem stanu, v katerem jim želimo obilo areČe in blagoslova, ostale tudi zanaprej vtiete in delavne za prospeh našega izobražev. društva. — Ker je letos dolg predpust, jc priniei'oma tudi veliko povpi'aŠevanja in skrbi med fanti in dekleti; dozdaj je že bilo 17 parov na oklicih. — Bolezen, španska seveda, je pobrala pri nas prejšnji mesec 18, večinoma krepkih žrtev; zdaj je precej ponehala, Kolikoi' vemo, bodo naši fantje pjihodnjo nedeljo predstavljali „Za letovišče". Piijatelji poštene. zabave prav lepo povabljeni! — Rodbina Zagore je piejela te dni žalostno vest iz Amet ike, da je dne 5, novembra 1918 umrl na pljučnici 22 let stari Fi'an Zagore, rojen v Podgori, žnpjiija Prečina, Pokojni zapušča v Ameriki dve sestri, doma pa žalujoče stariše, eno sestro in dva brata, izmed katerih je eden, Jožef, še zdaj v ruskem ujetništvu. Rodbini naše sožalje! ^ ^ DomaČe in tuje novice. 25 letnico tiskarstva je obhajal dne 11. svečana 1919 gosp. Franc Požene!, strojnik v Jugoslovanski tiskai'ui v Ljubljani, Vsled svoje neumorne pridnosti, svojega prijaznega občevanja in kolegijal-nega vedenja je slavljenec ljub in di'ag enako svojim predstojnikom, kakor svojim tovarišem in vsem, ki ga poznajo. Oil srca mu kličemo: Še 25 let, zdravih iti zadovoljnih in pot*Mii šft in še! Gledališka predstava. Bralno in pevsko (linšt,vo Toplice priredi v m^deljo dne 16. svečana 1919 gledališko predstavu v vojaški baraki na Toplicah s sledečim vs|)oredoui: 1. Petje (moški in mešan zboi'), 2. Živa slika: O,svobojena Jugoslavija. 3. Di', Krek: Tri sestre, igra v treh dejanjih. Med odmori svirajo tamburaši. Predstava se vrši ob 3, uri popoldne. Vstopnina: Sedeži po 3, 2 in 1 K, stojišča 60 vin. Da ne bo pii blagajni pievelikega navala, je prevzel prodajo vstopnic gosp. Ig. Sitar na Toplicah, kar posebno povdar-jamo udeležencem iz bližnje okolice, da se iste pravočasno preskibe. Z novomeške gimnazije. Višji šolski svet v Ljubljani je odredil, da se kakor na di'ugili Slednjih šolah tudi ňa na.št gimnaziji nvede s početkom drugega te- Novonieški glavar Ivan Nepomuk Ursiiii' grof Blagaj (1783— 1786) je dal podreti mestno ozidje in stolpe. Leta 1788. dne 21. novembra je umrl p, Jakob Vokalič iz Ljubljane, bivši oskrbnik (prokurátor) provincije, učitelj novincev, novomeški gvardijan in definitor, star 68 let, v redu je živel 51 let. Leta 1789. je vlada prepovedala biro, (Vriiovec str. 151.) Istega leta dne 26, niarca je izročilo mestno starešinstvo samostanu to-le pismo: „iVli sodniki iu svetniki deželnega okrožnega mesta Novo mesto spricujemo s tem, da so se frančiškani tega samostana pohvalno in goreče odlikovali v spodbudijivem življenju, poučevanju v normaiki in gimnaziji (v prvi zastonj do 14. leta, v drugi pa nikakor z dostatno plačo za več učiteljev), polem s propovedanjein, s svetimi mašami, spovedo-vanjem, obiskovanjem bolnikov in iimirajočili, tudi v vojaških bolnicah; naposled tudi, ko pomagajo v bližnjih Župnijah. To potrjujemo s svojim podpisom in meslnim pečatom." V Novem mestu, dne 26, marcija 1789. Jakob Sclikreiii, sodnik (župan); Janez Gottlieb Sclireyer, Josip Herd, Osvald Fabian!, Mihael Unterluggauer, Filip Mottwciss, Matija Josip Pressl, (Chron. III. 564. pri P, Rafael Klemenčič 1. c. 23.) Leta 1790, so prodali ua javni dražbi cerkvico sv. Jurija na Bregu; kupil jo je duhovnik Ludovik Seyfried in se zavezal, da jo bo dal podreti, (Vrbovec str. 36.) To leto sta umrla: dne 22. januarja p. Bernardin Šurk, Ljubljančan, nevtrudljiv spovednik, vzgieden mož in goreč spolnje-vavec svetega vodila. Bil je definitor in trikrat gvardijan v tem samostanu, propo-vediiik in dolgoleten voditelj tretjega reda, star 74 let in 52 let v redn. Dne 28. decembra je umrl br. Rogerij Pfanzelter, Bavarec, vrtnar, priprost in pošten; 10 let je bil nem ill brez pameti; 12 dni pred smrtjo je zopet k pameti prišel in govoril; umrl je prav pobožno, 60 let star, v redu je živel 36 let. Leta 1791. so devet samostanov na Štajerskem in Koroškem izločili in pridjali dunajski redovni okrajini. Kranjska (slovenska) sv. Kriia je imela samostane; v Pazinu (Istra), v Gorici (!, 1786, so morali zapustiti Sv. Goro, katero je vlada podrla in iti v Gorico v minoriški samostan), v Ljubljani, Novem mestu, Kamniku, v Nazaretu in Brežicah na Štajerskem. V Nazaretu so izvolili p. provincijala p. Antona Jevnikarja brez kusloza in definitorjev. Dne 13. oktobra istega leta je umrl p. Bernard GarzaroHi iz Ljubljane,'propovednik, učitelj bogoslovja, bivši gvardijan in novo- meške gimnazije profesor in prefekt, star 45 let, redovno obleko je nosil 28 let. Cesar Leopold II, je leta 1792. dovolil, da smejo prejemati v cerkvene redove. L. 1792. so bili v imeniku iiovonieškiii hišnikov še: Langer, Kalčič, Grm, Luser, Papež, Kastelic, Zupančič, Brunner, Greiland, Kraus, Surz, Wolf in Žitnik. Nekateri potomci hišnikov leta 1792, so; Mutbweis, MohorČir, Seyíerl, Kusclimann, Skola (p, Oton Skola misijonar pri Indijancih v Ameriki), Gregorič, Rizzoli, Rieif, Leta 1793, dne 29, novembra je umrl pater Cecilijan Rieif, Novomcščan, izvrsten organist in več let ueutrudljiv učitelj nor-ni ilke, v starosh 49 let, v red« je bil 31 let. ' Leta 1794. ponoči od 16. do 17, avgusta jc políónčal požar šest liiŠ in tudi cerkvico sv. Katarine device in mučenke. V tej cerkvici so bili trije oltarji, namreč sv, Katarine, sv. Marije Magdalene in sv. Lucije, V spomin te cerkvice stoji še zdaj kip brezmadežne device Marije, (Vrbovec str, 36.) Leta 1794, sta umrla: dne 24, jannaija p. Maiisvet Burger, Novomeščan, izvrsten propovednik in ueutrudljiv delavec v Gospodovem vinogradu, star 51 let, v redu 34 let; 11. julija p. Agnel Geiselmann, brežiške družine, propovednik, bivši gvardijan, v 60. letu svoje starosti, v redu pa ' 44 let. Prisiljeno vojno posojilo. Prvikrat se je posojilo zahtevalo leta 1794.; izogniti se mu ni mogel nihče, kdor je imel le nekoliko svojega. Za posojilo je dobil na svoje ime pisano potrdilo, katerega pa ni mogel prodati, Patent dne 13. januarja leta 1794, je obljubil, da se bodo potrdila po končani vojski zamenjala za obvcznice. Vlada je pričakovala in naravnost poživljala, da naj jej posojeni denar podarijo. Posestniki .zemljišč brez izjeme so dali toliko, kolikor je znašal njihov „go.sposki davek" od zemljišč. Kmetje so dali samo 30% svojega „kmečkega davka". Hišni posestniki v mestu so dali polovico hišnega davka, tudi ako so bili davka oproščeni. Obrtniki, rokodelci iu kapitalisti so dajali od čistega dohodka po 4% od 100—150 gl.; od 150-200 gl. po 67o itd., od 300 dalje po 12%. Duhovnike in uradnike so drugače obdavčili. 1794. je zapadel sneg dne 28. maja, ki je povzročil slabo letino in veliko draginjo. (P. Rafael Klemenčič program str. 24.) 1796. so dne 17. aprila otvorili fužine v Dvoru pri Soteski, v veliko korist mesta. (Programni str, 24,) 1797. je uredila vlada vojno posojilo in prisilila vsakega za posojilo, od kogar je bilo le količkaj izsiliti. Čaja iiepietrgaiii dopoldanski poak. Od srede, (\(ie 19. t. m. dalje se bo poučevalo od 8. ure zjutraj do 12., ozii'. do 1. ure popoldne. pa odpade vtis popoldanski pouk v obvexiiili iircdinetili. Med posa-nieziiiini tii'aiiii bodo odmori po 10 in 15 minut:, tako da prida na vsako učno uro le 50 minut. Popoldne pa bo mladina prosta, tako da ji ostane dovolj Časa za domače učeiqe in za razvedrilo. Okrepčila (krulia i. dr.) naj si učenci z doma s seboj vzenió, zakaj pet ur brez piigrizka bo zlasti malim učencem težko zdižati. Kosilo bo treba veŽidel na 1. uro popolilne preložiti. Zato je želeti, da bi tukajšnja deška ljudska šola svoj pouk tudi tako uredila, da bi ne bilo treba njenim učencem popoldne v šolo zahajati. Sklep prvega tečaja na tukajšiiji gimnaziji bo v soboto, dne 15. februarja. Drugi tečaj se prične v sredo 19- t. in. ob 8. uri dopoldne. V drugem tečaju se prične za višje gimnazijce tudi obvezni pouk iz srbobi'vaščine, ki bo odslej poseben lični predmet. Naj bi se naša uiladiua z veselem poprijela učenja tega našemu jeziku tako soi'odnega jezika! V Jugoslaviji ne bo več prave meje med slovenščino in sibobrvaščino. Vsak Slovenec, ki bo hotel šteti za izobi'ažencga, bo moral znati tudi srbohrvatsko, srbííko cirilico in poznati jugoslovansko slovstvo. Umrla je v Novem TiiestUfG. svečana 1919 ol) 2. uri popoldne, po daljšem bo-leliaiiju, previđena s sv. zakraitienti, v častitljivi starosti 75 let, znana gospa Antonija Tuček, vdova Preatoni, rojena KoraČin. Pokojna je bila obč«.spo3tovana ' gospa plemenitega značaja, izvrstna in posM'ežljiva gostilničarka ter modra in iï:kusena gospodinja, v.seskozi marljiva in delavna kot čebelica. Bodi oLi'atijen blagi ranjki prijazen spomin! Zaostalim nase sožalje. Žrtev vojne. Jetniški paznik gosp. Ljudvik StTobl v Novem mestu je bil takoj v začetku vojne oilpoklican k vojakom. Kot poddesetnik se je podal na srbsko fronto, kjej' je bil že 21. oktobra 1914 zadet od ročnih granat v nogo, roko, hrbet in prsa. Težko ranjenega so ga prepeljali iz bolnice v Budimpešti v tukajšnjo cesarice Elizabete bolnico, v ka-tei'i se je zdravil tri mesece, toda popolnoma pozdraviti se ni več zamogel. Tedaj je bil zaiaili neozdravljenja supei'arbitriran in odpuščen kot invalid. Bolehal je ves čas in zadnjih 14 mesecev je popolnotjia onemogel. V soboto 8. svečana 1919 pa je rešila hrabrega vojščaka snut vsega trpljetija in vseh bolečin v najlepši dobi 41. let. — Blagopokojni, ki je prenašal svojo bridito usodo potrpežljivo in udano v božjo Previdnost, je bil najboljši soprog, skrben oče, vesten v svojem pokliun, blag značaj, drag prijatelj, izvrsten pevec ter sploh vsepovsod itiož na svojem mestu. Rajnik je bil okoli sedem let Član fian-čiškanskega pevskega zbora, ki obstoji iz udov društva rokodelskih pomočnikov in drugih za božjo čast vnetih mož. Zalo so se tovariši pevci korporativno udeležili njegovega pogreba in [ini /apeli dve priljubljeni žalostinki ,Blagor mu" in „Človek glej". IVtje je bilo, lahko rečemo, zelo lepo in ganljivo. Sodelovalo je tudi Šest čč. 00. frančiškanov, za kar j^m gre posebna zahvala. Tako so se poslovili od svojega dragega pevca-tovai'iša, ki je poveličeval s svojim prijetnitii basom Troje-dinega, dokler je moget. Upamo, da zdaj to nadaljuje nail zvezdami. Naj bi našel pokojni obilo posnemovalcev, da bi se zbor ne zmanjšal, ampak rastel in se izpopolnjeval pod novim pevovodjem. Svoj Čas se je tudi odlikoval pri predstavah in igrali v rokodelskem domu, Pogieb je bil 10. svečaiia ob lepi udeležbi pogrebcev višjiii in nižjih stanov. Večni mir njegovi duši. Neutolažljivo soprogo in dva nepreskrbljena otročiča, mater ter vse sorodnike naj potolaži Bog. V prerani grob smo položili v sredo 12. svečana g. Ivana Eršte-ta iz Novega mesta, bivšega rez, poročnika 7. lovskega bat,, slar 23 let. Umrl je iidan v božjo voljo dne 10. svečana 1919 po daljši bolezni, liatere kal si je ]uinesel seboj kot iisodepoln spomin iz različnih vojnih front. Tako giiievajo še ostali naši dobri mladeniči doma na krutih vojnih posledicah, Naj vživa mlad junak rajsko ve-seljel Žalujočim zaostalim naše odkritosrčno sočutje, Namesto venca na grob g, Riharda Dolenca so darovali gg. poduradniki šole na Grmu 40 kron za slepe vojake. Najlepša hvala! Kmetijski / tečaji za invalide. V splošno kmetijski tečaj na kqie-tijski šoli v Št. Jurju ob jnžni železnici na Štajerskem se sprejme še 8 invalidov iz Štajerske. Ta tečaj ima pomen zlasti za tiste, ki hočejo prevzeti kmetije, pa Imajo o kmetijstvu že z doma izvestne pojme. Stroške zanje plača komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov. Prijaviti se je ti'eba najpozneje do dne 20, t, m. pri ravnateljstvu kmetijske šole v Št. Juiju ob južni Železnici. Pismeni,m prijavam naj prosilci prilože nastopne izkaze o inva-liihiosti kot bivši vojaki in o sedangein ziliavstvenem stanju, o pi'emoženjskih in družinskili razmerah, o domovinski pristojnosti, o poklicu pred vojno in o splošni izobrazbi, — V v i n i č a r s k i in sadjarski tečaj, ki se piňčne še ta mesec na kmetijski šoli na Giiiui pri Novem mestu, se sprejme še 7 invalidov, ki imajo zdrave oči in roke in znajo dobro brati in pisati. Tečaj bo trajal do jesfsnî, Pi'i-jave naj se pošiljajo ravnateljstvu ktiie-tijske šole na Grmu jnl Novem mestu. Sti'oške za obiskovalce teli tečajev plača koniisiija za preskrbo vračajočih se vojnikov. Obiskovalci Hobe 1 K pi'iboljška na dan, Žnpni in občinski ui'adi, kmetijske podružnice in zadi'uge naj invalide opozore na te tečaje. Darila za oslepele vojake. Ker je pievzelo i>overjeni.štvo za socijalno skrbstvo vse agende glede oslepelih vojakov, naj se darila za oslepele vojake, ki so se oddajala prvotno deželnemu odboru in nazailnje komisiji za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave, v bodoče pošiljajo na naslov deželne vlade za Slovenijo, oddelek za socialno skibstvo, Ivan Štefe umrl. Dne G, februarja ob iO. uri zvečer so našli znaiKiga časnikarja Ivana Štefeta obešenpge nad oknom v njegovem stanovanju v Ljubljani na Miklošičevi cesti. Počakal je trenotka, ko je bil v svojem stanovanju bi'ez prič, napisal je nekaj pisem svojim ztiancem in si je potem žalo.st.no končal življenje. Štete je bil zadnje čase duševno bolestno potrt. Pogreb je bil v soboto 8. svečana ob 3. uri na i)okoi)ališČe k sv. Križu. Bodi mu Bog milostljiv! Razpis natečaja. Poštno in brzojavno ravnateljstvo SHS za slovensko ozemlje vabi s tem poštene narodne tvrdke, da se za sedaj potegujejo za sledeča dela: a) kova.ška dela (popravljanje in izdelovanje vozov), b) koiarska dela, c) izdelovanje pečatnikov, d) nrai'ska dela (popravljanje stenskih uiadnih ur), e) sedlarska dela (popravljanje torb za pismonoše). K točkama a) in b) omenjamo, da se more potegovati za vsa taka dela tudi ena sama tvrdka. — Natančnejša pojasnila se dobivajo v uiadnih urah od 8. nre zjutraj do 1. m'e popoldne in od 4, do 0. are zvečer pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani in sieer pri referentu za ekonomične zadeve poštneni komisarju dr. Janžekovičn. Slike „Bled" in „Belopeško jpzero", slikal g. profe,sor Germ, se dobijo v krasni izpeljavi v prodajalni J, Krajec nasi, v Novem mestn. Cena eni sliki 10 kron biez poštnine. Raznotero. žalostni pojavi sedanjih dni. Peljal setu se neko nedeljo z večernim vlakom iz Ljubljane na Doletijsko, Sl.opiiti v voz 3. razreda; okna so bila polovico zailelana z deščicami, polovico pa so bile razbite šipe. Mizel zrak sili v vagon od vseh strani. Ogledam si še tri vagone in vidim ravnoisto. Povsod grozen mi'az, saj se tudi ni nič kurilo! Vlak se je ustavil na do-lerijsketii kolodvoru v Ljubljani. Tam se je navalila množica ljudstva na vlak, tako, da 30 bili naenkrat vsi vagoni natlačeno polni. V vagon, kjer sem sedel jaz, je stopilo kakih 16 fantov, močno navdušenih, vpijočih in razgrajajočib, kakor — divjaki. Drugi sopotniki so se kar tišali vsak v svoj kot, iz strahu in še več od sramu! Ti fantje, od 18 do 24 let stari, večinoma prejšnji vojaki in kmečki sinovi, so kazali svojo svobodno jugoslovansko omiko na prav surov način. Peli ao kar mogoče gi'de in nesramne pestili; navzočim ženam in dekletom .so deloma kar dejansko nagajali s svojimi neslanostmi po svoji izprijeni navadi. Će jih je navzoč železničar z lepo besedo opozoril na njihovo nedostojno in nečloveško obnašanje, potem je Še-le prav izbruhnila njihova moralna projialost. Na tisočkrat je bilo slišati pri-dušanje, preklinjanje liogs, Matere božje in marsikaj gorostasnega. Preklinjali so Jugoslavijo, novo vlado itd. — Mi.slit seiii, zares vboga Jugoslavija, če imaš takšne ničvredne državljane, take fante in take — vojake! — Prav oddalmili smo se, ko je ta divja tolpa pijanih fantov izstopila v Šmarju. Sram jih bodi! Volitve poslancev S. L. S. v polira-jinsko veče. Izv<>îjeni so bili v Činomalj-skem okraju Janez Bobte, posestnik v Zastavi, za namestnika Martin Cesar, posestnik v Radovici; v kamniškem okraju Janez Beigant, posestnik iz Hrašič, za namestnika Franc Uerar, posestnik v Domžalah; v kočevskem okraju bivši deželni poslanec Karol Škulj, za namestnika Aiit. Škulj, posestnik z Giič; v kranjsketii okraju Ivan Biodar, (tosestnik v lirastju, za namestnika Avg. Sušnik, posestnik iz Škofje Loke; v krškem okraju bivši dež. in drž, poslanec -lanez Hladnik, za namestnika Franc Kobal, posestnik v Gabrijelih; v litijsketii okraju Gale, jiosestnik na Trebeljevem, za natiiestnika lionrad Texter, žn|uiik v Višnji gori; v ljubljanski okolici Josip Brenčič, posestnik na Vrhniki, za namestnika Janko Babnik, posestnik v Rožni dolini; v logaškem okraju 1. Lužar, posestnik v Novi vasi, namestnik še ni določen; v novomeškem okraju Ant, Avsec, posestnik v Gotni vasi, za namestnika Antoti Špendal, župan v Mirni peči; v radovljiškem okraju Ivan Finžgai', župan na Březnici, za naniest. Franc Bertoncelj, delavec na Jesenicah; v Ljubljani Iv. Šerjak, trgovec, za namest, Iv, Gostinčai', stavec v Ljubljani. Poleg tega je zanpni shod S. L. S, volil 8 zastopnikov in ti so: dr. Brejo, preiisednik deželne vlaile za Slovenijo, dr. Golja, vodja okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico, Franc Silvester, nadučitelj v Boli. Bistrici, prelat And, Kaian, poverjenik za poljedelstvo, Franc Krivec, delavec na Jesenicah, profesor Remec, stavbeni mojster Ivan Ogrin in advokat dr. Jeiič. Gorica slovenska. Dne 2. febtuarja je bilo v Belgradii veliko zborovanje, na katei'ein je sibsko ljudstvo zahtevalo, da morajo Trst, Gorica, Istra, Reka in Dalmacija pripadali kraljest vu SHS. Sprejeto resolucijo so poslali mirovni konfei'enci v Pariz, predsedtiiku Wilsotiu in našitii delegatom. àpanska bolezen hujša od vojske. Šest milijonov ljudi je pobrala španska bolezen, ki je začela najprvo na Španskeiu in ima tudi od tega svoje ime. Petkrat toliko žrtev tedaj, kot svetovna vojska. Seveda po tem računu: V štirih in pol letih vojne je pobrala vojna dvajset milijonov ljudi, a španska bolezen bi jih pa bila pobrala v tem času 100 milijonov. »V mestu Oiiatono v Ameriki je uturlo 5000 ljudi in 108 zdiavnikov. V Baiceloni so pokopali nekatere dni do 1200 ljudi. Ukradene gosli. Virtuozu profesorju Ilubermannu so ukradene gosli, s katerimi je obhajal mnoge triumfe. Odnesene so mu bile iz njegove sobe v hotelu „Imperial" na Dunaju s škatljo vred. Gosli so bile vi'edne več stotisoč kron. Dan pred tatvino je prišel v hotel „Imperial" mlad Častnik, oblečen v kožuhasto ulanko, in vprašal po profesorju Hubermannu. Ta je bil doma, pa se je ravno preoblačil in ker se mu je zelo mudilo, je vprašal, če je kaka nujna zadeva. Ker pa je oficir zanikal, je dejal viituoz, naj pride enkrat pozneje, nakar je oficir z globokitn poklonotii odšel. Na dan tatvine so vtileli istega oficirja, kako je po cele ure postopal po hotelu in se sukal posebno okrog Hubei'mainiove sobe. Ko ga je sobarica vprašala, kaj hoče, je dejal, da želi govoriti s Hubermannom, a tega nt bilo doma. Neki tujec je celo dal pojasnilo, da ho prišel Hubertuann čez deset minut. Po tem obnašanju se je zdelo sobarici, da mora biti ta človek dobro znan z virtuozotii in se ni prav nič čudila, ko ga je videla, da je prišel s Huberniannovo škatljo za gosli po stopnjicah in odšel. Ko pa se je hotel virtuoz zvečer vaditi na gosli, je videl, da so izginile. Kdor bi jih našel, dobi 10.000 kron nagrade. Morda je tat izvedel šele iz časopisja, koliko so gosli vredtie. Najbolje, da jih sam prinese nazaj. — Kakor poročajo listi, so našli dragocene Hubertnannove gosli. Tatu, poročnika Josipa Hitffmanna, pa so zaprli. Cesarja Viljema bodo pregnali v nizozemsko Indijo. Vsa njegova posestva bodo zaplenili. Če bo le resnica, ker listi vsak dan poročajo nove kazni za Vi^etna, a on še vedtio sedi trdno na svojetit sedanjem sedežu ter sprejema celo na tisočere udanostnih pismenih izjav svojili nemških podanikov. — Princ Avgust Viljem, sin cesarja Viljema, je jia stopil v neko tovarno za avtotiiobile. Ta dečko gotovo računa na boljšo prihodnost, da bo dosegel na tej poti svoj cilj. Takšne mogotce je treba v pravem času onemogočiti, ker bodo sicer postali zopet mogočni itt brezobzii'ui maščevalci. Doneski k vretnenoslovju Beie Krajine. J. âaâelj. VI, Kakšno vreme smo imeli v Beli Krajini, zlasti v adleški župniji, v zadnjih 10 letih v posameznih mesecih. V maju je bila prva treljina meseca prav grda in neprijazna. Od 1. do C. smo imeli prav grdo, nnzio in mokro vreme, ko je skoraj vse dni deževalo, več ali manje, po dnevu In po noči. Držala je ves čas burja, zato pa smo imeli po juLrih samo po 5 do 7 C topline. Na Gorjancih je zapal v teh dneh večkrat sneg. včasih juav nizko. Po tem pa stiio imeli od 7, nadalje sicer solnčtto vreme, a ptav hladno, ker je vlekla bnrja, pa smo imeli H, zjutraj samo 3 C topline, 9. zjutraj pa je bil tiiraz, ki je naredil precej škode. Posmodil je tižol, ki je hil dobro velik in po nekod tudi že na-kaljen in okopan. Ravno tako tudi trtje po nizkih legah v Mali Plešivici in orehe ob cestah. Se bolj kakor pri nas pa se je poznal mraz v 'L'ribiičah, ki imajo nižjo lego. Tam je uničil iiu'az prav ves iižol in vse oreiie, jia t udi hrastje, posebno mlaje hraste, in )>o GuŠčiku, ki je bilo viiliti, kakor bi bilo popajjeno. Druga in zadtija tictjina meseca pa je bila prav lepa in nenavadno gorka. Večkiat stiio imeli celó hudo vročino. Tako smo imeli naprimer 17- popoldne ob 1. v senci 25 0, na solncn pa 39 0, 24, pa 25 0 in na solncu ceio 510 Proti koncu meseca smo imeli pa zopet Že sušo, ker vsled burje ni deževalo, kar se je poznalo posebno na travah, ki so bile i'iidke. Ves mesec je bil jia tudi pi'av miren, brez grmenja, iievilit in vi-iiai'jev. Vâled'velikc topline je tita izredno pognala, da so liile mladice končen? meseca dolge že blizo 1 metra, amcrk.'i)odlaga i>a je že cvetela. 30. in :J1. na binkoShio nedeljo in pondetjek pa je deŽ dobro nainoCil. Meseca jnnija smo imeli, zlasti v di tigi polovici, precej občutljivo siiso, ki se je poznala posebno še na ti'avab, ki so bile slabe. Šele v noči od 26. do 27. in dne 27. je dež dobro namočil, če tudi ne zadosti. Ker je držala vedno burja, so bt!o tudi noči in juti'a prav bladna, da smo imeli po jutiili včasih samo po 11 do 12 C topline. Ljudem je zmanjkalo vode po kalili, da so jo morali voziti iz Kulpe. V juliju je bila prva polovica prav ' mokra in po večini tudi bladna. Deževalo je mtiogokrat, parkrat sttio imeli tudi hude nalive. Vsled hladnega vremena je trta v tem Času precej zaostala v rasti. V drugi polovici nasprotno pa smo imeli prav biido vročino in precej snše. V avgustu smo imeli prve tri dni Še hudo sušo in vročino. 2. je kazal toplomer v senci popoldne 29 0, a na solncu 510 VJ'očine. Suša ac jo poznala na vsi letini. 4. pa smo doliili izdaten deŽ, da so mogli ljudje orati in repo sejati. Septembra 7. zjutraj ob 6. uri smo imeli samo 8 0 topline, nasprotno pa smo imeli od 9. do 11. izredno vročino, da je kazal toplomer 11. ob 1. popoldne v senci 28 0, a na solncu celó 54*0. Meseca oktobra smo imeli navadno vreme. Novembra snio dobili dne 5. prvi mraz. Do tega dne je bil po di'evju in trtab Še skoraj ves list. V noči od 18. do 19. je pi'vikrat snežilo. Ker je pa preje hudo deževalo, je sneg kmalo izginil. Potem pa je večki'at snežilo in je nastopila zima, da smo imeli 27. zjuti'aj že 6 O zime. December pa je bil izredno lep in ugoilen, da so Ijuilje skoraj ves mesec delali zunaj. Prvih 8 lini smo imeli piav lepo in gorko vreme, brez snega. Toplomer je kazal večinoma po 12 C topline. Bilo je lepo, kakor v spomladi. Vsled ugoihn-ga vn'.inena je začel zeleneti kovaČnik (îonicera capri-folium), tudi leskovina je imela že napeto popje. 9, pa je deževalo in snežilo, a sneg je že drugi dan izginil. Od 12. do 14. je obilo deževalo, in zatem je bilo nekaj dni precej hladno, a potem pa zopet toplo in južno vi'eme z dežjem. 23. je kazal toplomer v senci 14 0, 24. jia zopet v wenci 14, a na solncu pa opoludne celo 25 0. Bil je Izredno lep in topel dan. Ravno lako tudi 25., na Božič,'ko smo imeli v senci 150, a na solncu celo 30 0 topline. Bil je naj-krasnejSi apomladni dan. Ljudje so pribwjali ta dan v cerkev vsi letno oblečeni. Tudi potem smo imeli do konca meseca večinoma lepo in subo vieme, brez snega. Razvedrilo. Níyboije. .Sosed: „Kako je z vašint možem, odkar se je dal vpokojiti'?" — Gospa: „Oli, o tem ni da bi Človek govoril! Ne .sliši nič, ne viili nič, lioditi ne more . . . Najbolje bi bilo, da bi bil ostal Se pai' let v službi!" Kakor otroci. Polkovnik: „Oo.spod stotnik, vi moiate svoje vojake lioij strogo držati. V vaseh, koder so nastanjeni, se ljudje pi'itožtijejo čez-nje!" — Stotnik; „Ah, moji yniije so kakor otroci!^ — Polkovnik: „Kako to mislite?" — Stotnik; „No, so sicer zelo pohlevni in iibog^ivi, toda — kar vidijo, hočejo imeti! Tako ali tako. V zakonu je lazloček, če je jezen mož ali pa žetia. Će je on jezen, si sam lase puli, Če je pa ona jezna, mu jih pa ona. Ob lase moi'a mož priti ^ tako ali tako. V bolnišnici. Bolnik: „Gospod doktor, povejte itti po pravici, aH je opei'acija res brez bolečin?" — Ztlravnik: „Za bolnika je, ne pa za nas zdi'avtiike; kíijti mi smo vselej zelo vznemirjeni." — Bolnik: „Zakaj pa?" — Zdi'avnik: „Zato, ker se v sto slučajih komaj ena operacija posreči!" Posebno sorodstvo.,Tujec: „Kdo je bil oni lepi iin)ž, ki ste snoči tako živahno ž njim govorili?" — Gosimiiična: „Moj brat-dvojčič." — Tujec; „Čudno, pa mu niste nič podobni." — Gospodična: „Sva pač le po pol-dvojčka." Važen uzrok. Jíaj vidim! Vi gospa se učite plavati in potajiljati ?" — Go^pa; „.7a, jai! grem letostrje poletje s svojitiii hčerami v tnorske kopeli. Tam se lahko primeii, da se katera v vodi zaroči, — in jaz bi l)ila rada takoj jni rokah!" Iz otročjih ust. 1'epček: „Teta, le kmalu spet pridi !" — Teta: „Ali me imaš tako rad?" — Pepček : „Rad ne, ampak če ti piide.š, iiol»im od papa v.sebij potice." — Teta: „Pa si se tako grdo ol)naŠal proti meni!" — Pepček: „Saj ravno zato dobim potice!" V lekarni. Gospa: „Ali imate kak dober ponioček zoper podgane?" — Lekarnar: „Imam in ga vam pi'av poselmo priporočani — je dober, zanesljiv in redilen!" Zadostuje. „Ali je tvoja nevesta že polnoletna?" — Lahkoživček: „Žalibog, že dvakrat!" C4A|r|fi sedobi pri Matko Malovlču, mizar v Novem mestu, in se vpostavl v okvirje (okna). Ob enem se priporoča za naroČi mizarske stroke vseli det. Kdor želi kupiti harmonij, pripraven za izobra/,evaliia in pevska di-iiStva, za 200 kron, in okrof; 50 ie novili ovratnikov in 44, komad po 1 kroni, naj pride v uredništvo Uol.Novic, Za krojača-samca iSčem v Novem mestu ali Kandiji stanovanje. — Ponudbe sprejema upravnlStvo tega lista. ■-!- Naznanilo in vabilo. Vljudno naznanjam,Ida bo na pustno nedeljo 3. marca 1919 v prid revnim srbskim otrokom JUGOSLOVANSKA VESELICA s sreColovom in Šaljivo poŠto. — Začetek ob 3. uri popoldne. Vsi Jugoslovani od blizu in daleS so prisrčno povabljeni. Odličnim spoštovanjem gosUlniûar Franc Florijančič v št. Petru pri Novem mestu. Nekdo v Novem mfstu bi zamenjal nove mošliB čevlje za debelin strd [med]. Naslov pove upravništvo Dol. Novic. PoC "^ober čuvaj pasme ovčjak - tudi r^cb za lovca - se proda v Šmihelu št, 35 pri Novem mestu. * Naznanilo in priporočilo. Podpisani vijluhi« iiuzuiiiijani, da Hi^m sc nastanil s svojo tjcdlavsko olirtjo v Novem luestn na Fkirjaiiskcm trgu, v hiši g. Scidia, kjer jc bil poprej sedlar VateiitinCič ter bom toÈiio, solidno in po Knicrnili cenah izvrScval vMakovi-stiiii v mojo stroko spadajuCa dela iu lopravila. PrijioroČnjctn ne slavneinii občinstvu z mesta in okolico v l)laj;oliutna obihia uamčih. Odličnim spoilovanj(!m Janko Filec, Nedlaiski mojster. Po najvišji dnevni ceni kupujem v vsaki množini: konjske repe, grivo, kravje repe, ščetine in kozjo dlako. Jos. Kniftc, tovarna za žimo - StnižiSCc ))ri ICranji, Hud pes (bcrnliatdiiiec) - posebno dobt*r za Ijndi, kiileri so na samoti, ali ntesnrjp - jo najirodaj y .Šnulitdn [iTi Ner?;ov gozdni nrad v Soteski poSla S Irai a. Kiatijsko. Kožuh nov^ 7.a voz-nikc jakti primcreii, kakor tiuii vec sodřkiív od litrov naprej, in pletenih steklenic (liaËkonov) od 20 litrov naprty, se zamenja za sliuiiiio, ali pa proda v Kaiidiji St. 2í). Čokolada, čaj, kava, prav dober kavni nadomestek, cikorija, izboren esenc za čaj - nadkriljuje vse dosedanje - samo dve žliei v čašo tople vode napravi najboljši čaj z rumom ; sukanec, svila, drete, toiletno milo, trpežni čevlji, usnje, blago za ženske in moške obleke, platno, rjuhe in drugo - se ceno prodaja V skladišču Balkan, v prostorih mlekarske Zveze, I. nadstropje, Alojzij Olifčič v Ljubljani. K Zahvala. Za vse ninogobi'ojne izrajîe iskrenega sofîiitja ob prebritki izgubi iiaSega predragega soproga, očeta in tasta, gospoda Riharda Dolénea vodje kmetijske šole v pok. itd. izrekamo vsem svojo najprisrćnejšo zahvalo. Posebno se Že zahvaljujemo inii. g. proštn di'. Elbertu, preiastiti dnliovščini in gg. Usini^jeniin bratom, veleslavni likvidacijski komisiji deželne uprave, zastopane po g. ravnatelju Uobrtiiarm, učiteljskemu zboi'n in uslužbencem deželne kmetijske šole na Grmu, eerijeiieniu uradnistvn in meščanstvu, zaatopn obiine iŠmiliel-Stopiće in vsem prijateljem in znancem, ki so blagega rajnkega spremili k zadnjemu [loCitku. ^ Novo mesto, dne 10. svoiana 1919, Žalujoči ostali. Zahvala. Za dokaztí arčtiega HOiutja povodom dolgotrajne bolcKiii in sfiirti naSega nenadomestljivega soproga, odela, sina, brala, svaka in strica, gospoťia LJUDVIKA STROBL jotniške^a pa'/;nika izrf^kam svojo najpriarCnojšo zahvalo. Osobito se prav toplo aativiUjnjem C. s. vikarju Žerjavu /a pogoste obiske pokojn ka ob Ćasu bolemi in posebno aa toiaibo ob «mrlni uri, gospodom zdravnikom /a Ijiibeznjivo pomoč v njegovem trpljenju, g- županu llosmannu la veíkratno dobrohotno naklonjenosi, cenjenim gospem: Pickovi, ruslavruterki KoSirjevi, trgovki Oblakovi in drugim plemenitim dobroti: cam, ki so z vofijinii in manjšimi podporatui oiajSati bridko usodo meni in mojemu Irpeiiemn soprogu ter vsem prijaleljeiii in tovariSom, ki so požrtvovalno obiskovali bolnika, in posebno Se dobrim sosedom, ki so naui stali ves ias na strani s svojo vsestransko postreiljivostjo. Nadalje bodi moja iskrena zahvala iS. kapiteljski duhovšiifti, oo. frančiškanom, njegovim gg. stanovskim kolegom, ki so radevolje nosili krsto Icr prav Ěastiio spi'emili sprevod, gfî- pevcem za ganljivi žaloslinki doma in ob grobu, kakor tudi predsedniku okrožnega sodišća g, Žmavcu, dnigim gg. višjim in niïjim uradnikom ter sptoli vsem udeležencem pogreba, sorodnikom, prijateljem in znancem. t Naj bo tem iti vaom, ki so z mnogobrojno udeležbo pri pogrebu počastili spomin iie-■ po7Jibnega rajncega ali nas v teh težkih dnub na katerikoli naiSin tolažili. Vsemogočni večni plačnik. Novo mesto, 12, svečana 1919. Ivana Strobl roj. Tekauc, soproga. Ht. 84G. Razglas. Jugoslovanska tovarna za milo v Spodiyi Šiški iniii veCjo uniožino milnega blaga. To blago se bo oddajalo poslřj iVanko tovarna po na.sledaji!i t^mcljinli, oKir, iiiidrobnilt oenait: pralno milo v kosili po 100 g, komad po.....' • jîO n t) 1, 71 n 100 „ „ • iO „ „ ti n 200 p „ ;í8-40 „ toiletno „ . „ « 100 „ „ ,...... ()(> „ mil« za britje v kosili po r>0 „ „ „....... 10 „ milni jiraĚek.............kg po Pri iiarotliah istega milnega blag'a v telili Kabojib sc dovoljuje znaten popust in se v tem sluEaju oddajajo milni izdelki tVaiiko tovarna p« naslednjih oenab; 20"/(, pralno milo v kosih po 100 g, komad po...... — K :îO v, » ti t) n n 100 „ „ n..... iiO „I, » „ K n 200 11 n II..... — K 40 V - „ fiO 1 „ 20 2 „ M 2 « -2 . Ô0 toiletno 100 r)0 45 90 HO 40 :-i8-40 (Hi „ milo ZÍ1 l)ritje v kosili po mibii praScit . ..............l^n P" '■i r, — " Blago se mora plaëati naprej, ker se razpošilja sicer le proti povzetju. ^ Naročila je nasloviti na Jugoslovansko tovarno za milo v Spodiyi Šiěki. V mJlîU.>NI, dne 20. jannurja laiO. Poverjenik /.a javmv dela In obrt: Inž. V. Remec, 1. r.