IV. IZVE5TJE
MESTNEGA DEKLIŠKEGA LICEJA
V	LJUBLJANI
IN Z NJIM ZDRUŽENIH ODDELKOV. ŠOLSKO LETO 1910/11.
IZDAL
IVAN MACHER, c. kr. profesor in ravnatelj.
V LJUBLJANI 1911.
VSEBINA.
Mestna višja dekliška šola, 1896/7—1910/11.	Spisal	Ivan	Macher..............................3
Šolska poročila........................................................................................17
I. Učiteljstvo.............................................................................. 19
II. Učni	načrt  ........................•..................................................22
III. Učne	knjige.......................'..................................................33
IV. Naloge................................'..................................................35
V. Učila.................................'...................................................38
VI. Statistika gojenk......................................................................    42
VII. Pospeševanje pouka in telesnega	razvoja	mladine	.  .............................45
Vlil. Važnejše odredbe višjih oblastcv.........................................................46
IX. Kronika..................................................................................48
X. Važnejše pravice gojenk in absolventk	javnih	dekliških licejev......................50
XI. Posebni tečaji........................................................................... 52
XII. Naznanilo o začetku šolskega leta 1911,12.............................  .	.	.	.	.	52
XIII. Imenik gojenk............................................................................54
Mladika. Spisal E. Lah.................................................................................59
Statistični pregled učenk .  ..................................................................62
Imenik učenk .  ...............................................................................63
.	•:	'-j	.....	-	^
IV. IZVESTJE
MESTNEGA DEKLIŠKEGA LICEJA
V	LJUBLJANI
IN Z NJIM ZDRUŽENIH ODDELKOV. ŠOLSKO LETO 1910/11.
IZDAL
IVAN MACHER, c. kr. profesor in ravnatelj.
V LJUBLJANI 1911.
Cesarja Franca Jožefa I. mestna višja dekliška šola.
1896/7—1910/11.
Spisal Ivan Macher.
Ustanovitev in razvitek zavoda.
V
Zelja po ustanovitvi slovenske višje dekliške šole je navdajala že dolgo prej vodilne slovenske kroge, preden se je uresničila. Sprožila se je najprvo v krogu slovenskih naprednih dež. poslancev, ki so nameravali ustanoviti tako šolo kot deželni zavod. A dasi dežela Kranjska ni vzdrževala nobenega višjega učilišča, vendar se za ustanovitev potrebnega učnega zavoda ni mogla dobiti v deželnem zboru kranjskem potrebna večina. Nasprotno je velik del deželnega zbora, ko so ustanovile ljubljanske uršulinke mahoma nekako »gospodinjsko šolo«, dovolil temu samostanu v namen višje ženske izobrazbe podporo in se ustavljal ustanovitvi deželnega višjega ženskega učilišča kot nepotrebnega. Vendar pa je ostala višja dekliška šola še vedno na programu slovenske napredne stranke, ki je ustanovitev vsak čas zahtevala. Nepričakovano je pa pospešil ustanovitev gospod Josip Gorup, veletržec in veleposestnik in znani naš mecen na Reki, ki je v spomin 4 01 e t n e slavne vlade Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. založil glavnico K 100.000 pri deželnem odboru kranjskem za štipendije marljivim gojenkam bodoče slovenske višje dekliške šole.
loda kar se je od deželnega zbora tedaj zastonj pričakovalo, to je storil občinski svet ljubljanski. Njega šolski odsek je prišel v sejo dne 10. maja 1894 z vsestransko premišljenimi predlogi glede ustanovitve višje dekliške šole. V strokovnjaškem poročilu je poročevalec šolskega odseka gosp. prof. Fran Orožen utemeljil potrebo višje slovenske dekliške šole, kakor jih imajo poleg učiteljišč že vsi drugi narodi v Avstriji in izven Avstrije, obrazložil šolski statut ter predlagal, da se ustanovi ta zavod v trajni spomin slavne vlade Nj. Veličanstva in da se izposluje dovoljenje, da se imenuje »Cesarja Franca Jožefa I. mestna višja dekliška šola«.
Ko je občinski svet to poročilo in statut odobril in soglasno sklenil, ustanoviti slovensko višjo dekliško šolo. je sklical tedanji župan gospod Peter Grasselli posebno enketo šolnikov strokovnjakov, ki so izdelali splošni in podrobni učni načrt. Občinski svet je odobril tudi načrt ter ga predložil s statutom vred c. kr. deželnemu šolskemu svetu v potrjenje.
Medtem je bil sklenil deželni zbor kranjski zgraditi novo moderno bolnico ter prodati staro ob Dunajski cesti s posestvom vred. Vse skupaj je kupil gosp. Josip Gorup ter v posebni listini odstopil staro poslopje s precejšnim delom vrta mestni občini ljubljanski s pogojem, da se namesti tukaj slovenska višja dekliška šola, če bi se pa ta ne ustanovila, kak drug občinski učni zavod.
Toda proti vsakemu pričakovanju sta prošli več nego dve leti med temi sklepi in njih izvršitvijo. C. kr. naučna uprava se je obotavljala potrditi statut in učni načrt take v deželi nenavadne šole. Ko je pa usodepolni velikonočni potres 1. 1895. porušil skoro pol Ljubljane in prizadel mestni občini toliko drugih skrbi in stroškov,	tedaj so mislili tudi	najboljši prijatelji tega	zavoda,
da je pokopan, če ne za	vselej, vsaj za dolgo	vrsto	let.
Ali leta 1896. meseca maja je stopil na krmilo mestne občine novi župan gosp. Ivan Hribar, ki je takoj urgiral otvoritev mestne višje dekliške šole. Da se zadeva pospeši, se je podalo posebno odposlanstvo občinskega sveta ljubljanskega k tedanjemu naučnemu ministru baronu Gautschu, ki je bil zlasti naklonjen ženskim višjim učiliščem in je tudi obljubil, vse storiti za novo mestno višjo dekliško šolo. Ko so se na vladno zahtevo nekatere točke štatuta izpremenile, je občinski svet imenoval soglasno prof. dr. Lovra Požarja ravnateljem novega zavoda ter imenoval šolski kuratorij. Preden je ravnatelj prevzel vodstvo, si je ogledal na daljšem potovanju nekaj znamenitih dekliških zavodov	avstrijskih in preštudiral	njih uredbo,	tako višjo
dekliško šolo v Celovcu,	dekliški licej v Linču,	češki	in nemški licej	v	Pragi in
nekatere enake zavode na Dunaju. Zavodu se je posrečilo pridobiti eno najiz-bornejših učiteljic gdč. Marijo W e s s n e r j e v o , dotlej učiteljico na mestni dekliški osemrazrednici, kot nadzorovalno damo in učiteljico.
V	času, ko je bilo toliko hiš v Ljubljani več ali manj porušenih, se je dobilo za prvo silo še dokaj ugodno stanovanje v II. nadstropju v zgodovinsko znameniti hiši na Bregu št. 20, kjer je živel in deloval nekdaj za probujo slovenstva tako zaslužni baron Ziga Zois.
Po izredni požrtvovalni delavnosti gosp. župana, kuratorijevega predsednika gosp. gimn. ravnatelja Andreja Senekoviča, referenta gosp. ravnatelja Ivana Šubica in šolskega ravnatelja je bilo mogoče, da se je začelo vpisovanje 5. novembra 1896., ter se je sprejelo v I. razred 27 gojenk.. Dne
9.	novembra pa se je otvoril ta novi, za vzgojo slovenskega ženstva prevažni zavod s slavnostjo, ki jo omenimo na drugem mestu.
Ker so pa prostori v Zoisovi hiši zadostovali komaj za prvo silo in za eden letnik, je najel kuratorij z odobrenjem občinskega sveta za šolsko leto
1897/S novo dograjeno liišo »Glasbene Matice« v Gosposki ulici, ki se je — kolikor je bilo sploh možno — še pravočasno uredila za šolske potrebe. V onem občnem pomanjkanju stanovanj je bila to za zavod in njega nadaljnji obstoj in razvoj prava sreča. Največjo zaslugo si je pri tem pridobil predsednik kura-torija gosp. Andrej Senekovič.
Pod nadzorstvom vnetega kuratorija, občinskega sveta in njega župana, pod spretnim, neutrudljivim in naprednim vodstvom ravnatelja in s sodelovanjem požrtvovalnega učiteljskega zbora je zavod lepo napredoval ter se razvijal. Ker so prostori kmalu postali pretesni, se je pridobilo nekaj prostora v sosedni hiši in slednjič se je uporabljala kot učna soba tudi pevska dvorana v zadnjem traktu. Zaradi pomanjkanja prostora se je moralo šol. leto 1904/5 risanje in ročna dela poučevati v dveh oddelkih.
Z dnem 22. septembra 1899 je bil tedanji ljudskošolski učitelj v Št. Vidu pri Ljubljani gosp. Albert Sitsch imenovan za učitelja na višji dekliški šoli. Za stalnega učitelja je bil pa potrjen 3. novembra 1907, ko si je pridobil usposobljenje za poučevanje knjigovodstva ter je s tem zadostil pogoju name-ščenja.
Za žensko mladino, ki je zahtevala višjo izobrazbo, nego ji jo more dati ljudska in meščanska šola, so se ustanovila izprva strokovna izobraževališča. za njimi so prišle višje dekliške šole, z razpisom ministrstva za bogočastje in pouk z dne 11. decembra 1900, št. 34.551 so se pa ustanovili šestrazredni dekliški liceji, ki imajo podajati deklicam zlasti srednjih in višjih družinskih slojev širšo splošno izobrazbo. Po dolgoletnih študijah se je ukrenil ta korak, in kakor kaže dosedanja statistika, dekliški liceji napredujejo in se množe, višje dekliške šole s starim programom pa ginevajo ali hirajo.
Naravno je torej, da se je učiteljski zbor in zlasti ravnatelj dr. Požar bavil tudi s tem vprašanjem ter ie po temeljitih študijah v konferenci dne 7. januarja 1903 sestavil osnutek štatuta in učnega načrta, kako naj se pre-osnovi učni zavod v zmislu gori navedenega ministrskega razpisa, ter je konferenčni zapisnik z raznimi predlogi predložil kuratoriju.
Leta 1903. je ravnatelj v svojem letnem poročilu opozarjal na nedostatne učne prostore ter zahteval, da se pospeši gradnja lastnega poslopja, ker je to nujna potreba. Obenem je sprožil prvič misel o ustanovitvi internata zaradi pomanjkanja primernih stanovanj za deklice.
Ko je ravnatelj v letnem poročilu 1904 zahteval vnovič primernih prostorov in reorganizacijo zavoda v modernem zmislu, je meseca marca 19 0 5 občinski svet soglasno sprejel licejski štatut. naročil sestavo učnega načrta ter odredil, da se napravi za novo poslopje primeren načrt in troškovnik. Leto pozneje je pa občinski svet v svoji seji dne 6. marca 19 06, torej čez 10 let po otvoritvi mestne višje dekliške šole, sklenil zgradbo šolskega poslopja, ki se ima spraviti pod streho še tisto leto.
Delo je hitro napredovalo. Medtem je bil pa odobren štatut z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 13. aprila 1906, št. 1029 in učni načrt z raz-
pisom istega ministrstva z dne 19. junija 1907, št. 26.525. Z razpisom mestnega magistrata ljubljanskega z dne 4. septembra 1907, št. 34.490 je izšel odlok, da se otvori s šolskim letom 1907/8 1. razred mestnega dekliškega liceja.	’	'
Ker je bila odslej višja dekliška šola združena z licejem, je njena nadaljnja zgodovina tesno spojena z licejem in navedena v dotičnih licejskih izvestjih. Zaslužni njen mnogoletni ravnatelj gosp. dr. Lovro Požar se je zahvalil dne
5.	oktobra 1907 na vodstvu o priliki svojega imenovanja ravnateljem c. kr.
I.	državne gimnazije in istega dne je stopil na njegovo mesto poročevalec. Na predlog šolskega kuratorija mu je mestni občinski svet izrekel za njegovo dolgoletno, trudoljubivo in uspešno delovanje na zavodu svojo zahvalo.
Ker se šol. leta 1908/9 vsled sklepa občinskega sveta deklice niso več sprejele v I. letnik, se konča z letošnjim šolskim letom mestna višja dekliška šola, katere blagodejni vpliv čuti predvsem slovenska rodbina, poleg nje pa tudi ves slovenski narod.
Dve svetli zvezdi sta bili zavodu od prvega začetka do njegovega konca vodnici, dva slovenska plemenita rodoljuba nam stopata pred oči, ko imenujemo mestno višjo dekliško šolo ali njeno naslednico, mestni dekliški licej, in ko se ozremo na sedanje moderno šolsko poslopje, na ta spomenik narodne ljubezni, požrtvovalnosti in delavnosti, in to sta
<	Josip	vitez Gorup pl. Slavinjski
in
Ivan Hribar.
Slavnosti, poseti i. t. d.
Otvoritvena slavnost dne 9. novembra 1896. Po slovesni peti maši pri sv. Jakobu sc je zbrala povabljena gospoda v krasno ozaljšani telovadnici II. mestne deške šole. Mimo mnogih odličnih dam so bili navzočni predsednik c. kr. deželnega sodišča dr. Kočevar pl. Kondenheim, župan Ivan Hribar, podžupan dr. Rleiweis vitez Trsteniški, c. kr. deželni šolski nadzornik Jos. Šuman, deželna odbornika ces. svetnik Murnik in dr. Žitnik, vsi člani kuratorija s predsednikom c. kr. gimnazijskim ravnateljem Senekovičem, mnogo občinskih svetnikov, vse učiteljsko osobje z gojenkami in več drugih rodoljubov.
Zupan gosp. Ivan Hribar omenja v krasnem govoru težav, ki jih je bilo premagati, ter razloži pomen tega novega učilišča za izobrazbo slovenske žene, slovenske rodbine in za ves slovenski narod. Spominja se onih mož, ki so pospeševali ustanovitev tega zavoda, v prvi vrsti plemenitega gosp. Josipa Gorupa, ki je žrtvoval zanj 170.000 K. Hvaležnost vseh deklic, ki bodo zadobile višjo omiko na tem zavodu, mu je zagotovljena, njegovo ime bode ostalo zapisano z zlatimi črkami v zgodovinski knjigi višje dekliške šole, izreka posebno
zahvalo Njcg. prevzvišenosti gospodu naučnemu ministru Gautschu pl. Fran-kenturnu, ki je, sam vnet pospeševatelj ženske omike, ustanovitev tega zavoda vsestransko pospeševal in obljubil tudi stalen prispevek države. Ker se imamo pa za vse važnejše pridobitve na prosvetnem polju zahvaliti modremu našemu vladarju, tako je tudi ustanovitev tega zavoda tesno zvezana z Njegovim slavnim imenom. V spomin 401etnega slavnega vladanja Njegovega je napravil zanjo mecen Josip Gorup že prej omenjeno ustanovo, v spomin 501etnice ustanavlja se po sklepu občinskega sveta mestna višja dekliška šola, ki bode, ako se to milostno dovoli, nosila ime cesarja Franca Jožefa I. Njemu, ki nosi vse svoje narode v svojem srcu, Njemu, čigar modrost in miroljubnost občuduje ves omikani svet, našemu slavnemu vladarju, Njegovemu Veličanstvu cesarju Francu Jožefu I. zaorijo na poziv govornika po vsej dvorani mogočni slava-kiici.	'
Ravnatelj višje dekliške šole prof. dr. Lovro Požar zagotavlja, da bode učiteljstvo izpolnjevalo svoje dolžnosti z vnemo in s pravo ljubeznijo. Primerja novi zavod ladji, ki se blagoslovi, preden se spusti v morje. Krmarjem te ladje slovenske omike pa želi tri zvezde vodnice, Boga in vero ljubezni, ljubezen do vladarja in ljubezen do slovenskega naroda, do slovenske zemlje in do slovenskega jezika. Razvija dalje pomen ženstva za rodovino in za narod, želeč zavodu najlepšo bodočnost v prid in čast Slovencem.
Veselje, da se je novi, dolgo pričakovani zavod otvoril. je bilo občno.
Istega dne je povabil župan ljubljanski gosp. Ivan Hribar kuratorij in učiteljski zbor mestne višje dekliške šole na prijateljski večer v »Narodni dom«, kjer se je izrekla marsikatera navdušena in rodoljubna beseda. Izmed govornikov naj navedemo tukaj gosp. profesorja in c. kr. mestnega šolskega nadzornika Fr. Levca, ki se je spominjal zanimive okolnosti, da je pred sto leti v isti hiši, ki se v njej nahaja danes mestna višja dekliška šola, bival slovenski mecen baron Ziga Zois, ki se je toliko zanimal za razvoj slovenskega slovstva ter zbiral okoli sebe prve naše pisatelje. Končal je pa svoj govor s pozivom, da dvignejo svoje čaše vsi navzočni na zdravje novemu slovenskemu mecenu gospodu Josipu Gorupu, ki naj se o tem brzojavno obvesti.
Dne 20. maja 1898. se je udeležil ves zavod slovesnega sprejema novega knezoškofa dr. Antona Bonaventure. 12 gojenk se je še posebej poklonilo novodošlemu cerkvenemu dostojanstveniku ter mu je gojenka II. letnika Silva Derčeva z vznesenim ogovorom izročila velik šopek z dragocenim trakom, delom istega zavoda.
Dne 6. junija 1908 je počastil zavod premilostivi gospod knez in škof d r. Anton Bonaventura s svojim posetom. Pričakovali so ga v okusno ozaljšanih prostorih župan gospod Ivan Hribar, predsednik kuratorija gosp. c. kr. gimnazijski ravnatelj Andrej Senekovič z zavodovim ravnateljem, z učiteljskim osobjem in z gojenkami. Ravnatelj dr. Lovro Požar se je zahvalil v primernem govoru za prijazni obisk, poudarjaje važnost prave, razmeram odgovarjajoče višje izobrazbe dekliške, ki naj se druži z vernostjo in nravnostjo,
ter priporočil mladi zavod naklonjenosti premilostivega gosp. vladike. Priznavajoč lepe in prave nazore o važnosti žene za posamezne rodbine, kakor za ves narod, je opominjal knezoškof zbrane deklice k pravi krščanski kreposti. Ko se je zahvalil še gosp. župan v imenu mestne občine za prijaznost tega poseta, si jc knezoškof ogledal šolske prostore, učne zbirke, risbe in ročna dela gojenk ter se ljubeznivo poslovil od zavoda.
Dne 13. in 14. julija 1898 je priredil zavod 1. šolsko razstavo, ki je dokazala čudovito marljivost vsega zavoda in deloma tudi veliko nadarjenost posameznih gojenk v ročnem delu in v risanju. Oba dneva je občinstvo v prav obilnem številu prihajalo ogledovat in izražat svojo zadovoljnost nad lepimi uspehi.
Dne 19. septembra 1898 se je zavod pri skupni službi božji spominjal Njenega Veličanstva rajne, cesarice Elizabete.
Kot izredno svečanost je praznoval zavod dne 2. decembra 1898 5 0 letin i c o slavnega vladarstva Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Ob 9. uri je imel zavod skupno službo božjo v križevniški cerkvi, potem je ravnatelj dr. Lovro Požar v ozaljšani učilnici v patriotičnem govoru razložil gojenkam pomen tako redkega veselega slavja. S cesarsko pesmijo se je završila šolska slavnost, na kar se je razdelila med gojenke Fran Hubadova spominska knjižica.
Dne 5. decembra 1898 je ravnateljstvo čestitalo gospodu Josipu Gorupu k odlikovanju s Franc-Jožefovim redom.
Povodom omenjenega Najvišjega jubileja je vsled razpisa ministrskega predsednika kod voditelja visokega c. kr. ministrstva za notranje stvari z dne
23.	januarja 1899, št. 558 dobil zavod dovoljenje, da se imenuje »Cesarja Franca Jožefa I. mestna višja dekliška šola.« To visoko odlikovanje je proslavil zavod z lepo prisrčno patriotično slavnostjo.
C. kr. ministrstvo za bogočastje in pouk je z razpisom z dne 12. julija 1900, št. 18.588 podelilo zavodu pravico javnosti.
Dne 14. julija 1900 je bila II. razstava risarskih izdelkov in ročnih del, s katero si je zavod pridobil mnogo priznanja od številno obiskujočega občinstva.
4. oktobra 1900 se je praznovala 701etnica Njegovega Veličanstva s slovesno službo božjo, med katero je dr. Ivan Svetina v patriotičnem govoru pojasnil gojenkam pomen tega slavja.
Na jako slovesen način se je praznovala 3. decembra 1900 Prešernova stoletnica. V slavnostno okrašeni dvorani so se zbrali gospod župan Ivan Hribar, g. predsednik kuratorija Senekovič, vsi učitelji in vse gojenke, kjer se je vršil naslednji spored: 1.) Zbor — Strunam, 2.) ravnatelj Požar — slavnostni govor, 3.) deklamacije: Jenčič Mira — Slovo od mladosti; Zenkovich Ema — tri Prešernove sonete; Triller Zofija — Neiztrohnjeno srce; Pleško Cirila — Prešernova oporoka; 4.) Genij venča Prešernov kip, a deklice v narodni noši se klanjajo pesniku, medtem pa done čarobni glasovi Prešernove »Luna sije«.
25.	aprila 1902 je počastil zavod v spremstvu župana N.i. Svetlost gospod grof Jan Harrach.
12.	maja 1902 je obiskalo zavod 34 gojenk abiturientk zagrebškega dekliškega liceja pod vodstvom ravnatelja Ivan H o i č a. Ogledale so si v družbi gojenk našega zavoda mesto, zvečer je bil pa v Narodnem domu na povabilo župana skupni sestanek.
Z dovoljenjem kuratorija z dne 13. marca 1903, štev. 16 se je dovolilo splošnemu ženskemu slovenskemu društvu poučevati v društvenih prostorih o prikrojevanju oblek.
4.	marca 1903 se je spominjal zavod 251etnega jubileja Njeg. Svetlosti papezaLeonaXIII. s skupno službo božjo, s primernim govorom kateheta dr. Svetine in z zahvalno pesmijo.
Zavod se je častno udeležil razstave ženskih ročnih del v Mestnem domu od 20. junija do 4. julija 1903. Oddelki višje dekliške šole so bili impozantni tako glede množine, kakor glede fine izvršitve v najrazličnejši tehniki.
7.	in 8. julija 1903 je posetil zavod v spremstvu župana tedanji ministerialni tajnik v naučnem ministrstvu dr. Ivan Z o 1 g e r. sedaj ministerialni svetnik v ministrskem predsedstvenem svetu, ter si ogledal uredbo zavoda.
Njegovo Veličanstvo je dne 27. novembra 1903 podelilo J o s. Gorupu v i t e š t v o. Ravnateljstvo mu je na tem visokem odlikovanju pismeno čestitalo.
Dne 6. aprila 1904 je praznoval zavod 701etnico svojega dobrotnika Josipa viteza Gorupa pl. Slavinjskegas skupno službo božjo in šolsko slavnostjo, pri kateri je ravnatelj razložil v obširnem govoru pomen tega izrednega jubilarja za Slovence in zlasti za višjo dekliško šolo. Istega dne se je poslala slavljencu brzojavna čestitka, pozneje pa še krasno izdelana adresa s podpisi predsednika kuratorija, vsega učiteljstva in vseh gojenk.
V	spomin odkritja Prešernovega spomenika (10. septembra 1905), za kar se je izprva nameravala posebna šolska slavnost, a se je prepovedala, so zložile gojenke mestne višje dekliške šole lepo vsoto ter naročile krasen srebrn venec z vrezanim napisom, ki so ga izročile po svoji posebni depu-taciji gospodu županu kot predsedniku društva za Prešernov spomenik.
Dne 22. oktobra 1905 se je ravnatelj poklonil novemu deželnemu predsedniku gosp. Teodorju S c h w a r z u , ki je potem dne 12. marca 1906 počastil zavod s svojim pohodom v spremstvu župana ter prisostvoval pouku v nekaterih razredih. Ravnatelj se je zahvalil za visoki obisk z izbranimi besedami, nagla-šajoč izredno čast, da je obiskal zavod prvič zastopnik Njeg. Veličanstva.
Dne 6. marca 1906 je čestital ravnatelj v imenu zavoda pisatelju in pesniku Josipu Stritarju k sedemdesetletnici. Dne 18. maja je prišel Josip Stritar na povabilo mestne občine v Ljubljano. Ravnatelj, gdč. Wessner-jeva in deputacija gojenk se je udeležila Stritarjevega sprejema na kolodvoru, ravnatelj pa slavnostne akademije in banketa. Dne 21. maja je posetil Josip Stritar v spremstvu župana zavod, kjer ga je pozdravil ravnatelj v daljšem
govoru in gojenka II. letnika Pavlina Hočevarjeva, za kar sc jc slavljencc vidno ginjen zahvalil, zatrjujoč, da se bode spominjal tega lepega trenotka do konca svojih dni.
Dne 16. maja 1906. o priliki lOletnice županovanja Ivana Hribarja. ki ima za zavod največje zasluge, mu je čestitala deputacija v imenu zavoda, gojenka Milena Lavrenčičeva mu je pa s primernim govorom izročila srebrn tintnik z zlatim peresom, dar hvaležnih gojenk naklonjenemu ustanovitelju in pospeševatelju višje dekliške šole. Ginjen se je zahvalil slavljenec, poudarjajoč, da mu je ravno to odposlanstvo med najljubšimi, ker se je res od nekdaj zanimal za pravo narodno izobrazbo slovenske ženske mladine in ker vidi že sedaj uspehe te šole.
Dne 4. oktobra vsakega leta je obhajal zavod god Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. s slovesno službo božjo, od šolskega leta 1898/9 se pa udeleževale spominske sv. maše za Njeno Veličanstvo rajno cesarico Elizabeto.
Izpočetka so bile šolske m a š e v cerkvi sv. Jakoba, pozneje v križev-niški cerkvi, od šol. leta 1907/8 pa v trnovski cerkvi.
Do otvoritve novega poslopja se je poučevala telovadba v telovadnici
H,	mestne deške ljudske šole.
Do otvoritve liceja so se vršili skupni majniški izleti, ki iih je vselej izdatno podpiral župan gosp. Ivan Hribar. Taki izleti so bili: Na Bled (1898): skozi Vintgar na Bled (1899): v Poljče in 111. letnik še posebej v Škocijanske jame pri Rakeku (1900); v Podbrezje in III. letnik še posebej v Medvode in Goričane (1901); na Vrhniko (1902; v Kamnik (1903); v Škofjo Loko (1904); v Postojno (1905); v Vrbo in na Bled (1906).
Najlepša izleta sta bila ona na Vrhniko in v Kamnik, kjer so narodne dame tekmovale v ljubeznivosti in gostoljubnosti nasproti zavodu.
Gdč. M. W e s s n e r j e v a si je ogledala leta 1905. višjo dekliško šolo v Inomostu, kuharsko in gospodinjsko šolo v Jeni, Dr. Zimmersches Töchterheim v Kasslu, kuharsko in gospodinjsko šolo s seminarjem v Eisenachu in Domačnost in obrtno šolo, internate, liceje in višjo dekliško šolo v Pragi.
G. A. Sitsch se je udeležil o počitnicah 1906 risarskega tečaja v Burg-hausenu in v Wasserburgu, o počitnicah 1909 pa ferialnega risarskega kurza v Brunecku.
Nadzovarovanje zavoda.
C. kr. deželni šolski nadzornik gosp. Josip Š u m a n je nadzoroval zavod meseca decembra 1896. S. marca in 13. decembra 1899 in 22.. 23. in 25. maja 1900.
C. kr. deželni šolski nadzornik gosp. Franc L e v e c je nadzoroval dne 5., 6., 9., 11., 12. in 13. decembra 1905.
Risanje je nadzoroval c. kr. šolski svetnik in strokovni nadzornik gosp. Her 111 a 11 Lukas dne 16. aprila 1901, 13. junija 1903, 5. in 6. junija 1905, 16. in
17.	junija 1907 in 19., 20. in 21. junija 1908.
Vsako leto pa je nadziral višjo dekliško šolo gosp. župan Ivan Hribar ter se vedno intenzivno zanimal za napredek in potrebe zavoda.
Obisk zavoda.
Iz razpredelnice je razvidno število gojenk koncem vsakega šolskega leta v posameznih letnikih:
Šolsko leto •	letnilc			Skupaj	Šolsko leto	let n ilc					Skupaj	
	I.	II.	III.			I. A	I.B	II. A	II. B	III.		
1896/7	26	—		26	1904/5	49		40		23	112	
1897,8	34	18	—	52	1905/6	38	26	36		29	129	
1898/9	27	28	13	68	1906/7	37	29	45		22	133	
1899/990	38	17	18	73	1907/8	40	40	49		31	160	
1900/1	37	31	17	85	1908/9	48	50	33	33	36	200	
1901/2	42	27	25	94	1909/10		—	38	36	46	120	
1902/3	41	27	27	95	1910/11	—	—	—	_	42	42	
1903/4	47	32	21	100	Skupaj . . .						1489	
Število gojenk je rastlo torej počasi pa stalno leto za letom. Prva vzporednica sc je otvorila 10. leto. Ko je šola dobila šol. 1. 1907/8 svoje primerne prostore v mestnem dekliškem liceju, se je razvijati počela hitro, dokaz temu, da so prejšnji nezadostni prostori ovirali razvitek, ki je bil sicer povoljen, pa vendar ne tak, kakršnega je bilo pričakovati. Najbrže bi se bila razvijala še dalje ugodno, da se ni pretvorila v licej, ki odgovarja modernim ženskim izobraževalnim zahtevam.
Smrtna kosa je pa uničila tudi na tem zavodu marsikatero nežno cvetko. V prerani grob so legle: Ravnihar Ida (1892), Zupančič Marija (1902), Štamcar Minka (1904). Blinc Gizela (1904), Šeber Josipina (1906), Sirk Angela (1909) in Pust Amalija (1910). Zavod se je udeležil, v kolikor je bilo mogoče, pogrebov prerano umrlih ter se spominjal pokojnih pri sv. mašah zadušnicah.
Dobrotniki in pospeševatelji razvitka zavoda.
V	prvi vrsti mora poročevalec tu omeniti naučno upravo, slavni deželni zbor kranjski, slavni občinski svet ljubljanski in Ivana Hribarja, ki je kot mestni župan vsa leta z velikim zanimanjem pospeševal zavod. Omeniti pa mora tudi
ravnateljstva c. kr. I. in II. drž. gimnazije, c. kr. realke, c. kr. učiteljišča in c. kr. umetnoobrtne-strokovne šole, ki so dovoljevala svojemu učiteljstvu poučevanje na tem zavodu, in navesti nekatere p. n. gospode in dame, ki so darovali za šolo razne predmete.
»Slovenska Matica« (1896) je darovala 76 zvezkov knjig; pok. Jan Lego, arhivar dež. muzeja v Pragi (1897) večjo zbirko knjig; pok. prof. Simon Rutar (1898) 26 hrvaških knjig; pokojni afriški preiskovalec dr. Holub (1899) 46 rudnin in okamenin, 4 rastline in 13 zooloških predmetov; muzejski pristav Ferdinand Schulz (1899) 7 zooloških predmetov; Emilija Guzl (1899) 4 zoološke predmete; pok. prof. Anton Laharner (1899) zbirko južnotirolskih rudnin; prof. Makso Ple-teršnik (1899) 36 hrvaških knjig; mestni arhivar Anton Aškerc (1899) 51 slovenskih knjig; Tauses Fran. c. kr. računski revident. (1904) dragoceno zbirko raznovrstnih hroščev; Bulovec Anton, c. kr. sodni svetnik, (1904) bogato zbirko metuljev; Fran Svetič, odgojitelj v Hauensteinu na Češkem, (1904) zbirko nagačenih ptic.
O priliki otvoritve mestne višje dekliške šole je daroval odvetnik dr. Valentin Krisper za knjižnico 200 K.
Šol. 1. 1907/8 se je višja dekliška šola združila z licejem. Gg. darovalci so od tedaj navedeni v dotičnih skupnih izvestjih.
Ustanovo Josipa viteza Gorupa pl. Slavinjskega je uživalo:
Sol.	leta	1896/7	5 gojenk ä 400 K....................................... 2000	K
»	»	1897/8	9 gojenk ä 400 K ...................................... 3600	»
»	1898/9—1901/2 po 13 gojenk ä 400 K............................ 20800	»
»	»	1902/3 13 gojenk ä 400 K, 1 gojenka ä 200 K.................... 5400	»
»	1903/4—1906/7 po 14 gojenk ä 386 K.............................21616	»
»	1907/8	13 gojenk ä 386 K......................................5018	»
»	»	1908/9	12 gojenk ä 386 K...................................... 4632	»
»	1909/10 9 gojenk ä 386 K....................................... 3474	»
»	»	1910/11 5 gojenk ä 386 K. 1 gojenka 193	K....................2123	»
S to ustanovo je dobilo podporo v skupnem znesku 68.663 kron 176 gojenk, ki se gotovo s hvaležnostjo spominjajo plemenitega ustanovnika, kateri jim je s svojo velikodušnostjo in rodoljubjem pripomogel do višje izobrazbe.
Trgovski tečaj.
Vsled sklepa občinskega sveta z dne 21. marca 1900 in odobrenja c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 30. junija 1900, št. 1074 se je otvoril s šolskim letom 1900/01 trgovski tečaj, ki je namenjen v prvi vrsti absolventkam mestne višje dekliške šole, potem pa tudi deklicam, ki so dopolnile 16. leto in so dokazale v posebni sprejemni izkušnji iz slovenščine, nemščine in računstva dovolj sposobnosti za umevanje trgovskih predmetov.
Ta tečaj traja od 1. oktobra do 15. julija vsakega šolskega leta.
Izprva se je poučevalo v tečaju 12 ur na teden, tekom let se je iz potrebe pomnožilo število ur iz knjigovodstva, računstva in korespondence, uvedla se je
slovenska in nemška stenografija, tako da imajo sedaj gojenke poleg vežb na pisalnih strojih 19 ur na teden pouka.
Dne 5. maja 1904 je nadziral trgovski tečaj gosp. Evgen O e 1 e i c h. dvorni svetnik in centralni nadzornik avstrijskih komercijalnih učnih zavodov.
Pregled
obiska trgovskega tečaja v posameznih letih:
Šolsko leto j Število gojenk
1900/1
1901/2
1902/3
1903/4
1904/5
18
16
26
27
25
Šolsko leto j Število gojenk
1905/6
1906/7
1907/8
1908/9
1909/10
38
37
41
43
51
Skupaj	322
Z dovoljenjem c. kr. deželnega šolskega sveta z dne št. 1984 se je združil trgovski tečaj s
26. marca 1910. šolskim letom 1910/11 z mestnim dekli-
škim licejem.
Pedagoški tečaj.
Koncem šolskega leta 1898/9 je prvih 13 absolventk zapustilo višjo dekliško šolo. Od teh so bile 3 sprejete v IV. letnik c. kr. ženskega učiteljišča v Gorici, i pa zaradi nezadostne starosti v 111. letnik. Leta 1900 so zopet 3 absolventke vstopile v IV. letnik v Gorici, 2 pa v III. letnik. Leta 1901. je pa ravnateljstvo učiteljišča v Gorici odklonilo vse absolventke, ki so se oglasile za sprejem. 6 izmed teh se je potem pod vodstvom gdč. M. Wessnerjeve privatno pripravljalo za zrelostni izpit. C. kr. mestni šolski svet je z dne 15. oktobra 1901, št. 897 dovolil tem gojenkam hospitiranje in nastopanje v prvih štirih razredih mestne dekliške 8razrednice pri Sv. Jakobu. Ker so se pa tam delale nepričakovane ovire, so se z dovoljenjem c. kr. mestnega šolskega sveta hospitacije in nastopi vršili v Lichtenturničinem zavodu, čigar šolsko vodstvo je drage volje skozi 7 let izkazovalo našemu zavodu svojo naklonjenost ter mu šlo na roko pri praktični izobrazbi gojenk, za kar se mu poročevalec na tem mestu toplo zahvaljuje.
Šolsko leto 1901/2 je torej začetek pedagoškega tečaja.
S sklepom kuratorija z dne 25. maja 1903 in odobrenjem občinskega sveta se ie otvoril s šolskim letom 1903/4 za te gojenke urejen zaseben pouk, torej pravi pedagoški tečaj, ki je štel 13 gojenk.
Prve absolventke tega tečaja so delale zrelostni izpit na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici, in sicer zaraditega, ker je tam učni jezik slovenski, dočim je v Ljubljani razen v par predmetih nemški. Težavno je pa delati izpit v nemškem jeziku, če je bil vsa leta učni jezik slovenski.
C. kr. deželni šolski svet je z razpisom z dne 14. decembra 19U7, št. 6653 .vzel na znanje otvoritev pedagoškega tečaja in potrdil gdč. M. W e s s n e r -j e v o kot voditeljico.
Leta 1907. so odrekli tem gojenkam tudi pravico, delati zrelostni izpit v üorici, odprta jim je ostala torej le pot na c. kr. žensko učiteljišče v Ljubljani. Pedagoški tečaj se je z ozirom na nemški učni jezik preustrojil in število tedenskih učnih ur se je pomnožilo na 26.
Dosedaj je napravilo zrelostni izpit na c. kr. učiteljiščih 105 absolventk mestne višje dekliške šole.
Ta tečaj, ki se združi s prihodnjim šolskim letom z mestnim dekliškim licejem, bode v tej obliki trajal le še šol. leto 1911/12, potem se Dode pa preustrojil z ozirom na abiturijentke liceja, ki so pri zrelostnem izpitu na c. kr. učiteljiščih oproščene teoretičnega izpita iz obveznih licejskih predmetov razen iz zdravstva in specijalne metodike učnega jezika, računstva in še iz enega predmeta realij in spretnosti.
Učiteljstvo,
ki je poučevalo na mestni višji dekliški šoli od 1896/7—1910/11.
1. Baškovič - Abram Marija, soproga c. kr. profesorja na umetnoobrtni šoli v Splitu, je poučevala od 1. oktobra 1905 do 31. decembra 1906.
2. Berce Josip, namestili učitelj na mestnem dekliškem liceju. 190S/9 do 1910/11.
3. Dr. Cerk Josip, namestili učitelj na c. kr. učiteljišču v Ljubljani. J908/9 m 1909/10.
4. Dekleva Anton, c. kr. glasbeni učitelj na učiteljišču v Ljubljani. Od šolskega leta 1903/4 do 31. decembra 1909.
5. Einspieler Josipina, učiteljica na c. kr. dvornem ateljeju za gobeline na Dunaju. Od 1. januarja 1907 do konca šolskega leta 1908/9.
6. Furlan Jakob, mestni učitelj. Od 1896/7—1910/11, torej vseli 15 let.
7. Mirovič - Globočnik Josipina, soproga ravnatelja pivovarne v Senožečah. Od 1. februarja 1903—1. novembra 1904.
8. Gorečan Josip, c. kr. telovadni učitelj na učiteljišču v Ljubljani. J 904/5—1907/8.
9. Grošelj Marija, učiteljica v »Mladiki«. 1907/8—1910/11.
10. Dr. Grošelj Pavel, mestni licejski učitelj. 1908/9—1910/11.
11. Habe Marija, predstojnica šivalnega zavoda. 1898/9—1904/5, skupaj
7 let.
12. Dr. Ilešič Fran, c. kr. profesor na II. drž. gimnaziji. Od 1897/8 do
22.	maja 1903 in od 1905/6 do 1910/11. torej skupaj II let in 9 mesecev.
13. Jug Anton, mestni licejski učitelj. 1908/9—1910/11.
14. Karlin Davorina, učiteljica. Od 1. novembra 1904 do konca šolskega leta 1910/11. .
15. Kobilca Ivana, akademična slikarica. Šol. leto 1905/6.
16. Komotar Fran, c. kr. gimnazijski profesor v Kranju. Š. 1. 1909/10.
17. f Dr. Kopriwa Ivan, mestni fizik. Od 17. februarja 1900 do 24. februarja 1906.
18. Dr. Korun Valentin, c. kr. profesor na I. državni gimnaziji Od 1903/4 do 1908/9, skupaj 6 let.
19. Dr. Kozina Pavel, c. kr. profesor na I. državni gimnaziji. Šolsko leto 1906/7.
20. Dr. Krajec Otmar, mestni zdravstveni svetnik. Od 16. februarja 1908 do konca šol. leta 1910/11.
21. Dr. Kropivnik Fran, c. kr. profesor na II. drž. gimnaziji. Šolska leta 1898/9 in 1903/4—1904/5.
22. Kuder Anton, c. kr. sodnik v Novem mestu, je poučeval v trgovskem tečaju šol. 1. 1900/01 do 1904/5.
23. f Lahsrner Anton, c. kr. realčni profesor v Ljubljani. Od 1897/8 do
i.	maja 1902, ko je nastopil dopust zaradi bolezni.
24. Lindtner - Laharner Marija, soproga deželnega računskega svetnika. Šol. leto 1904/5.
25. Lovše Anton, namestili učitelj na II. državni gimnaziji. Od 20. novembra 1910 do 20. februarja 1911.
26. Macher Ivan, c. kr. profesor in licejski ravnatelj, je poučeval na zavodu od početka, od 6. oktobra 1907 mu je bil pa ravnatelj. Na zavodu je torej deloval vseh 15 let.
27. Dr. Marn Rudolf, c. kr. finančni koncipist, je poučeval v trgovskem tečaju od šolskega leta 1907/8.
28. Mastnak Leo, absolv. pravnik, je poučeval v trgovskem tečaju šol. 1. 1908/9 in 1909/10.
29. Mis Celestin, c. kr. profesor na umetnoobtrtni-strokovni šoli v Ljubljani. Od 1. februarja 1897 do konca šol. leta 1898/9.
30. Mlakar Janko, mestni licejski učitelj. 1908/9—1910/11.
31. Dr. Mole Rudolf, mestni licejski učitelj. 1908/9—1910/11.
32. Dr. Orel Ivan, c. kr. učiteljiščni profesor. 1903/4—1909/10, skupaj
7 let.
33. Orožen Fran, c. kr. učiteljiščni profesor. Od 1896/7 do 25. maja 1903 in od 1903/4 do 1909/10, skupaj torej skoraj 14 let.
34. Pajk Milan, c. kr. realčni profesor. Od 1. februarja 1903 do konca šolskega leta, potem š. 1. 1904/5—1907/8 in šol. leto 1910/1], torej 5’/2 leta.
35. Dr. Pestotnik Pavel, mestni licejski učitelj. Šol. leto 1910/11.
36. Petek Irma, namestna licejska učiteljica. Od 20. novembra 1910 do konca šolskega leta 1910/11.
37. Pintar Luka, c. kr. licejski kustos. I. polletje šol. 1. 1907/8.
38. Pleško Cirila, učiteljica v »Mladiki«. Šolsko leto 1909/10.
39. Dr. Polec Janko, c. kr. sodnik v službovanje prideljen najviš. sodn. dvoru na Dunaju, je poučeval v trgovskem tečaju š. 1. 1905/6 in 1906/7.
40. Dr. Požar Lovro, c.	kr. ravnatelj na	I. državni gimnaziji, je	bil	ravnatelj zavodu od 1896/7 do	5. oktobra 1907, skupaj 11 let. Šolskega	leta
1896/7 je opravljal ravnateljstvo brezplačno poleg popolne svoje službene obveznosti na gimnaziji; poznejša leta je imel delen	ali	popolen	dopust.
41. Razinger Anton, mestni učitelj,	je poučeval	petje in vodil cerkveno
petje vseh 15 let.
42. Senekovič Filomena, c. kr. učiteljica na umetnoobrtni-strekovni šoli. Od	16. novembra 1903 do 17. novembra	1904.
43. Sernec Božena, učiteljica na c.	kr. mornarični	ljudski	šoli v Pulju.
Od	šol. leta 1896/7 do 1. februarja 1903. torej	6'/2 leta.
44. Sitsch Albert, stalni učitelj na mestni	višji dekliški šoli. Od	22.	sep-
tembra 1899 do 1910/11.
45. Stroj Alojzij, semeniški spiritual. Sol. leto 1907/8.
46. Dr. Svetina Ivan, c. kr. profesor na I. državni gimnaziji. Od 1896/7 do 1907/8, torej 12 let.
47. Dr. Šarabon Vinko, c. kr. gimnazijski profesor v Novem mestu. Šol. leto 1907/8.
» •
48. Štritof Anton, c. kr. profesor na I. drž. gimnaziji. II. polletje šolskega leta 1907/8.
49. f Šubic Alojzij, akademični slikar. Šol. leto 1896/7 do 31. januarja 1897 in šol. leto 1898/9.
50. Tavčar Alojzij, c. kr. realčni profesor. 1898/9—1910/11, torej 13 let.
51. Dr. Tominšek Josip, c. kr. gimnazijski ravnatelj v Gorici od 1. novembra 1904 do 20. novembra 1910. torej nad 6 let.
52. Trdina Fran, magistratni knjigovodja, je poučeval v trgovskem tečaju že od njegovega začetka, to je od šol. leta 1900/01.
53. Wessner Marija, mestna licejska učiteljica in nadzorovalna dama, je delovala na zavodu od 1896/7 do 1910/11, torej vseli 15 let.
54. Wester Josip, c. kr. profesor na II. drž. gimnaziji. 1903/4—1906/7.
55. VVirgler Marija, mestna licejska učiteljica. Od I. oktobra 1905 do 1910/11, torej 6 let.
56. Dr. Zupanc Fran, c. kr. deželni vladni svetnik. II. polletje šolskega feta 1898/9.
57. Zupančič Franja, predstojnica šivalnega zavoda. Od 1. oktobra 1905 do 1910/11, torej 6 let.
Izmed navedenih 57 učiteljskih moči so umrli dosedaj: Šubic Alojzij v New-Yorku 1905. Laharner Anton dne II. avgusta 1902 v Ljubljani in dr. Ko-priwa Ivan dne 24. februarja 1906 v Ljubljani.
V	mestu navzočno učiteljstvo in gojenke so se udeležile pogreba prof. Laharnerja, ves zavod pa je spremil k večnemu počitku dr. Kopfiwo.
Za prerano umrlimi so se brale sv. maše zadušnice, katerih se je udeležil ves zavod.
Šolska poročila.
I. Učiteljstvo.
Šoiskega leta 1910/11 so v učiteljski zbor vstopili:
1. Dr. Pestotnik Pavel, kot pravi učitelj na mestnem dekliškem liceju.
2. Kleč Frida in Zalar Albina, učiteljski kandidatki, kot namestni učiteljici na mestnem dekliškem liceju.
3.	Pajk Milan, c. kr. realčni profesor,	kot pomožni učitelj.
4.	Bradač Fran, namestni učitelj na 1.	c. kr. državni gimnaziji,	kot	po-
možni učitelj.
5. Lovše Anton, namestni učitelj na II. c. kr. državni gimnaziji, kot pomožni učitelj za dobo od 20. novembra 1910 do 20. februarja 1911.
6. Kralj Fran, učiteljski kandidat, kot pomožni učitelj za dobo od 9. septembra 19.10 dc 20. februarja 1911.
Šolskega leta 1910/11 so iz učiteljskega zbora izstopili:
1.	Lovše Anton in Kralj Fran in sicer	dne 20. februarja 1911.
2.	Dr. Cerk Josip, ki je prevzel mesto	namestnega učitelja na tukajšnjem
c. kr. učiteljišču.
3. Wester Josip, c. kr. profesor na 11. državni gimnaziji, ki je poučeval na zavodu slovenščino od 16. septembra 1903.
4. Dr. Tominšek Josip je izstopil 20. novembra 1910, ker je bil imenovan ravnateljem c. kr. državne gimnazije v Gorici. Poučeval je na zavodu od
16.	septembra 1905 nemščino in telovadbo.
Gospoda Kralj Fran in Lovše Anton sta drage volje priskočila med letom na pomoč ravnateljstvu, ko je bilo v veliki nepriliki zaradi nepričakovane suplenture. Bodi jima izrečena topla zahvala za njiju naklonjenost in požrtvovalnost.
Gospodje Wester, dr. Tominšek in dr. Cerk so pa poučevali na zavodu več let z izredno vnemo in z najboljšimi uspehi. Za njih vestno in trudoljubivo delovanje, za njih resno in blagohotno postopanje z učečo se mladino jim izreka ravnateljstvo na tem mestu najtoplejšo zahvalo. Pripomniti pa mora, da je gosp. Wester šolsko leto 1907/8 nanovo uredil in upravljal učiteljsko
knjižnico. Svojo posebno brigo za zavod je pa dokazal s tem, da je sestavil »Slovensko čitanko za I. razred dekliškega liceja«.
Z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 5. oktobra 1910. št. 6858 sta se dodelili namestili učiteljici Kleč Frida in Zalar Albina v vpeljevanje v učiteljsko službovanje pravima licejskima učiteljema dr. Pavlu Pestot-liiku, oziroma dr. Rudolfu Moletu.
Od 5. januarja do 21. januarja 1911 je imel ravnatelj dopust, da se udeleži na povabilo c. kr. ministrstva za bogočastje in pouk ekspertize o višji dekliški izobrazbi in višjem dekliškem šolstvu ter si ogleda uredbo nekaterih licejev na Dunaju in zavode društva »Vesna« v Brnu. Nadomestovala ga ie med tem časom licejska učiteljica gdč. M. Wessnerjeva.
A. Učiteljski zbor mestnega dekliškega liceja.
a)	Za obvezne predmete.
št.	lnie in značaj	Predmet	Razred	Štev. ted. ur	Pripomnje
1	Macher Ivan, c. kr. profesor, ravnatelj	matematiko	IV. B	3	Od c. kr. naučnega min. kot l vodja mestnega dekl. liceja | na dopustu.
	1. K zavodu spadajoče učiteljstvo.				
2	Dr. Grošelj Pavel, pravi licejski učitelj	matematiko fiziko kemijo in min.	I. III.	A, III. B IV.	A, IV. B	13	Varuh fizikalne zbirke.
3	Jug Anton, pravi licejski učitelj	nemščino od 21. II.	III.	A, III. B, IV.	A, IV. B	14	Od 21./II. razrednik v III. B razredu. Od 9./IX. 1910 do 20. 11. 1911 na dopustu.
4	Mlakar Janko, pravi licejski učitelj	verouk	1, 11. A, II. B, III.	A, III. B, IV.	A, IV. B	14	Razrednik v II. B razredu.
5	Dr. Mole Rudolf, pravi licejski učitelj	slovenščino	I., III. A, III. B, IV. A, IV. B	16	Varuh učiteljske knjižnice.
6	Dr. Pestotnik Pavel, pravi licejski učitelj	zemljepis in zgodovino	III.	A, III. B, IV.	A, IV. B	16	Varuh zemljepisne zbirke. Razrednik v IV. B razredu.
7	Wessner Marija, licejska učiteljica in nadzorovalna dama mestnega dekl. liceja	matematiko	II. A, IV. A	6	Razrednica v IV. A razredu.
8	Wirgler Marija, licejska učiteljica	matematiko prirodopis	II.B, III.A, III.B I., II.A, II.B, III. A, III. B	17	Varuhinja prirodopisne zbirke. Razrednica v III. A razredu.
9	Berce Josip, namestni učitelj	nemščino laščino	I., II. A III.	A in B, IV.	A~~in~~B	16	Razrednik v II. A razredu.
10	Karlin Davorina, učiteljica na višji dekl. šoli	francoščino ročna dela lepopis	III.	A in B IV.	A in B 1.,	II. A, II. B 1.,	II. A, II. B	18	Varuhinja šolske knjižnice. Razrednica v I. razredu.
11	Kleč Frida, namestna učiteljica	zemljepjs zgodovino	I., II. A, II. B II. A, II. B	10	
12	Sitsch Albert, učitelj na višji dekl. šoli	risanje	II.	A, II. B, III.	A, III. B, IV.	A, IV. B	14	Varuh risarske zbirke.
13	Zalar Albina, namestna učiteljica	do20./II.nem. od 21./II. nem. slovenščino	II.	B, III. A, III.	B, IV. B II. B II. A, 11. B	10	Do 20. II. razrednica v III. B. 2*
Št.	Ime iu značaj	Predmet	Razred	Štev. ted. ur	Priponinje
	II. Učiteljske moči z drugih zavodov.				
14	Dr. Korun Valentin, c. kr. prof. na I. drž. gimnaziji	Do 20. 11. nemščino	IV. A	4	
15	Kralj Fran, namestni učitelj	Do 20 /11. slovenščino	II. A, II. B	6	
16	Pleško Cirila, učiteljica v Mladiki	risanje	I.	3	
17	Zupančič Marija, pom. učiteljica, predstojnica šivalnega zavoda	ročna dela	III. A, III. B	4	
	a) Za neobvezne predmete.				
1.	Dekleva Anton, c. kr. glasbeni učitelj, je učil petje v 1., II. A-j-B, III. A-)-B raz- redu, skupaj 4 ure na teden. 2.	Dr. Korun Valentin, c. kr. giinn. profesor, je učil latinščino (II. tečaj) 4 ure na teden. 3.	Petek Irma, namestna učitcijica, jc učila telovadbo v 5. oddelkih, skupaj 10 ur na teden in slovensko stenografijo (I. tečaj). 2 uri na teden. 4.	Razinger Anton, mestni učitelj, je učil petje v IV. razredu 2 uri na teden. 5.	Zupančič Marija, predstojnica šivalnega zavoda, je učila ročna dela v IV. A in IV. B razredu 4 ure na teden.					
	B. Učiteljski zbor mestne višje dekliške šole.				
	a	) Za obvezne predmete.			
1	Macher Ivan, c. kr. profesor, ravnatelj	prirodopis	ped. tečaj	2	Od c. kr. naučnega min. kot vodja višje dek'. šole na dopustu.
	I. K zavodu spadajoče učiteljstvo.				
2	Dr. Grošelj Pavel, pravi licejski učitelj	matematiko fiziko	III. letnik III., ped. teč.	7	Varuh fizikalne zbirke.
3	Jug Anton, pravi licejski učitelj	Od 20. II. nemščino	III.	3	Od 9 /IX. do 20. II. na dopustu.
4	Mlakar Janko, pravi licejski učitelj	verouk	III.	2	
5	Dr. Mole Rudolf, pravi licejski učitelj	slovenčino	III.	3	Varuh učiteljske knjižnice. Razrednik v III. letniku.
6	Dr. Pestotnik Pavel, pravi licejski učitelj	zemljepis in zgodovino	III.	3	Varuh zemljepisne zbirke.
7	Sitsch Albert, stalni učitelj	risanje	III., ped. teč.	4	Varuh risarske zbirke.
8	Wessner Marija, licejska učiteljica in nadzorov, dama višje dekl. šole	matematiko vzgojeslovje hospitacije	ped. teč.	6	Voditeljica in razrednica pedagoškega tečaja.
9	Wirgler Marija, licejska učiteljica	prirodopis	III.	2 I. poli.	Varuhinja prlrodopisne zbirke.
10	Berce Josip, namestni licejski učitelj	francoščino	III.	3	
St.
Ime in značaj
Predmet
razred
Štev. ted. ur
Pripomnjc
II.	Učiteljske moči z drugih zavodov.
10	Furlan Jakob, mestni učitelj	telovadbo	ped. tečaj	2	
11	Grošelj Marija, učiteljica v Mladiki	spec. metod, lepopis	ped. tečaj	2	
12	Dr. Ilešič Fran, c. kr. prof. na 11. drž. gimn.	stovenščino nemščino	ped. tečaj	4	
13	Dr. Krajec Otmar, mag. zdravstveni svetnik	soinatologijo in higieno	III.	2 II. poli.	
14	Lovše Anton, nam. učit. na II. drž. gimnaziji	nemščino od 20. XI. do 20. II.	III.	3	
15	Pajk Milan, c. kr. realčni profesor	zemljepis in zgodovino	ped. tečaj	3	
16	Razinger Anton, mestni učitelj	petje	ped. tečaj	1	
17	Dr. Tominšek Josip, c. kr. profesor na I. drž. gimn.	nemščino od 9. IX. do 20. XI.	III.	3	
18	Zupančič Marija, predstojnica šival, zavoda	ročna dela	III., ped. tečaj	4	
b)	Za neobvezne predmete v III. letniku.
1. Berce Josip, nam. lic. učitelj, je učil laščino	(II. tečaj) 2 uri	na teden.
2. Dr. Tominšek Josip, c. kr. profesor, je učil telovadbo do 20. novembra,	nada-
ljevala je pa s tem poukom
3. Petek Irma, nam. lic. učiteljica, po 2 uri na teden.
•4. Razinger Anton, mestni učitelj, je učil petje	I uro na teden.
5. Tavčar Alojzij, c. kr. realčni profesor, je učil	stenografijo	(II. tečaj)	2 uri	na
teden.
Učiteljstvo trgovskega tečaja.
1. Bradač Fran, namestni učitelj na II. drž. gimnaziji, je učil slovensko in nemško
stenografijo 4 ura na teden.	I
2. Dr. Marn Rudolf, c. kr. fin. koncipist, je učil menično in trgovsko pravo
2 uri na teden.
3. Sitsch Albert, učitelj na mestni viš. dekliški šoli, je učil trg. korespondenco, račun-
stvo in strojepis 8 ur na teden.
4. Trdina Fran, magistratni knjigovodja, je učil knjigovodstvo 5 ur na teden.
II. Učni načrt
mestnega del-clišl-cega liceja.
(Odobren z razpisom c. kr. ministrstva za bogočastje in pouk z dne 19. julija 1907, št. 26 525.)
A. Obvezni predmeti.
I. Verouk.
Smoter: Znanje verskih in nravnih resnic na podlagi katekizma in svetopisemskih zgodeb. Poznavanje katoliške liturgike in njenega pomena za versko-nravno življenje kristjanovo. Najznamenitejši prizori iz cerkvene zgodovine s posebnim ozirom na pokristjanjenje in krščanstvo pri slovanskih narodih. V višjih razredih sistematično obravnavanje verskih in nravnih resnic na temelju razodetja božjega s posebnim ozirom na nekdanje in sedanje versko-nravne zmote.
L razred,	2	uri	na	teden.	Katekizem (veliki). Zgodbe sv. pisma starega zakona.
II.	razred,	2	uri	na	teden.	Katekizem (veliki). Zgodbe sv. pisma novega zakona.
III. razred,	2	uri	na	teden.	Liturgika. Ponavljanje katekizma, zlasti onih oddelkov,	ki
so v tesni zvezi z liturgiko.
IV. razred,	2	uri	na	teden.	Zgodovina sv. katoliške Cerkve.
V. razred,	1	uro	na	teden.	Katoliški veronauk za višje razrede dekliških šol. I. del:
Verske resnico.
II.	Slovenščina.
Smoter: Spretna in slovnično pravilna raba slovenskega jezika v govoru in pismu. S primernih zgledov povzeto znanje karakteristike raznih oblik in vrst pesništva. Poznavanje najznamenitejših del slovenskega slovstva na podlagi prečitanih del v celoti ali vsaj v odlomkih. Pregled poglavitnih dob slovenskega slovstva, vpogled v življenje in delovanje najznamenitejših pisateljev. -— Sposobnost citati in tudi umeti lažje spise hrvaškega narečja.
I.	razred, 4 ure na teden.
Čitanje: Vaja v pravilnem, izrazovitem čitanju s stvarno in jezikovno razlago. Obnavljanje prečitanih sestavkov. Navajanje k razvrščevanju glavnih misli obsežnejših spisov.
Slovnica: Pravilna sklanjatev imen in spregatev glagolov; nauk o prostem stavku, empirična razlaga priredja in podredja na podlagi berila.
Pismene naloge: Narekovano pisanje v pravopisne namene, potem obnavljanje predelanih prostih povesti. V I. polletju vsakih 14 dni po ena šolska naloga, v 11. polletju se vrste šolske naloge z domačimi.
Predavanje primernih na pamet naučenih sestavkov.
II.	razred, 3 ure na teden.
Čitanje kakor v 1. razredu. Obnavljanje kakor v 1. razredu z dalje segajočimi zahtevami. Razvezavanje pesniških pripovedek v nevezano besedo.
Slovnica: Ponovitev in izpopolnitev oblikoslovja zlasti natančnejše razpravljanje glagola po njegovih vrstah. Natančnejše obravnavanje prosto razširjenega in zloženega stavka na podlagi čitanja.
Pismene naloge kakor v II. polletju 1. razreda. Obsežnejše obnovitve. Preobražanje prostih beril po navodilu, vaja v kratkih izpiskih iz obsežnejših sestavkov. Lažji popisi.
Predavanje kakor v 1. razredu.
III. razred, 3 ure na teden.
Čitanje: kakor v II. razredu s stvarnimi in jezikovnimi, a zlasti tudi stilističnimi in estetskimi razlagami. Osnovni nauki metrike na podlagi prečitanih pesmi, kratki podatki o življenju in delih znamenitejših pisateljev, katerih sestavki so se prečitali.
Slovnica: Sistematično obdelovanje prosto razširjenega in zloženega stavka. Najglavnejša pravila besedotvorja.
Pismene naloge: Vežbanje v dispoziciji prečitanih daljših sestavkov, izdelovanje povedek na danih podatkih osnovanih. Popisi, orisi, primere. Vsak mesec premenjema ena šolska in ena domača naloga.
Predavanje kakor v prejšnjih razredih.
IV. razred, 3 ure na teden.
Čitanje epskega, lirskega in didaktičnega pesništva v vezani in nevezani besedi; na podlagi tega se podaje definicija imenovanih pesniških vrst, se dopolnjuje nauk o metriki ter dostavljajo glavne vrste tropov in figur. Nadaljujejo se življenjepisne črtice o pisateljih.
Pismene naloge: Dispozicije, orisi in prispodobe. Opravilni spisi. Vsako polletje po šest, pretežno domačih nalog.
Predavanje primernih pesmi.
V. razred, 4 ure na teden.
Čitanje kakega dramatskega dela, na podlagi tega razlaga dramatskega pesništva in njegovih vrst. Razmerje slovenščine z drugimi slovanskimi jeziki. Kratek pregled slovenskega slovstva in glavnih mu zastopnikov do Prešerna. Vmes čitanje Vodnikovih, Gregorčičevih in Stritarjevih pesmi, izmed katerih se jih uči nekaj tudi na pamet. Čitanje kakega Jurčičevega dela.
Pismene naloge kakor v IV. razredu z dalje segajočimi zahtevami glede jezikovne in stilistične popolnosti.
Vaje v prostem predavanju o tvarini, ki se je pridobila iz prečitanega slovstva ali iz drugih šolskih predmetov.
Vse to v treh urah na teden, po eno uro na teden se seznanjajo gojenke na podlagi lahkega berila z oblikami hrvaškega narečja.
III.	Nemščina.
Smoter: Slovnično pravilna in kolikor mogoče spretna raba nemškega iezika v govoru in pismu. Poznanje glavnih dob nemške slovstvene zgodovine in najznamenitejših pisateljev in njih del po obliki in vsebini, v prvi vrsti na podlagi intenzivnega čitanja.
I. razred, 4 ure na teden.
Čitanje: Vežbanje v pravilnem, po možnosti izrazovitem čitanju, obnavljanje prečitanih in razloženih sestavkov v vezani in nevezani besedi.
Slovnica: Vaja v pravilnih oblikah samostalnika, pridevnika, zaimka in glagola po predpisani slovnici. Pri čitanju se razlaga bistvo prostega in zloženega stavka.
Pismene naloge: Odgovarjanje na dana nemška vprašanja, pozneje tudi kratki prevodi iz slovenščine izključno po prečitanih in razloženih berilih. V II. polletju premenjema že tudi celotne obnovitve predelanih sestavkov. — Vsak mesec po ena domača in ena šolska naloga.
Predavanje lahkih, zlasti pesniških sestavkov na pamet.
II. razred, 4 ure na teden.
Čitanje, obnavljanje in memoriranje razloženih sestavkov kakor v I. razredu.
Slovnica: Ponavljanje in dopolnjevanje pravilnega oblikoslovja, zlasti sistematično razpravljanje in vežbanje krepkih glagolov. Sistematično proučavanje glavnih pravopisnih pravil. Empirično obravnavanje prosto razširjenega in zloženega stavka.
Pismene naloge kakor v I. razredu, toda večinoma obnovljene povesti. Vsak mesec po ena šolska in ena domača naloga.
lil. razred, 3 ure na teden.
Čitanje s stvarnimi in jezikovnimi razlagami, zlasti tudi z ozirom na vsebino in obliko. Na podlagi pesniškega berila se razlagajo osnovni nauki metrike, po prečitanju in razlagi primernih beril se podajajo kratke opazke o življenju in delovanju znamenitih pisateljev.
Slovnica: Bistvena pravila o besedotvorju. Sistematični pouk o prostem in zloženem stavku in njega delih.
Pismene naloge: Obnavljanje povesti, uporabljanje predelanih beril za samostojne povesti, opise in orise. Isto število nalog kakor v 1. razredu.
Predavanje naučenih pesmi kakor v I. razredu.
IV. razred, 4 ure na teden.
Čitanje epskega,	lirskega in didaktičnega pesništva	po šolski čitanki. Na podlagi tega
se	razlaga bistvo raznih	pesniških vrst, obenem se nadaljuje in dopolnjuje nauk o metriki in
se dodajajo poglavitni tropi in figure. Nadaljujejo se slovstveno zgodovinske opazke.
Pismene naloge:	Vaja v disponiranju daljših beril.	Uporabljanje prečitanih sestavkov
in	iz	drugih predmetov	pridobljenega znanja za povesti,	orise in prispodobe. Premenjema
pisma in navadnejši opravilni spisi. Vsako polletje po 8 nalog.
Predavanje kakor v Ul. razredu.
V. razred, 4 ure na teden.
Čitanje in slovstvo: Na podlagi čitanke kratek pregled starejših dob nemškega slovstva. Čitanje primernih zgledov iz klasikov 18. stoletja (Klopstocka, Wielanda, Lessinga) in kake lažje drame, n. pr. „Minna von Barnhelm“ ali „Wilhelm Tell“, pri čemer se razloži bistvo drame.
Pismene naloge kakor v IV. razredu, večinoma na podlagi prečitanega gradiva.
Predavanje kakor v prejšnjih razredih.
IV.	Francoščina.
Učni smoter: Znanje slovničnega ustroja francoskega jezika, primerna spretnost v lahkejši konverzaciji in pisavi; na podlagi pripravno urejenega berila znanje o najodličnejših pisateljih francoskih.
III. razred, 4 ure na teden.
Slovnica in čitanje: Spoznavanje črk in nauk o čitanju. Oblikoslovje in najvažnejša pravila skladbe na podlagi beril primernih za slovnični pouk.
Vaja v govora s pomočjo nazornega nauka, kakor tudi na podlagi dobro predelanih beril. Učenje takih beril na izust.
Pismene naloge: Po Božiču mesečno po ena šolska in ena domača naloga. Šolske naloge: diktati, francoski odgovori na francoska vprašanja. Domače naloge: slovnične naloge in francoski odgovori na francoska vprašanja.
IV. razred, 4 ure na teden.
Slovnica: Nadaljevanje oblikoslovja in spopolnitev skladbe.
Čitanje prozaičnih beril pripovedne in popisujoče vsebine.
Vaje v govoru na podlagi nazornega nauka in dobro predelanih beril. Memoriranje takih beril.
Šolske naloge (vsak mesec ena): diktati, francoski odgovori na francoska vprašanja.
Domače naloge (vsak mesec ena): slovnične naloge, kratke vsebine dobro predelanih
beril.
V. razred, 4 ure na teden.
Slovnica: Ponavljanje oblikoslovja in spopolnitev skladbe, spojene s pripravnimi berili.
Čitanje dovršenih prozaičnih beril, kakor tudi lahkih pesniških in dramatiških odlomkov.
Vaje v govoru: Prilastitev potrebnega zaklada besedi in fraz na pocUagi nazornega nauka. Memoriranje in prednašanje pesmi. Ustna reprodukcija prečitane proze v francoskem jeziku.	\
Književnost: Spoznavanje književne zgodovine na podlagi čitanja in učiteljevih podatkov.
Pismene naloge (vsak mesec po ena šolska in ena domača): Vsebine v šoli preloženih ali doma prečitanih odlomkov, prevajanja iz francoskega jezika v materinski jezik in obratno.
V.	Laščina.
Učni smoter:	Znanje slovničnega ustroja	laškega jezika, primerna
spretnost v lahkejši	konverzaciji in pisavi;	na podlagi	pripravno urejenega
berila znanje o najodličnejših laških pisateljih.
III. razred, 4 ure na teden.
Slovnica	in čitanje: Vaja v čitanju. Oblikoslovje in najvažnejša	pravila	skladbe	na
podlagi beril, primernih za slovnični pouk.
Vaje v govoru s	pomočjo nazornega nauka.	Učenje	dobro	predelanih beril na izust.
Pismene naloge:	Po Božiču mesečno po ena	šolska	in ena	domača naloga. Naloge:
diktati, laški odgovori na laška vprašanja in slovnične naloge.
IV. razred, 4 ure na teden.
Slovnica:Spopolnitev oblikoslovja in skladbe.
Čitanje lahkih, kratkih beril.
Vaje v govoru na podlagi nazornega nauka. Memoriranje dobro predelanih beril.
Naloge (vsak mesec po ena šolska in ena domača naloga):	Diktati,	laški	odgovori	na
laška vprašanja,	slovnične naloge, kratke vsebine dobro predelanih	beril.
V. razred, 4 ure na teden.
Slovnica: Ponavljanje oblikoslovja in nadaljevanje skladbe.
Čitanje dovršenih prozaičnih beril, kakor tudi lahkih pesniških in dramatskih odlomkov.
Vaje v govoru: Prilastitev najpotrebnejših besedi in fraz na podlagi nazornega nauka. Memoriranje in prednašanje pesmi. Ustmena reprodukcija prečitane proze v laškem jeziku.
Književnost: Spoznavanje književne zgodovine na podlagi čitanja in učiteljevih podatkov.
Pismene naloge (vsak mesec po ena šolska in ena domača naloga): Kratke vsebine prečitanih odlomkov; prevajanje iz laščine v materinski jezik in obratno.
VI.	Zemljepis in zgodovina.
Učili smoter pri zemljepisju. Splošno znanje zemeljskega površja po naravni obliki in kakovosti, po njegovem vplivu na človeško življenje, kulturo in zgodovino, kakor tudi po njegovi politični razdelitvi na podstavi jasnega razumevanja zemljevida. Natančno poznavanje avstro-ogrske monarhije in dežel, ki so velikega pomena za svetovno trgovino in torej tudi za trgovino naše domovine. Pri danih prilikah poznavanje osnovnih naukov iz astrono-mične geografije na podstavi neposrednega opazovanja in naziranja.
Učni smoter pri zgodovini. Pregledno znanje občne zgodovine, natančnejše znanje zgodovine avstro-ogrske monarhije s posebnim ozirom na kulturne razmere. Vzbujanje in podkrepljenje domovinskega čuta s popisovanjem važnih državnih dogodeb in delovanja znamenitih oseb. Na vseh stopnjah opazovanje delovanja znamenitih žensk. Pri danih prilikah obravnavanje važnih dob iz kulturne zgodovine.
I.	razred.
Zemljepis, 2 uri na teden. Osnovni zemljepisni pojmi na podstavi opazovanja ožje domovine. Razumevanje zemljevida. Pregled zemljin in oceanov, posebno Evrope in morij, ki jo obdajajo
Zgodovina, 1 uro na teden v zvezi s poukom učnega jezika. Grške in rimske pravljice; pravljice in pripovedke iz domače zgodovine. (Poučuje učitelj učnega jezika.)
II. razred.
Zemljepis, 2 uri na teden. Razvijanje zemljepisnih osnovnih pojmov s pomočjo zemljevida in zemeljskega obla, pričenjanje z avstro-ogrskim zemljepisom. Skupine avstro-ogrskih dežel, posebno Kranjska s sosednimi deželami, po svojih naravnih in političnih oblikah s posebnim ozirom na deželne pridelke in gospodarske razmere.
Zgodovina, 2 uri na teden. Slike iz zgodovine in prosvete orientalskih narodov, sosebno Egipčanov, Grkov in Rimljanov; slike iz občne in domače zgodovine.
III. razred.
Zemljepis, 2 uri na teden. Opis južno-, zahodno- in srednjeevropskih dežel s posebnim ozirom na poljedelstvo, obrtnost in trgovske razmere s sosednjimi deželami.
Zgodovina, 2 uri na teden. Najvažnejše iz zgodovine orientalskih narodov. Zgodovina Orkov in Rimljanov s posebnim ozirom na njih kulturo do preseljevanja narodov.
IV. razred.
Zemljepis, 2 uri na teden. Opis ostalih evropskih dežel s posebnim ozirom na prirodne in umetne izdelke, na trgovino in njo pospešujoča občila. Pregled fizikalnega in političnega zemljepisa Azije s posebnim ozirom na naselbine.
Zgodovina, 2 uri na teden. Občna zgodovina srednjega veka do Westfalskega mira s posebnim ozirom na ustanovitev in rast Vzhodne marke pod Babenberžani in Habsburžani in na razvoj habsburške skupne države.
V. razred.
Zemljepis, 1 ura na teden. Fizikalni in politični zemljepis Amerike, sosebno Zedinjenih držav, Afrike in Avstralije Prekomorska trgovska in svetovna občila. Statistični podatki o blagu, ki se v največjih množinah po svetu prevaža.
Zgodovina, 2 uri na teden. Občna zgodovina novega veka od Westfalskega miru do Dunajskega kongresa s posebnim ozirom na slavno dobo vojskovanja s Turčijo in Francijo.
VII.	Matematika.
Učni smoter: a) A r i t ni c t i k a. Spretnost in zanesljivost v računanju z brezimenskimi in imenskimi celimi in ulomljenimi števili v obsegu štirih osnovnih računov ustno in pismeno. Uporaba teh računov v razmerah družbenega življenja: v gospodinjstvu, hranilnih in zavarovalnih zadevah, oskrbovanju in upravljanju imetka.
b)	Geometrični nazorni na u k. Znanje važnih svojstev in razmerij premočrtnih likov in kroga po metodično urejenem nazorovanju. Rešitev priprostih konstrukcijskih nalog.
I. razred, 3 ure na teden.
a) Aritmetika -. Desetni ali dekadični številni sistem. Rimske številke. Štirje osnovni računi z brezimenskimi in imenskimi celimi in decimalnimi števili. Razdelnost števil; razdelitev v prafaktorje; največja skupna mera in najmanjši skupni mnogokratnik. Štirje osnovni računi z navadnimi ulomki.
b) Geometrični nazorni nauk: Prema, krog, kot. Najpriprostejša svojstva trikotnikov.
II. razred, 3 ure na teden.
a) Aritmetika: Ponavljanja na nalogah, posebno računanja z ulomki. Pretvorba decimalnih ulomkov v navadne ulomke in obratno. Najvažnejše o razmerjih in sorazmerjih. Uporaoa sorazmerij in sklepnih računov. Procentni račun od sto in njegova uporaba pri bolj navadnih računih.
b) Geometrični nazorni nauk: Skladnost trikotnikov in mnogokotnikov. Najbolj važna svojstva kroga.
lil. razred, 2 uri na teden.
a) Aritmetika: Sestavljeni regeldetrijski računi. Okrajšano računanje z decimalnimi števili v najboij enostavni obliki. Navadni obrestni računi. Razdelni računi. Poprečni računi. Najvažnejše o denarju in njega vrednosti.
b) Geometrični nazorni nauk; Najbolj važna svojstva četverokotnikov in mnogokotnikov. Nekateri izreki o primerjavi, pretvorbi in delitvi geometričnih likov.
IV. razred, 3 ure na teden.
a) Aritmetika: Štirje osnovni računi z občnimi števili z eno- in veččlenskimi izrazi in z ulomki. Kvadrovanje monomov, binomov in dekadnih števil. Vaje v računanju s posebnimi števili s posebnim ozirom na geometrične račune (računanje ploskev.)
b) Geometrični nazorni nauk: Konstrukcija prereznih črt na stožcu na podlagi definicijo. Najbolj važni izreki o podobnosti geometričnih tvorov. Ploščine premočrtnih likov.
V. razred, 2 uri na teden.
d) Aritmetika: Kub in tretji koren dekadnih števil. Enačbe prve stopinje z eno ali več neznankami. Nadaljevanje vaj v računanju s posebnimi števili oziraje se na potrebe praktičnega življenja.
b)	Geometrija: Ponavljanje na nalogah o računanju ploščin. Medsebojna lega prem in ravnin. Najpotrebnejše o telesnih oglih. Glavne vrste teles.
VIII.	Prirodoznanstvo.
Prirodopis.
Učni smoter: Poznavanje prirodnin, njihovih svojstev in razvitka ter vpliva med seboj in na človeka.
Vzbujanje čuvstva do prirode. Najvažnejše o ustroju in žitju človeškega telesa. Osnovni nauki o zdravstvu.
Prirodoslovje.
Učni smoter: Razumevanje najvažnejših pojavov v prirodi iz opazovanja in poizkusov in oziraje sc vedno na dogodke, ki odgovarjajo prirodnitn pojavom v vsakdanjem življenju.
I. razred, 2 uri na teden.
Prirodopis.
Prvih 6 mesecev šolskega leta: Živalstvo, in sicer sesalci; v prvi vrsti naše koristne in škodljive živali, njih bivališče, hranitev, telesni ustroj.
Zadnje 4 mesece šolskega leta: Rastlinstvo, in sicer opazovanje in popisovanje posameznih naših cvetnih rastlin, ki so posebno pripravne, da se na njih izpozna, kakšni in čemu so poedini rastlinski organi.
II. razred, 2 uri na teden.
Prirodopis.
Prvih 6 mesecev šolskega leta: Živalstvo, in sicer ptice, plazilci, krkoni in najvažnejše ribe.
Zadnje 4 mesece šolskega leta: Rastlinstvo, in sicer nadaljevanje v opisovanju in določevanju domačih cvetnih rastlin, oziraje se posebno na njih razmerje s človekom in njih važnost v prirodi.
Naše domače in najvažnejše inozemske kulturne rastline z ozirom na njih uporabo.
III.	razred.
a)	Prirodopis, 2 uri na teden.
Prvih 6 mesecev šolskega leta: Živalstvo, in sicer najvažnejši nevretenčarji, posebno žuželke.
Sistematični pregled živalstva.
Nazorno pojasnjevanje osnovnih zakonov iz fiziologije in biologije, posebno pa razmer med posameznimi vrstami živali, med živalmi in rastlinami.
Zadnje 4 mesece šolskega leta: Rastlinstvo, in sicer najvažnejše brezcvetne rastline, posebno jedilne in strupene gobe. Nekoliko o geografični razprostiranosti rastlin in o gojitvi bolj znanih lepotnih cvetlic. Ob danih prilikah poučevanje o gojitvi cvetlic na prostem.
Naslanjaje se na predelano tvarino iz rastlinstva sistematična ureditev rastlin.
b)	Fizika, 2 uri na teden.
Prostornost in neprodirnost. Gibanje in njega znaki. Vztrajnost. Sila. Učinki molekularnih sil. Skupnost. Težnost. Teža. Zračni tlak.
Nauk o toploti: Toplotni občutki. Stopinje toplotnosti in množina toplote. Prevod toplote. Izprememba prostornine (termometer) in skupnosti po toploti. Najbolj enostavni pojavi o žarjenju toplote. Izvori toplote, kuriva (kurilna vrednost).
IV.	razred, 3 ure na teden.
Kemija in mineralogija:
Osnovni nauki iz kemije, pojasnjeni na preprostih preosnovah. Pregledno znanje najvažnejših prvin in njih bolj razširjenih spojin, v kolikor se te potrebujejo v vsakdanjem življenju ali industriji.
Živila in njih kemična sestava. Sladkor. Kipenje. Alkohol. Celuloza. Izprememba živil pri kuhanju. Pečenje kruha. Izdelovanje sirovega masla in sira. Ohranitev živil. Kako se spoznajo ponarejena živila. Tolšče, mila in svetilne tvarine.
Pri danih prilikah se opisujejo bolj važne rudnine po svoji vnanjosti, dobivanju in uporabi.
V.	razred.
a) Prirodopis, 2 uri na teden.
Osnovni nauki iz geologije: Kratek opis posameznih delov zemlje in njih vzajemna zveza. Višave in nižave zemeljskega površja. Najvažnejše hribine; stvorbe gorovja. Nekoliko o zgodovini razvoja zemlje in njenih organizmov.
Osnovni nauki iz somatologije in zdravstva: Bistveni deli človeškega telesa in delovanje njegovih organov. O životnih potrebah človeka s posebnim naglašanjem fiziologičnega pomena hranil. Pouk, kako treba naravno živeti in telo gojiti. Nekoliko o postrežbi bolnikom, o prvi pomoči v nezgodah in kako se čuvati pred nalezljivimi boleznimi.
b)	Fizika, 2 uri na teden.
Nauk o mehaniki: Glavne vrste gibanja. Prosti pad. Merjenje sil. Krivočrtno gibanje (sredobežnost) Sestavljanje in razstavljanje istovrstnih gibanj. Metno gibanje. Sestavljanje in razstavljanje sil s skupnim prijemališčem in v isto mero vzporednih sil. Težišče. Vrste ravnotežja. Nihalo in njega lahko umljive uporabe. Navor, kolo na vretenu, škripec, strmina in najvažnejše uporabe teh strojev.
Ob priliki naj se kratko pojasni navidezno gibanje solnca, gibanje zemlje in razlika med dnevnimi in letnimi časi v krajih različne zemljepisne širine in dolžine.
Značilna svojstva kapljivo tekočih teles. Hidrostatični tlak. Občujoče posode. Arhimedov zakon. Plavanje, princip gostomera z lestvico.
Značilna svojstva plinastih teles. Torricellijev poizkus, barometer. Vetrovi. Nekatere uporabe delovanja zračnega tlaka. Zračna sesalka. Princip parnega stroja.
Akustika: Kako nastane in se širi zvok, na podlagi poizkusov. Jakost in višina tonov. Lestvica tonov. Sozvočenje; resonanca. Strune. Zveneče vilice. Piščali. Človeško glasilo in uho. Hitrost in odboj zvoka (jek, odmev).
IX.	Prostoročno risanje.
Učni smoter: Gojitev lepočutja s študijem ornamentalnih in prostih naravnih oblik. Spretnost v upodabljanju rastlinskih motivov in njih uporaba za dekoracije v obče. zlasti pa za ženska ročna dela. Risanje telesnih predmetov po načelih perspektive. Risanje človeškega obraza.
Učenke je vzpodbujati, da skicirajo pokrajine.	\
I.	razred, 3 ure na teden.
Risanje ravnih geometričnih ornamentalnih oblik kot predvaja za prosti ornament. Enostavni prosti ornamenti.
II. razred, 3 ure na teden.
Prosto perspektivno risanje po elementarnih modelih in njih kombinacijah v skupine. Risanje po naravnih listih in cvetih, ki jih je smatrati za ploskvene tvore.
III. razred, 2 uri na teden.
Risanje raznih domačih uporabnih predmetov in priprostih stavbinskih objektov po modelih. Preproste študije rastlin po naravi in prvi poizkusi njih uporabe za oblike po okraskih.
IV. razred, 3 ure na teden.
Risanje priprostih skupin modelov, ki so sestavljene iz uporabnih predmetov in iz naturalij. Risanje in slikanje po živih rastlinah, sadovih i. t. d. in njih uporaba za ornament.
V. raxred, 3 ure na teden.
Razlaganje sestave in proporcije človeške glave in obraza, kakor tudi najvažnejših proporcij človeškega telesa z dotičnimi risarskimi vajami po predlogah in po modelih. Nadaljevanje študij rastlin in njih uporaba.
Nadaljnje vaje o risanju in slikanju po predmetih.
X.	Lepopis.
Smoter: Gojenke naj si prisvoje razločen, prijeten in spreten rokopis ter pisave, ki so navadne v vsakdanjem življenju.
I. razred, 2 uri na teden.
Genetični razvoj črk in iztujenje v latinski in nemški navadni pisavi.
Arabske in rimske številke.
Okrogla pisava v črtanih zvezkih.
II. razred, 1 ura na teden.
Latinska in nemška navadna pisava se vadita nadalje s posebnim ozirom na urnost; pri tem pa je vedno paziti na zanesljivost, značaj in lepoto pisave.
Okrogla pisava se nadaljuje.
XI. Ženska ročna dela.
Smoter: Ta pouk naj daje gojenkam potrebne pomočke, da oskrbujejo ženska ročna dela. ki so navadna v domačem življenju; izobrazuje naj jim estetični okus.
I. razred, 2 uri na teden.
Pripletanje, vpletanje in zakrpavanje nogavic. Zankanje.
II. razred, 2 uri na teden.
Mreženjc in prešivanje mreže. Zaznamovanje.
Šivanje: vzorčnica z raznimi vbodi in šivi. Krpanje in vkrpanje perila.
III. razred, 2 uri na teden.
Šivanje (na roko): spodnje krilo, ženske hlače, ženska švicarska srajca. Krpanje in vkrpanje perila.
B Neobvezni predmeti.
Petje.
Smoter: Zmožnost pridobiti enoglasne in večglasne narodne, ponarodele in tudi umetne pesmi glasbeno pravilno peti.
I.	oddelek, 2 uri na teden.
Notni sestav, pisava not in pavz; takt; tempo; glasbena znamenja. C-dur, g-dur, f-dur in a-moll. Intervali.
Vaje sluha in glasu. Zadevanje intervalov. Ritmične vaje.
Eno-, dvo- in večglasne narodne pesmi s posebnim ozirom na lepo izgovarjanje besedila, enotno vokalizacijo in pravilno fraziranje.
II.	oddelek, 2 uri na teden.
Razširjenje glasbene teorije glede obsega tvarine 1. oddelka. Vse dur- in moll-skale. Vaje glasu in sluha. Ritmične vaje.
Eno-, dvo- in večglasne narodne, ponarodele in umetne pesmi še z višjimi zahtevami glede izvajanja kakor v 1. oddelku.
Telovadba. Smoter: Probuda in okrepitev vseh telesnih sil, vzgoja k zavednemu kretanju, k vztrajnosti in redu.
I. skupina, 2 uri na teden.
Redovne vaje: Nastopi. Izmena ustopa z obrata. Vrstitve prvega reda. Stoj! z obratom. Obrati med hojo. Kroženje. Protihod. Zavoj. Hoja v čelni vrsti. Razmak.
Proste vaje: (Kadar so uvežbane, združene z redovnimi! Enostavne vaje z lehtmi in bedri, v raznih ustopih. Poskoki. Vpogibanja trupa. Postopna hoja. Premena koraka. Zibalna hoja. Trokoračno poskakovanje. Trajni tek.
Vaja s palicami: Enostavni dvigi,	oberoč enakomerno.
Dolga kolebna vrv: lzpodtekanje.	Poskakovanje v vrvi, tudi	z	obrati.	Vtek,	poskakovanje in obtek. Skok in tek čez vrv. Iste	vaje v parili in po več.
J’rostiskok enonožno in obenožno,	iz stoje in z zaletom, v	daljavo	in	v	višino.
Lestve: Stegnjena vesa, Sukanje trupa, Veskanje v stegnjeni	vesi z	raznimi	prijemi.
Skrčena vesa z odpahom. Kolebanje v vesi. Stopnje in poskakovanje	kvišku	vzlic.
Plezala: Predvaja. Vesa, kolebanje na enem drogu in na dveh. Plezanje po enem drogu. Izmena plezalnega sklepa z droga na drog. Vprečno plezanje preko drogov. Plezanje po eni vrvi.
Drog: Izmena prijema in vese v vesni leži. Stegnjena vesa z	raznimi prijemi.	Koleb.
Skrčena vesa z odlomkom. Skok v oporo.
Bradlja: Stranska opora. Stranski sed. Notranji prečni sed vzad in pred, s preprijemom premikanje nazaj in naprej.
Krogi {oz. trapeč): Kroženje v vesni stoji. Krčenje lehti v vesni leži. Kolebanje v stegnjeni vesi. Guganje v stegnjeni vesi. Vesa na spodnjih in zgornjih lehteh.
Igre in kolotek v odmorih.
II. skupina, 2 uri na teden.
Redovne vaje: Vrstitve k srednjim. Vrstitve med hojo. Zavoji okrog srede, zavoji v bočnih vrstah in med hojo. Vaje iz kroga. Zveza obratov, vrstitev, protihodov, zavojev. Ra-jalni nastopi.
Proste vaje: Počep. Vaje v stoji na eni nogi. Izstop in izpadi z enostranskim skrčenjem. Vaje združene z ročki in s palicami. Dvojno trorokoračno poskakovanje. Trajni tek.
Prosti skok: Kakor v 1. oddelku, z večjim merilom. Ob doskoku z ('it ali '/.,) obratom. Naskakovanje do 1 m.
Koza: Poklek enonožno in obenožno; takisto naskok. Doskok nazaj v stran, in naprej.
Lestve: Kolebno veskanje na mestu. Vrtenje in sukanje v vesi. Veskanje na dveh lestvah. Stopanje na spodnji strani. Veskanje navzgor po klinih. Vesa vznak. Stopanje vznak. Skok navzdol.
Plezala: Razpeta vesa čez tri droge. Vprečno plezanje v raznih smereh. Veskanje navzdol (poizkusoma navzgor) v stegnjeni vesi na dveh drogih.
Drog: Veskanje in doveskanje v razpeto veso. Trajna skrčena vesa, tudi kot prečna vesa. Kolebanje v stegnjeni vesi. Vesa in koleb na spodnjih in zgornjih lehteh vzlic in vznak.
Bradlja: Izmena zunanjega seda pred roko s kolebom in brez koleba. Koleb v večjem merilu. Prednožka iz koleba in iz sedov.
Krogi (ozir. trapeč): Kroženje v stegnjeni vesi. Kolebanje in guganje v vesi na spodnjih in gornjih lehteh.
Igre, kolebna vrv in kolotek v odmorih.
Ženska ročna dela.
I.	skupina. IV. razred, 2 uri na teden.
Prikrojevanje in šivanje ženskega, moškega, posteljnega in namiznega perila ter krojno risanje vseh objektov. Vaje na šivalnem stroju.
3i:
Stenografija.
Smoter: Znanje pravilnega in razločnega korespondenčnega pisma in stavkovnega krajšanja v toliki meri, da je mogoče točno zaznamovati tudi hitrejše diktate.
I. tečaj. IV. razred, 2 uri na teden.
Korespondenčno pismo, t. j. nauk o besedotvoritvi in o besednem	krajšanju.	—	Vcž-
banje v čitanju in pisanju s posebnim ozirom na pravilnost in ličnost.
11.	tečaj, 2 uri na teden.
Debatno pismo ali stavkovno krajšanje. — Vežbanje v čitanju krajšanih stenogramov; pisanje diktatov stopnjema s čimdalje večjo hitrostjo.
Latinščina.
Kuratorij mestnega dekliškega liceja je sklenil s šolskim letom 1909/10 uvesti latinščino kot neobvezni predmet. Pouk se prične v 111. razredu. Uko-vina znaša za vsako gojenko na leto 50 K ter se plačuje v lOmesečnih obrokih. Ako bi bilo manj nego 10 udeležnic v enem letniku, se itkovina razmerno poviša. Vsaka prijava je za gojenko obvezna za dotično šolsko leto.
Učni načrt za latinščino kot neobvezni predmet.
Smoter: Splošna predizobrazba za nadaljnjo znanstveno naobrazbo. Priprava za kak določen poklic, zlasti za farmacijo.
Obseg: Znanje v latinščini, kolikor se ga pridobi na	gimnazijah od	prvega
do vštetega šestega razreda. Učna tvarina se porazdeli	na	štiri 1	e t	a in
štiri tedenske ure.
I. tečaj.
Pravilno oblikoslovje. Sklanja samostalnikov, sklanja in stopnjevanje pridevnikov in prislovov, glavni in vrstilni števniki, zaimek in glagol, kolikor obsegajo latinske vadbe za I. gimn. razred. Najvažnejše nepravilnosti in izjeme iz sklanje in najpotrebnejši ločilni in ponavljalni števniki, kolikor obsega nekako prva polovica vadb za II. gimn. razred.
II. tečaj.
Posebnosti pridevnikov in zaimkov, perfekta in supina glagolov po vadnici za II. gimnazijski razred.
V drugem tečaju, 2 uri na teden, se čitajo nekatere Vitae Nepotove ali odlomki iz Kurcija, eventualno po kaki na gimnazijah uvedeni krestomatiji.
III. tečaj.
Začetek skladnje. Nauk o sklonih in naklonih, 1 uro na teden.
Čtivo: Iz Caesarja, Ovidija, Sallustija.
IV. tečaj.
Nadaljevanje in zaključek skladnje, 1 uro na teden.
Čtivo: Iz Livija, Cicerona, Vergilija.
Pismene naloge.
V vseh tečajih (v I. tečaju šele po preteku prvih 8 tednov) vsak mesec 1 compositio. V III. in IV. tečaju zadnja naloga prevod iz latinščine na slovenščino. Domače vaje po potrebi kot priprava za dnevni pensum.
Pregled
učnih predmetov in tedenskih učnih ur.
Predmeti	Mestni dekliški licej						Vsota
	1 1-	11. III. IV.			V.	VI.	
Verouk	2	2	2	2	1	1	10
Slovenščina	4	3	3	3	4	4	21
Nemščina	4	4	3	4	4	3	22 |
Francoščina	—	—	4	4	4	4	16
Laščina	—	—	4	4	4	4	16
Zgodovina	—	2	2	2	2	3	11
Zemljepis	2	2	2	2	1	1	10
Matematika	3	3	2	3	2	3	16
Fizika			2	U J	2	2	!"
Prirodopis	2	2	2		2	—	
Risanje	3	3	2	3	3	3	17 '
Lepopis	2	1	—	—	-	—	3 i
Vzgojeslovje	—	—	—	—	—	2	2
Ženska ročna dela	2	2	2	—	-	—	6
Skupaj . . . j 24		24 26 26			25	26 1	151
Pri vstopu v dekliški licej imajo starši, oziroma njih namestniki, izjaviti, kateri izmed jezikov — francoščina ali 1 a š č i n a — bode za dotično gojenko obvezen predmet. Dotični iezik ostane za gojenko obvezen vso učno dobo.
Neobvezni predmeti na dekliškem liceju:
1. Petje, telovadba, ženska ročna dela za IV.—VI. razred, gospodinjstvo za gojenke
VI.	razreda, stenografija za gojenke IV.—VI. razreda in latinščina za gojenke III.—VI. razreda.
m
\
III.	Učne knjige,
ki bodo služile pouku v obveznih predmetih v šolskem letu 1911/12.
I. razred.
Veliki katekizem ali krščanski nauk.
Vole — Velike zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze.
Sket-Janežič — Slovenska slovnica za srednje šole; 9. natis. Sket-Wester — Slovenska čitanka za I. razred dekliškega liceja. Tumlirz -— Deutsche Sprachlehre für Mittelschulen; 4. natis.
Štritof ■— Deutsches Lesebuch für die I. und 11. Klasse gemischtsprachiger Mittelschulen; 3. natis.
Pajk — Zemljepis za srednje šole; 1. del.
Kozenn — Geographischer Atlas für Mittelschulen; 42. natis. Matek-Peterlin — Aritmetika za nižjo stopnjo srednjih šol.
Mazi ■— Geometrijski nazorni nauk za 1. razred srednjih šol.
Macher ■— Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol.
Macher — Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol.
II. razred.
Veliki katekizem ali krščanski nauk.
Vole -— Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze.
Sket-Janežič — Slovenska slovnica za srednje šole; 9. natis. Sket-Wester •— Slovenska čitanka; II. del; 3. natis.
Tumlirz — Deutsche Sprachlehre t. Mittelschulen; 4. natis.
Štritof -— Deutsches Lesebuch f. die 1. und II. Klasse gemischtsprachiger Mittelschulen; 3. natis.
Mayer-Kaspret — Zgodovina starega veka za nižje razrede srednjih šol;
2.	natis.
Putzger — Historischer Schulatlas; 31. natis.
Orožen — Zemljepis avstro-ogrske države (domoznanstvo).
Kozenn Geographischer Atlas f. Mittelschulen; 42. natis. Matek-Peterlin — Aritmetika za nižjo stopnjo srednje šole.
Mazi — Geometrija za II. razred srednjih šol.
Macher •— Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol.
Macher — Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol.
III. razred.
Veliki katekizem ali krščanski nauk.
Stroj — Liturgika.
Sket-Janežič — Slovenska slovnica za srednje šole; 8. in 9. natis.
Sket — Slovenska čitanka; III. del; 2. natis.
Tumlirz — Deutsche Sprachlehre f. Mittelschulen; 3. natis.
Štritof — Deutsches Lesebuch f. die III. Klasse gemischtsprachiger Mittelschulen; 2. natis.
Juvančič — Učna knjiga francoskega jezika za srednje šole; I. del. Boerner-Lovera-Ive — Lehr- und Lesebuch der italienischen Sprache. Mayer-Kaspret — Zgodovina starega veka za nižje razrede srednjih šol;
2.	natis.
Putzger — Historischer Schulatlas.
Bcžek — Zemljepis za nižje razrede srednjih šol; 2. natis.
Kozenn — Geographischer Atlas f. Mittelschulen; 41. natis.
Matek — Aritmetika za nižje gimnazije; I. del; 2. natis.
Mazi — Geometrija za II. razred srednjih šol.
Macher — Prirodopis živalstva za. nižje razrede srednjih šol.
Macher — Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol.
Senekovič — Fizika za nižje razrede srednjih šol; 3. natis.
IV. razred.
Kržič-Zgodovina sv. katoliške cerkve za srednje šole.
Sket-Janežič — Slovenska slovnica za srednje šole; 8. in 9. natis.
Sket — Slovenska čitanka za V. in VI. razred srednjih šol; 3. natis. Tumlirz — Deutsche Sprachlehre t. Mittelschulen; 2. natis.
Streinz -— Deutsches Lesebuch f. Mädchen-Lyzeen; IV. del.
Juvančič — Učna knjiga francoskega jezika za srednje šole; II. del. Boerner-Lovera-Ive — Lehr- und Lesebuch der italienischen Sprache. Mayer-Kaspret — Zgodovina srednjega veka za nižje razrede srednjih šol. Putzger — Historischer Schulatlas.
Bežek — Zemljepis za nižje razrede srednjih šol; 2. natis.
Kozenn — Geographischer Atlas f. Mittelschulen; 41. natis.
Lavtar — Močnikova knjiga posebne in obče aritmetike za učiteljišča. Matek — Geometrija za nižje gimnazije; II. del.
Baebler ■— Kemija in mineralogija za IV. razred realk.
V. razred.
Svetina — Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol; I. knjiga. Sket-Janežič — Slovenska slovnica za srednje šole; 8. in 9. natis.
Sket — Slovenska čitanka za VII. in VIII. razred srednjih šol; 2. natis. Petračič — Hrvatska čitanka I., 5. natis.
Tumlirz — Deutsche Sprachlehre f. Mittelschulen; 2. natis.
Samhaber — Deutsches Lesebuch f. Mädchen-Lyzeen; V. del. Weitzenböck •— Lehrbuch der französischen Sprache f. Mädchen-Lyzeen;
II.	del. A. Übungsbuch.
Mussafia — Italienische Sprachlehre in Regeln und Beispielen.	i
Bežek — Zemljepis za nižje razrede srednjih šol; 2. natis.
Kozenn •— Geographischer Atlas; 41. natis.
Mayer-Kaspret — Zgodovina novega veka.
Putzger — Historischer Schulatlas.
Močnik-Behacker ■— Aritmetika za učiteljišča.
Matek — Geometrija za nižje gimnazije; II. del.
Macher — Prirodopis za meščanske šole; II. stopnja. (Človek in njegovo zdravje.)
Senekovič — Fizika za nižje razrede srednjih šol; 2. natis
Učne knjige za latinščino.
I. tečaj.
Tominšek — Latinska slovnica.
Tominšek — Latinsko-slovenske vadbe za 1. in II. gimnazijski razred.
III. tečaj.
Tominšek •— Latinska slovnica.
Požar — Latinske vadbe za III. gimnazijski razred; Caesar, De bello Gallico ed. Grammer; Ovidius, Ausgewählte Gedichte ed. Sedlmayer; Sallustius, Bellum Jugurthinum ed. Scheindler.
IV.	Naloge.
a)	Slovenski sestavki.
III.	letnik.
Domače naloge:
1. a) Grobovi tulijo. O. Zupančič. (Govor ob grobu sošolke.) — b) Misli ob vstopu v zadnji letnik višje dekliške šole. -— 2. a) Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, — kar more, to mož je storiti dolžan! Simon Gregorčič. —
— b) Dokler ji bodeš zvesta ti, mladina, — Ničesar ne boji se domovina. Josip Stritar. — 3. Gospodinja, učiteljica ali uradnica? — 4. »Pisanice« in »Cbelica«. Pazprava. — 5. Naravne in zgodovinske znamenitosti slovenskega ozemlja. — 6. a) Pomen višje dekliške šole za vzgojo slovenskega ženstva. — b) V življenje! — c) Moj najljubši slovenski pesnik.
Šolske naloge:
1. Pomen protestantske dobe za slovensko slovstvo. — 2. Leonora. (Razvoj dejanja v Biirger-Prešernovi baladi »Leonora«.) — 3. a) Življenje boj je brezobziren ... A. Aškerc, Mučeniki. •— b) Življenja klic zahteva, — da mati omedleva — in kakor brez srca na pot se odtrga sin. O. Zupančič. — 4. Sonetni venec
— odsev domovinske ljubezeni Prešernove. — 5. Stanko Vraz na Slovenskem. (Po njegovih pismih.) -— 6. Spored misli v Prešernovi pesmi »Slovo od mladosti«.
IV. A razred.
Domače naloge:
L Jesenski izprehod. — 2. Zakaj je dobro, da ne vemo prihodnjosti. —
3.	Življenje na kolodvoru. — 4. a) Planine po zimi. — b) Slepec ali glušec. —
5. a) Martin Krpan. (Oris značaja.) — b) Kakšno si želim pomlad. — 6. a) Nekdaj je bilo... — b) Šport. — 7 a) Ce bi bila bogata... — b) Lipi. ■— 8. Resnica oči kolje.
Šolske naloge:
1. Lepa Vida na španskem dvoru. (Po narodni pesmi.) — 2. Iguman Vaso najde mrtvega kraljeviča Marka.(Po narodni pesmi »Smrt kraljeviča Marka«.)—
3.	Črtomir in ribič. ■— 4. Razporedba misli v Fantkovi odi »Pesem o pesmi«.
IV. B razred.
Domače naloge:
1. Pomlad ali jesen. ■— 2. Zakaj so nam cvetlice tako drage. — 3. Kako naj preživimo proste ure. — 4. a) Slovenski svet, ti si krasan. — b) Slepec ali glušec. •— 5. Bogomila. (Oris značaja.) — 6. a) Duša se topi od sreče, •— saj doma sem spet doma... (A. Funtek.) — b) Lepota ljubljanske okolice. — 7. a) Ce bi znala čarati . . .—-b) Ob prehodu iz srednjega v novi vek. — 8. Ni vse zlato, kar se sveti. (Izmišljena povest.)
Šolske naloge:
1. Breda in tašča. (Po narodni pesmi »Mlada Breda«.) — 2. Kraljevič Marko kot razsodnik. (Po narodni pesmi »Uroš in Mrljavčeviči«.) ■— 3. Ob slapu Savice. (Prizor iz »Krsta pri Savici«.) — 4. Prizori v Gregorčičevi »Oljki«.
Prebrana slovstvena dela.
111.	letnik.
Prešeren, Poezije. (Pintarjeva ljudska izdaja.) — Fr. Ilešič, Flrvatska knjižnica, 11. — Izbor pesmi raznih starejših in modernih pesnikov.
IV.	A in B razred.
Anton Aškerc, Balade in romance. (Po izberi.) — Izbor pesmi modernih pesnikov.
b)	Nemški sestavki.
III.	letnik.
Domače naloge:
L Nichts ist hässlich... (Ganghofer.) — 2. a) Elisabeth und Adelheid in Goethes: Götz v. Berlichingen. — b) Weislingens Charakterbild. — c) Wie der Herr, so der Knecht. (Götz.) — 3. a) Egmonts Schuld. — b) Oie Volksszene in Goethes »Egmont«. — 4. a) Was unten still das Herz bewegt, wird oben durch
Glockenmund kund. — b) Blüten der Hoffnung. — Früchte der Erfüllung. __________
5. a) Ibsen, Die Helden auf Helgeland. (III. Aufzug.) — b) Charakteristik des Rittertums nach Schlegels »Bei der Wartburg«.
Šolske naloge:	\
1. a) Ich wandelte unter den Bäumen mit meinem Gram allein; da kam das alte Träumen und schlich mir in's Herz hinein. (Heine.) — b) Das Spiel des Zufalls in »Nathan der Weise«. — 2. a) Die Bedeutung der italienischen Reise
fiir Goethe. •— b) Arbeit ist des Lebens Balsam. Arbeit ist der Tugend Quell . (Herder.) — c) Die Glocke, die tönende Stimme des Schicksals. — d) Das Glück eine Klippe. Das Unglück eine Schule. (Platen.) — e) Uebcr den Wert der Gesundheit. — f) Was trieb Goethe nah Italien? -— 3. a) Kann uns zum Vaterland die Fremde werden? (Goethes Iphigenie.) — b) Versäumt die Zeit nicht, die gemessen ist. — 4. a) Mächtig seid ihr, ihr seid’s durch der Gegenwart ruhigen Zauber. (Schiller.). — Schiller im Munde Goethes. (Epilog.) -—
c)	Der Einzug des Frühlings. -— 5. a) Shakespeares Coriolanus I. Aufbau. — b) Lenau (nach seinen Gedichten).
IV.	A razred.
Domače naloge:
1. Der Wald im Herbste. — 2. Die Naturschönheiten Laibachs. 3. Warum lieben wir die Blumen? — 4. Die Charakteristik des Bauersmannes in »Das Lied vom braven Mann«. — 5. Frühlingseinzug. — 6. Die Entwicklung des Grundgedankes in Platens »Harmosan«. — 7. Reiselied.
Šolske naloge:
1. Achilles und Hektor. — 2. Der Schnee. — 3. Eine Feuerbrunst. —
4.	Brief an eine Freundin. — 5. Der Traum des Grafen. (Auszug aus dem Gedichte.) — 6. Der Grundgedanke in Rückerts »Parabel«. — 7. a) Ein Loblied der Heimat nach Geibels »Der Zigeunerbube im Norden«. — b) Der Zank der Frauen. (Nibelungenlied 14. Abent.) — 8. Das Tragische in der Bechlarnszene.
IV.	B razred.
Domače naloge:
1. Der vertriebene König. (Chamisso.) — 2. Das Leben und Treiben auf dem Bahnhofe. — 3. a) Die Weinachtsfeier. -— b) Aus welchen Motiven handeln die Personen in Schillers »Der Taucher«. — 4. Ein Brief. •— 5. Schuld und Sühne des Ritters in Schillers »Der Kampf mit dem Drachen«. — 6. Die Lerche im Frühlinge. ■— 7. Ein Lied vom Kirschbaum. -— 8. Das Aehrenfeld.
Šolske naloge:
1.	Ein Herbsbild. — 2. Tages Arbeit, abends Gäste! Saure Wochen, frohe Feste! (Goethe.) — 3. Das Wunschglöcklein zu Veldes. •— 4. Meine liebste Beschäftigung. — 5. a) Worin liegt es, dass die Ritterburgen auch in ihren Ruinen so anziehend sind? — b) Sonnabend. -— 6. Die ersten drei Abenteuer des Nibelungenliedes bezüglich des Inhaltes und des Konfliktes. — 7. Günthers Werbung um Brunhilde und Bedeutung der Szene für die Handlung. — 8. a) Kricmhild. (Nibelungenlied 17; 18, 19.) — b) Wer sagt dir, wohin? (Geibels-»Zigeunerleben«.)
Prebrana slovstvena dela,
III.	letnik.
Ibsen, Die Helden auf Helgeland. •— Shakespeare, Coriolanus.
IV.	A, B razred.
Vilmar, Das Nibelungenlied. ■— Schiller, Wilhelm Teil.
V.	Učila.
I.	Knjižnica.
A. Učiteljska knjižnica, ki jo je oskrboval dr. Rudolf M o 1 e. šteje koncem šolskega leta 1910/11 51-1 del v 602 zvezkih ter približno 300 izvestij. Tekom šolskega leta 1910/11 se je pomnožila za 45 del v 52 zvezkih.
a) Po nakupu: Nathanson, Tier- und Pflanzenleben. — Friedrich Dahl. Anleitung zu zoologischen Beobachtungen. — Jagoda T ruhelka, U carstvu duše.
— W. Migula, Praktisches Pilztaschenbuch. — Lepa naša domovina. — Ljubljana po potresu. — Die Moosflora der Julischen Alpen. — Förster. Sexualethik und Sexualpädagogik. — Eiden. Illustriertes Jahrbuch der Erfindungen. — Dr. Jos. Tominšek, Antibarbarus. — Schwätzer. Lehrbuch der Bankkorrespondenz. 1909. — Dr. Schedlbauer, Handbuch der Rcichsgesetze und Ministerial-verordnung über das Schulwesen, I. in 11. — Jahrbuch des höheren Unterrichtwesens etc. in Oesterreich. — Hedwig Busch. Die Spiele in der Mädchenschule. ■— Max Troll, Das erste Schuljahr, 1910. — Hans Trunk, Erfahrungen und Ratschläge aus der Schule und für die Schule. Wien, 1910. — Jos. Scheithauer. Handbuch des naturgeschichtlichen Unterrichtes an Volks- und Bürgerschulen. — Werner. Amphibien und Reptilien, I. — Otto Feucht, Parkbäume und Zicrsträuche. — Niemann, Kleines Wörterbuch der Naturwissenschaften.
— Hrvatsko Kolo, VI., 1910. — Dr. Vošnjak, Ustava in uprava ilirskih dežel. Ljubljana, 1910. — Nerat. Popotnik, XXXI.. 1910. — A. Wirth, Im Wandel der Jahrtausende. — A. Beg, Narodni kataster Koroške. — Petračič-Miler: Hrvat-ska čitanka za višje razrede srednjih škola. II. 1908. -— Halma-Schilling: Die Mittelschulen Österreichs (Sammlung der Vorschriften).
b) po darilih: Visoko c. kr. ministrstvo za poljedelstvo: Janowski, O brzojavnih vremenskih napovedih. — Gospod profesor v pokoju Makso Pleteršnik: Kres, 1.—6. letnik. — Levstikovi zbrani spisi. — Dr. Valentina Zarnika zbrani spisi. I. — Erjavčevi zbrani spisi. I. in II. — Gospod dr. Josip Stare, posestnik i. t. d.: Jos. Starc, Občna zgodovina, 4 zvezki.
- Praktisches Schachbüchlein. — Gdč. Marica D e r ž a j c v a . gojenka tretjega letnika višje dekliške šole. Kranjska Čebelica. V.
B. Šolska knjižnica, ki jo je oskrbovala Davorina K a r 1 i n o v a, šteje Koncem šolskega leta 1910/11	576 slovenskih. 425 nemških. 184 hrvaških, 76 francoskih in 14 čeških knjig. Tekom šolskega leta se je pomnožila za 87 knjig.
a)	Po nakupu: Fr. Milčinski, Pravljice. — A. Aškerc, Pesnitve V.
— J. Trdina, Bajke in povesti VII. in VIII. del. — Šandor-Gjalski, prevel Fr. Orel, Jurkica Agičeva. — Knjige družbe sv. Mohorja 1910. — Erjavec, Izbrani spisi 1889 in 1888. — Cvetko Golar, Pisano polje. — Dostojevski, posl. R. K.. Igralec. ■— Gogolj, posl. VI. Levstik, Taras Buljba. — Voj. Mole, Ko so cvele rože. — Dr. Ivan Pregelj. Romantika. -— Julij Zeyer, Jan Marija Plojhar.
— Sl. Klepec, Zbirka slov. citatov in aforizmov. — Jules Verne, Kapitan Hat-
teras. Tuwora, Aus dein Leben unserer Kaiserin und Königin Elisabeth.
Menny Koch. Papas Junge. Friedei Polten und ihre Rangen. — Berta Clement, Die Rosenkette, Der silberne Kreuzbund. — Louise Glass, Die Zwillinge und das Anhängsel. — Marie v. Ebner - Eschenbach, Lotti, die Uhr-inacherin. Zwei Komtessen. — Dr. Alfred Walheim, Schlachtenbilder. — Louise v. Francois, Fräulein Muthchen und ihr Hausmaier. — Alphonse Daudet, Der kleine Dingsda. — Detlev v. Liliencron, Gedichte. — Paul Heyse, Der verlorene Sohn. — Baron de la Motte Fouque, Undine. — Adal. Stifter, Die drei Schmiede ihres Schicksals. Bunte Steine. — Bartsch. Novellen. — Heinrich v. Kleist. Michael Kohlhaas, 1911, 1910. — Hamerling, Aspasia. — Emil Ertl, Die Leute v. blauen Guguckshaus. — Hoffmann, Meister Martin, der Hüfner und seine Gesellen. — Mme. de Bawr, Recueil de contes et recits. I..
11.. Ul., IV., V. — Otto Dickmann, Livre de lecture. Trois contes pour les petites filles. Chants d' ecole. Contes choisis des freres Grimm.
b)	Po darilih: Prof. Makso P1 e t e r š n i k : Dolinar, Prihajač. — Podgoriški, Koča za vasjo in Mrtve duše. — Dr. Fr. Detela. Pegan in Lam-bergar. — Knjigarna Frey tag : Der Übergang. -— Peter Mayr, Der Wirt an der Mahr. — Der Erbförster. — Zwölf aus der Steiermark. •— Dr. Josip Stare: Über Land und Meer. Band 37, 81, 82. -— Alte und Neue Welt, IX. Jahrgang.
—	Nathan der Weise. — Mina v. Barnhelm. — Emilia Galotti. — Egmont.
C.	Naročeni časopisi in provizorično izhajajoče publikacije: Slovenska Matica 1910; Matica Hrvatska 1910; Dom in Svet 1910; Ljubljanski Zvon 1910; Slovan 1910;	Zvonček 1910; Kränzchen	1910; Pesmarica	I.;	Carniola
1910; Verordnungsblatt des Ministeriums für	Kultus und	Unterricht	1910;
Frauen-Fleiss 1910; Frauenbildung 1910; Wäsche-Zeitung 1910; Nastavni Vjesnik 1910.
II.	Zemljepisna in zgodovinska učila.
(Oskrbuje dr. Pavel Pestotnik.)
Nakupila so se naslednja učila;
Zemljevidi: a) Alb. B. Martinez: Argentinska republika. — b) Specialna zemljevida za	Julijske Alpe in ljubljansko okolico.
M o d c 1 z a h	o r i c o n t.
Zemljepisne slike: a) Niagarski slap; b) Korfu; c) Japonska pokrajina: č) Karlov Tyn; d) Slap dalmatinske Krke; e) Koper (soline); f) Pristanišče v Pulju; g) Dvorna opera; h) Državna zbornica; i) Triglav s severa; :j) Kamniško sedlo; k) Kamniške planine.
Zbirka šteje: 1 obzornik, 2 zemeljski obli, 1 telurij, 1 armilarna sfera, 43 zemljepisnih atlantov in tabel, 2 zemljepisna reliefa, 70 zemljepisnih slik, 10 zgodovinskih atlantov, 82 zgodovinskih slik, 4 novce, — skupaj 216 predmetov.
III.	Prirodopisni kabinet.
(Oskrbuje M. WirglerjevaJ
Prirodopisni kabinet šteje 301 anatomskih in zooloških, 127 botaniških in 578 mineraloških in geoloških predmetov in zbirk.
V šolskem letu 1910/11 so se nabavili naslednji predmeti:
Domača mačka, jež, hermelin, priba, veverica, vodeb. — Schmeil, stenska slika: orang-utan. — V. Dalla Torre: Atlas der Alpenflora. — Fraas, 7 stenskih slik: Die Entwicklung der Erde und ihrer Bewohner. ■— 3 deske za prenašanje mineralij.
Učila so podarili naslednji gg.:
Magistr. zdravstveni svetnik dr. Otmar Krajec: človeška lobanja, kosti človeške noge, roke, medenice, rame. — Dr. P. Grošelj, licejski učitelj: velika zbirka metuljev. — Ivan Gričar : bobnarica. — Al. Jenčič, sodni svetnik v p.: srednji detel, skobec. — Fran Gorjanec, mestni čuvaj: vodomec. — Al. Accetto, stavbenik: veliki srakoper. — Marija Baraga (II. B licej): živo človeško ribico.
IV. Matematična učila.
(Oskrbuje M. Wirglerjeva.)
Zbirka šteje 39 predmetov. Leta 1910/11 so sc nabavila 3 šestila, 3 ravnila.
V. Prirodoslovni kabinet.
(Oskrbuje dr. Pavel Grošelj.)
Prirodoslovna zbirka šteje koncem leta 221 predmetov in dve stenski tabli, skupaj 223 predmetov.
Tekom leta so prirastla sledeča učila: steklena volna; gobica iz platina; Montgolfiera; Woodova zlitina; priprava za demonstracijo tokov v zraku; zdravniški toplomer; balon iz celoidina; radiometer; dvojni akumulator; lok za gosli; poveznik za drobnogled; viličasta stojala; absorpcijske cevke; železna stojala; priprava za absorpcijo amonijaka; priprava, ki dokazuje naraščanje teže pri gorenju.
Kemijska zbirka šteje 146 kemikalij, 20 pristrojev in 12 stenskih slik, skupaj 178 komadov. V kemijski zbirki se je izdatno izpopolnilo število steklenega orodja: reakcijskih čaš in kroglic, retort, predlog, steklenih valjev, Erlen-meyerjevih in navadnih steklenic, žičastih mrež, izparilnih posodic i. t. d.
VI.	Učila za jezikovni pouk.
(Oskrbuje Davorina Karlinova.)
Hölzl — stenske siikc: pomlad, poletje, jesen, zima, pristava, stanovanje, gozd, mesto, gorovje, Paris.	]
Meinhold — stenske slike: šolska soba. igre. krst v vasi, ženitovanje, zidanje hiše, spalna soba, posebna soba, obednica, kuhinja, kopalna soba, zima na kmetih, hotel, kavarna.
VII.	Risalni kabinet.
(Oskrbuje Albert Sitsch.)
Nakupilo sc ic 34 uporabnih predmetov, tedaj šteje zbirka risalnih uči! koncem šolskega leta: 7 pristrojev, 251 modelov, 39 predložnih slik, zbirko metuljev in zbirko hroščev.
VIII. Učila za ročna dela.
(Oskrbuje M. Wirglerjeva.)
Zbirka se je pomnožila za žičasto mrežo za predočevanje mašenja nogavic.
Zbirka obsega 12 letnikov »Grosse Modenwelt«. 14 letnikov »Illustrierte Wäschezeitung«, 10 letnikov »Frauen-Fleiss«, 2 mapi vzorcev, 6 različnih priprav, nazorno zbirko: bombaž in bombaževine in zbirko vzorcev raznovrstnih tkanin.
IX.	Učila za verouk.
Dr. H. Swoboda: 25 barvanih stenskih slik za liturgiko — Schick: Jeruzalemski tempelj ob Kristusovem času.
Zahvala.
Poročevalec izpolnjuje prijetno dolžnost, da se na tem mestu najiskrenejc zahvali p. n. gospodi, ki je darovala za šolske zbirke razne predmete ter s tem izkazala zavodu svojo naklonjenost.
VI.	Statistika gojenk.
	Mestni dekliški licej								Višja dekliška šola		
	1.	II. A	II. B III. A	III. B	IV. A	IV. B Skupaj		•/.	II. let.	Skupaj	°/„ !
1. Število.			l					j'			
Koncem šolsk. 1. 1909 10 .	49	51 i 43		39			-	182		46	120	
Začetkom šol. 1. 1910 11 .	37	3H	32 41	41	37'	36	2552		45	45	
1.) Med šolskim letom											
vstopilo		1	—	— 1	1	1	3	7	1			
Vseh skupaj torej sprejetih	38	3H	32 42	42	38>	39	262-’		45	45	
N a n o v o sprejetih in sicer:											
j Na podlagi sprejemnega											
izpita		38	2'	15 8	28	4	10	105'		1		
! Ponavlja razred ali letnik	—	—	—	—	—	—	— 1		—		
Zopet sprejetih in sicer:											
j Iz nižjih razredov ali let.											
premeščenih ....	—	29	16 34	13	34:	29	155'		44		
Ponavlja razred ....			1	1			2		—		
1 2.) Izstopilo jih je . .	4	1	2 4	1	6	4	22		3		
Število rednih gojenk											
koncem šol. 1. 1910 11 .	34	30	30 35	41	32	33	235		42		
Število izrednih gojenk	—	—	- 3	—	—	2	5		—		
Število privatistinj .	—	1		—	1	—	2		—		
2. Rojstni kraj (domovina).											
Ljubljana		18	21	7 14	12	13	12	97	40-0	16		38-0
Kranjsko siccr ....	14	6l	18 18	19	13	12	100'	42-0	21		500
Štajersko		2	3	2 3	5	5	9	29	12-0	2		48
Primorsko		—	—	2 3	3	—	1	9	37	1		2-4
1 Dalmacija		—	—	— : —	1	1	—	2	08	—		—
Češko		—	—	—	—	—	—	—	—	1		2-4
Hrvaško		—	—	1 —	—	—	1	2	0-8	—		—
Bosna		—	—	— —	1	—	—	1	0-4	1		2-4^
Novi Pazar		—	—	— 1 -	—	0i	—	0i	04	—		—
Skupaj . .	34	30'	30 | 38	41	32i	35	240*		42		
3. Materinščina.											
Slovenke		33	29i	29 37	41	32i	33	2342	97 6	41		97-6
Hrvatice		—	—	1 1 —	—	—	1	2	08	—		— i
Čehinje		1	1	— 1 1	—	—	1	4	1-6	1		2-4;
Skupaj . .	34	30'	30 38	41	32i	35	2402		42		
4. Vera.											
1 Katoličanke		33	30'	30 38	41	32 ‘	35	2392	996	42		
| Protestantka (lielv. konf.) .	1	—	— —	1 —	—	—	1	0-4	—		
Skupaj . .	34	30i	30 38	41	32i	35	240-		42		
5. Bivališče staršev.											
Ljubljana		25	26	11 23	19	23	18	145	600	25		
1 Drugod		9	4‘	19 15	i 22	9'	17	95*	400	IV		
Skupaj . .	1 34 1	| 30'	30 38 1 1	41	32'	35	2402		42 1		1 1
	Mestni dekliški licej									Višja dekliška šola		
	I.	II. A	II. B	III. A III. B IV. A			IV. B Skupaj			III let.	Skupaj	°/n
6. Starost.												
11 let . . . .	8								8	33	—		
12		14	9	6		—	—	—	29	12-0	—		
13 „ . . . .	12	5	12	3	1	—	—	33	136	—		
14		—	14i	9	14	8	6	1	521	21-9	—		
15			2	3	16	18	8'	6	531	223	—		
16			—			4	8	10	15	37	15-3	—		
17 , . . . .	—	—			1	5	6	8	20	8-3	12		28-6
18 „ . . . .	—	—					1	2	5	8	33	14		33-3
19											8		19-
20 . ....					—								—		5		12’-1
21 . . . . .	—		—	—	—	—		—	—	3		7-1
Skupaj . .	34	30'	30	38	41	32i	35	2402		42		
7. Razredba.												
a) Koncem š. 1. 1910/11 je												
bilo, da vstopijo v na-												
slednji višji razred:												
odlično sposobnih . . .	8	6	6	6	5	4	9	44	18-2	—		—
sposobnih		22	201	21	23	33	261	23	1682	70-3	—		—
vobče sposobnih....	4	2	2	1	2	—	—	11	4-5	—		—
nesposobnih		—	2		—	1	1	—	4	1-2	—		—
Ponavljalna izkušnja se je												
dovolila		—	—	—	3	—	—	—	3	1-6	—		—
Brez reda jih je... .	—	—	1	2	—	1	1	5	2-1	—		—
Izrednih gojenk ....	—	—	—	3	—	—	2	5	2-1	—		
Koncem šol. 1. 1910 11 je												
dobilo:												
Izpričevalo I. reda z odliko	—	—	—	—	—	--	—	—	—	16		38-1
I. reda . . .			—							25		59-5
i Brez reda		—	—	—	—	—	—	—	—	—	1		2-4
Skupaj . .	34	301	30	38	41	321	35	,2402	—	42		
8. Po § 19. licejskega												
Statuta, oziroma po § 4.												
disciplinarnega reda so:												
Oproščene risanja . . .	4	2	6	9	14	5	1	41	17-	7		16-1
„ ročnih del . .	3	2	4	5	6	—	—	20	8-	4		9-
9. Udeležba pri pouku v												
neobveznih predmetih												
a) Petje: I. tečaj . . .	26	—		—	—	—	—	26				
11		—	15	22	—	—	—	—	37				
III. „ . . .	—	—	—	23	21	—	—	44				
IV							15	13	28		25	I	
Skupaj . .	26	15	22	23	21	15	13	135	56-2	25		
b) Telovadba: I. skupina	24									_		24					
H. .	—	18	21					—	—	39		—		
III. „	—	—	—	22	23		—	45		—		
IV. .	—	—	—	—	—	18	16	34		24		
Skupaj . .	24	18	21	22	23	18	16	142	58-3	24		57--
	Mestni dekliški licej											Višja dekliška šola		
	I. 11. A		II. B	111. A	III. B IV. A		IV. B Skupaj			0/,		111. let. Skupaj		0/„
j c) Stenografija: I. tečaj .					- 15		20	35						
11. , .	j 			—		— :							21		50
Skupaj . .	i —				- 15		20	35				21		50
! d) Ročna dela . .						— 29		21	50						
<?) Latinščina ....	—	—	—	—	— -		6	6						—
10. Denarni prispevki.														
| Šolnino so plačale I. poli.	35	9	11	13	19	9	15	111				15 15		
H.	9	10	10	15	17 12		18	91				18 18		
Polovično šolnino I. „	_	14	5	13	3 16		10	61						
so plačale . .11. ,	3	12	5	11	3 13		7	54					—	
; Oproščenih je bilo I. „	—	9	15	14	18 13		12	81				30 30		
, , II. .	22	9	15	13	21	8	10	98				25 25		
	K	K	K	K	K K		K	K				ii	K	
Šolnina je znašala I. „	1400	640	540	780	820 680		800	5660				150 150		
. II. .	42C	640	500	820	740 740		860	4720				180 180		
Skupaj . .	.1820	1280	1040	1600	15601420		1660	10380				330; 330		
Vzprejemnina je zna-														
šala 		148	12	60	28	108	12	40	408					4 4	
Prispevki za uči 1 a so														
znašali		148	128	128	164	164 152		156	1040				180 —		
11. Ustanove.														
Število štipendistinj:														
1. poli		1	2	—	2		4	2	11					5 5	
11. poli		1	2	—	2		4	3	12					5 6	
Skupni znesek ustanov .	91	585	—	586	— 1544		965	3771				2123 2123		
	Mestni dekliški licej							Višja dekliška šola						
	I.	II.	III.A	III.B	Skupaj	o/o		11. A	II. B		I	II.	Skupaj	U/ i
j b) Dodatek k š. 1. 1909/10														
! Ponavljalnih izpitov je bilo														
dovoljenih		—		—			—		—	—		1			1	08
Med temi uspešnih. . .														
Neuspešnih		—	—	—		—		—	—		1		-	1	—
! Dodat.izpitov je bilo dovolj.	—	—	—			—		—	—		—			—	—
Med temi uspešnih . .														
Končni posledck za šolsko														
leto 1909/10:														
Odlično sposobnih . . .	20	16	14	18	68	37-36		—		—						
sposobnih 		26	35	29	20	110	60-44		—		—			—	—
vobče sposobn'h....	2	—	—	1	3	1-65		—		—			—	—
nesposobnih		1	—	—	—	1	055		—		—			—\ ■	—
Izpričevalo I. reda z odliko	—	—	—	—	—		—	10		12	18		40	33-3
I. reda . . .								27		23	27		77	64-3
II. reda . . .	—	—	—	—	—		—	—		1			1	08
| Izrednih gojenk ....	—	—	—	—	-		—	1		—		1	2	1-6
Skupaj . .	49	51	43	39	182	—		38	36		46		120	—
VII.	Pospeševanje pouka in telesnega razvoja mladine.
Dne 29. in 30. junija, t. j. koncem šolskega leta 1909/10 je bila na zavodu razstava risarskih izdelkov gojenk liceja in višje dekliške šole. Veščak piše o njej v tukajšnjem uradnem listu med drugim takole: Razstava napravi jako ugoaen vtisk. Okusni aranžma daje prireditelju te razstave, učitelju risanja Albertu Sitschu, lepo izpričevalo. Učna pot je zlasti v licejskih razredih razločno zaznamovana in znaci dobro metodo, ki vzdržuje srednjo pot med pripoznanim starim in med modernim. Učna pot v perspektivi odgovarja novejšim principom, se naslanja na nazorni pouk in se ozira prav posebno na uporabne predmete. V akvarelni tehniki dokazuje mnogo učenk popoino sigurnost, v tehniki s svinčnikom in peresom krepko potezo, pri oglju in kredi pa slikovito izražanje.
Prav posebne talente je opazovati pri figuralnem risanju; uspehi so zlasti z ozirom na dejstvo, aa se ne riše po predlogah, prav razveseljivi.
Pri uporabi naravnih oblik v ornamentalne namene dokazujejo učenke prav poseben okus. Vse risbe so jako snažno izvršene, iz česar je razviden dober ton pri pouku.
Razstava dokazuje uspešno delovanje prireditelja, kateremu je obila množina obiskovalcev izražala laskavo priznanje. Med drugimi so počastili razstavo s svojim obiskom deželni predsednik baron Schwarz, dvorna svetnika grof Chorinsky in vitez Kaltenegger in gg. deželna šolska nadzornika Hubad in Levec, ki so se o razstavljenih risbah izrekli prav pohvalno.
Dne 7. in 8. novembra so obiskale gojenke jubilejno umetniško razstavo pod vodstvom učitelja risanja.
Dne 9. decembra so si ogledale vse gojenke deželno lovsko razstavo in sicer s prijaznim odborovim dovoljenjem brezplačno.
Dne 23. marca so se udeležile gojenke v velikem številu dobrodelnega dijaškega k o n c e r t a, ki ga je priredil s sodelovanjem gospe Talichove in gospoda Trosta gospod profesor dr. Pavel Kozina.
Dne 18. maja so obiskale gojenke III. letnika M. Samassovo tvoril ico, kjer so se poučile, kako se vlivajo in izdelujejo zvonovi in druge zlitine.
Dne 28. maja si je okolo 100 gojenk pod vodstvom učitelja zgodovine ogledala zanimivo skupino Sudancev.
Dne 16. junija so obiskale gojenke pod vodstvom učitelja risanja VI. umetniško razstavo v paviljonu gospoda R. Jakopiča.
Koncem meseca junija so obiskale gojenke IV. A in B razreda mineraloško zbirko deželnega muzeja in tukajšno plinarno; IV. A razred tvornico pletenin gosp. Dragotina Hribarja, IV. B razred tvor n ico in livarno gosp. Avgusta Žabkarja, III. letnik pa »Narodno tiskarno«.
Dne 24. maja so bili majniški izleti. I. razred liceja se je podal na Bled, II. A skozi Vintgar na Bled, II. B k Peričniku, III. A v Žirovnico, Vrbo in
Poljče, III. B v Kranjsko goro in na Klanjški jezeri, IV. A k Savici, IV. B v Vel. Lašče, čez Turjak na Grosuplje, III. letnik v Predjamo in Postojno, trgovski tečaj pa na Vrhniko in v Pekel pri Borovnici.
Ker je bilo vreme ugodno, ostanejo vsi ti izleti gojenkam v veselem spominu. Obiskale so v resnici najlepše kraje naše domovine.
i	*	* *
Ravnateljstvo se vsem p. n. gos, - dom lastnikom, predstojnikom, voditeljem in uradnikom raznih tvornic in podjetij v imenu zavoda in v imenu gojenk najtopleje zahvaljuje za prijazno dovoljenje, vodstvo in razkazovanje.
* *
H-
Zdravstveno stanje je bilo v šolskem letu 1910/11 ugodno, kar je pripisovati predvsem skrbnemu nadzorstvu od strani šolskega zdravnika, ki ima v liceju svojo sobo v zdravniške namene na razpolago. Dva do trikrat na teden, pri potrebi tudi večkrat je prihajal	šolski zdravnik na	šolo,	da se	je
informiral o zdravstvenem položaju, odredil	potrebno v slučaju	kake	otroške
bolezni, da se je preprečila vsaka nalezljivost.
Strogo se je gledalo na snago in red pri učenkah samih, kakor tudi na snago in zračenje v šolskih prostorih.
V	odmorih in v prostih urah pa so se učenke igrale na prostornem in zračnem šolskem dvorišču, često v navzočnosti šolskega zdravnika. Pri neugodnem vremenu se je pouk mnogokrat vršil na prostem, tako pouk v prirodopisu, zemljepisu, telovadbi, ročnem delu, risanju i. dr.
Radi nevarnosti koz je šolski zdravnik	cepil 343 učenk in	sicer	69%	z
ugodnim in 3\'/< z neugodnim uspehom.
Zima je bila za	drsanje in sankanje jako	ugodna,	za	plava n je
so	pa krajevne razmere take, da ga ni mogoče gojiti.
Pod nadzorstvom gdč. M. Wessnerjeve so se mlajše gojenke pozimi učile pl e s a t i v telovadnici. Starejše gojenke so pa imele plesne vaje pod nadzorstvom narodnih dam v »Narodnem domu«.
Pripomniti moramo, da so učenke z velikim veseljem gojile cvetlice pozimi po šolskih sobah, poleti pa po gredicah.
VIII.	Važnejše odredbe višjih oblastev.
1. C. kr. deželni	šolski svet, 22. maja 1910, št. 4081:	P	r i	vpisovanju
je	zahtevati krstni	ali rojstni list.
2. Magistrat, 24. junija 1910, št. 19.338: Vsled sklepa občinskega^sveta prevzame z novim letom 1910 mestna uprava zasebno »Mladi č i n o šolo«.
3. C. kr. ministrstvo za bogočastje in pouk, 11. junija 1910, št. 9250: O d -r e d b a glede dobave učil iz inozemstva.
4. C. kr. deželni šolski svet. 30. julija 1910, št. 4952: Pravilo glede privatne telovadbe.
5. C. kr. deželni šolski svet, 17. avgusta 1910, št. 5661: Predpisi za statistični izkaz početkom šolskega leta 1910/11.
6. C. kr. deželni šolski svet, 31. avgusta	1910, št. 5873:	Obisk	vse-
učilišč n i h f e r i a 1 n i h kurzov v Salcburgu.
7. C. kr. deželno predsedstvo, 18. septembra 1910, št. 2166/Pr.: N a c. k r. priv. železnici D u n a j - A s p a n g velja tista znižana v o ž n j a, kakor sploh na c. kr. državnih železnicah.
8. Kuratorij, 22. septembra 1910. št. 101:	Poziv na	praznovanje
801 e t nice N j e g. Veličanstva dne 4.	oktobra 1910.
9. Kuratorij. 15. septembra 1910, št. 88: Za vsako v licej nanovo vstopivšo gojenko je v 1. tečaju njenega šolanja obvezno plačevanje u kovin e.
10. Kuratorij, 27. septembra 1910, št. 105: Ker se je zglasilo premalo gojenk, se opusti 11. tečaj č e š č i ne na višji dekliški šoli. na dekliškem liceju se pa ne otvori 1. tečaj latinščine.
11. C. kr. ministrstvo za bogočastje in pouk, 7. decembra 1910, št. 50.539: Izpričevalo o dovršenem II. letniku mestne višje dekliške šole v Ljubljani je za sprejem v poštno prakso pri c. kr. poštnih in telegrafskih ravnateljstvih v Gradcu in Trstu ravno-vredno z izpričevali o dovrše nem II. letniku kakega ženskega učiteljišča.
12. C. kr. naučno ministrstvo, 15. januarja 1911, št. 54.927 ex 1910: Razširjenje pravice javnosti mestnega dekliškega liceja na IV. razred za šolsko leto 1910/11 in podelitev reciprocitete licejskim učiteljem z usposobljenostjo za srednje šole.
13. C. kr. naučno ministrstvo, 5. februarja 1911, št. 48.650 ex 1910: Pravilo glede koledarja za pismene naloge.
14. C. kr. naučno ministrstvo, 22. februarja 1911, št. 35.613 ex 1910: Pravilo glede kinematografov, ki so šolski mladini v nravno-verskem oziru lahko nevarni.
15. C. kr. naučno ministrstvo, 23. februarja 1911, št. 4260: Pravilo glede obiska kurzov gimnastičnega osrednjega zavoda v Stockholmu.
16. C. kr. deželni šolski svet, 1. aprila 1911, št. 1915: Pedagoški tečaj se združi s šolskim letom 1911/12 za dobo potrebe z mestnim dekliškim licejem.
17. C. kr. naučno ministrstvo, 30. marca 1911, št. 8661: Sklep šolskega leta in glavne počitnice.
18. C. kr. deželni šolski svet, 29. marca 1911, št. 2077: Polakšice v zdravilišču Königswart za uradnike, učitelje in učenke.
19. C. kr. deželna vlada, 9. aprila 1911, št. 10.204: Pri trgovskem tečaju se je ravnati glede zaključka šolskega leta in glavnih
počitnic po določilih c. kr. naučnega ministrstva z dne 30. marca 1911,
št. 8661.	i
20. C. kr. naučilo ministrstvo, 16. marca 1911, št. 4202:	Taksa	za
izredne i z p i t e na srednjih šolah znaša 10 K.
21. C. kr. naučno ministrstvo, 14. aprila 1911, št. 8597: Pravilo gl e d e dopusta srednješolskih ravnateljev o velikih poči t-n i c a h.
IX.	Kronika.
1. C. kr. deželni šolski svet, 27. julija 1910, št. 5004: Dovoljenje, da p o u č u j e gdč. Marija Zupančičeva praktična ženska ročna dela v vseh razredih mestnega dekliškega liceja.
2. Magistrat, 2. septembra 1910, št. 461/pr.: Janko Mlakar je imenovan pravim vero učiteljem na mestnem dekliškem liceju z veljavnostjo od I. septembra 1910.
3. Magistrat, 2. septembra 1910. št. 461/pr.: Dr. Rudolf Mole je imenovan pravim učiteljem na mestnem dekliškem liceju z veljavnostjo od
1.	septembra 1910.
4. Magistrat, 2. septembra 1910. št. 481/pr.: Gdč. Marija W i r g 1 c r -j e v a je imenovana za p r a v o licejsko u č i t e 1 j i c o z veljavnostjo od
I.	septembra 1910.
5. Magistrat, 2. septembra 1910, št. 482/pr.: Dr. Pavel Pes tot n ik je imenovan pravim učiteljem na mestnem dekliškem liceju z veljavnostjo od 1. septembra 1910.
6. C. kr. naučno ministrstvo, 11. novembra 1910, št. 3242: Umirovljeni dvorni svetnik Evgen Gelcich ostane še nadalje nadzornik trgovskega tečaja mestnega dekliškega liceja.
7. Magistrat, 23. marca 1911, št. 178/pr. je podelil gdč. Mariji W e s s -nerjevi naslov »licejske učiteljice in nadzorovalne dame na mestnem dekliškem liceju«.
8. Magistrat, 2. junija 1911, št. 33/pr.: Gdč. Marija Wirglcrjeva je v svojem poslovanju stalno potrjena.
VI. razred liceja so se vpisovale deklice dne 30. junija in dne 9. septembra, spre j e m ne i z k u š n je so se vršile dne 30. junija in dne
10.	septembra.
Vpisovanje v II. — I V. r a z r e d je bilo dne 3. julija in 9. septembra, s p r e j e m n i izpiti pa dne 4. julija in dne 10. septembra.
Dne 10. septembra so se sprejemale gojenke, ki so bf 1 c že na zavodu in sicer v licej, v III. letnik višje dekliške šole in v pedagoški tečaj.
Šolsko leto 1910/11 se je pričelo dne 12. septembra s slovesno službo božjo ob 8. uri v trnovski cerkvi.
Dne 13. septembra se je p r i č e 1 r e d 11 i pouk.
Dne 28. septembra so se v p is ovale kandidatke v trgovski tečaj, 29. septembra so se pa vršili sprejemni izpiti.
Dne 4. oktobra je obhajal zavod god Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1. in obenem jubilejna slavnost v proslavo osemdesetletnice Njegovega Veličanstva. Po slavnostni maši v trnovski cerkvi so se zbrale gojenke dekliškega liceja, višje dekliške šole in Mladike z ravnateljem in učiteljskim zborom v slavnostno odičeni telovadnici. Po pesmi »D o m o v j e moja A v s t r i j a«, ki io je odpel domači pevski zbor pod vodstvom gosp. Razingerja, je nastopil slavnostni govornik gospod dr. P. Grošelj, ki je v vznesenih in poetičnih besedah slavil delovanje in zasluge sivega vladarja, ter pokazal zbranim, kako so slovenski pesniki ob vsaki slavnostni priliki znali in vedeli častiti in slaviti Njegovo častitljivo osebo. Ko je govornik s trikratnim »Slava« končal svoj govor, so ga vsi navdušeni aklamirali. Vida Mall y jeva, gojenka višje dekliške šole in Terezija S t e n o v i c, gojenka IV. lic. razreda, sta vzorno deklamirali znani Gregorčičev »Pozdrav Njegovemu Veličanstvu ob priliki 6001etnice združitve Kranjske z Avstrijo« in Funtkovo pesem,	spesneno ob priliki, ko	je	bil
cesar po potresu v Ljubljani. Tako sta predočili	vsem dva srečna momenta	iz
zgodovine Ljubljane. Najlepša točka cele slavnosti pa je bila ona, ko so nastopili pod vodstvom gdč. M. Grošljeve nežni obrazki učenk iz »M 1 a d ik e« ter so poklonile sivemu vladarju cvetke, ko mu niso mogle podariti svojih drobnih srčec. S cesarsko pesmijo se je završila ta lepa	in presrčna slavnost.
Dne 2. novembra, dan vernih duš, ni	bilo pouka.
Dne 19. novembra je bila spominska maša za Njeno Veličanstvo rajno cesarico Elizabeto v trnovski cerkvi, ki se je je udeležil ves zavod.
Dne 29. in 30. novembra, 1., 12., 13., 14. in 15. decembra je nadzoroval mestni dekliški licej c. kr. deželni šolski nadzornik gosp. Franc Hubad.
Božične počitnice so trajale od 24. decembra do 2. januarja.
Dne 31. januarja se je končalo I. polletje s skupno službo božjo v trnovski cerkvi, II. polletje se je pričelo 1. februarja.
O	Veliki noči in o B i n k o š t i h so trajale počitnice po navadi.
Dne 20., 21. in 22. maja je nadzoroval zavod c. kr. prof. in strokovni nadzornik za risarski p o uk gosp. Ladislav P a z d i r e k.
Dne 24. maja je bilo prosto zaradi majniških izletov, dne 24. aprila,
13.	in 20. junija pa zaradi občinskih, ozir. državnozborskih volitev.
Dne 8. in 9. junija je nadzoroval trgovski tečaj c. kr. dvorni svetnik in nadzornik navtičnih in komercialnih učnih zavodov z laškim, s srbo-hrvaškim in slovenskim učnim jezikom gosp. Evgen G e 1 c i c h.
Izpovedi in sv. obhajila so se udeležile gojenke 14. in 15. oktobra,
17.	in 18. marca in 26. in 27. maja.
Šolsko leto 1910/11 se je končalo dne 6. julija z zahvalno službo božjo ob 8. uri v trnovski cerkvi. Po službi božji se je pela cesarska pesem.
4
Dne 10. aprila so si ogledale zavod gojenke dekliške šole »Svetla« v Velikem Mezinci na Moravskem pod vodstvom predsednice damskega odbora »Narodne jednote«, gospe Ružene P i č m a n o v e , in upravitelja šolskega odbora, gosp. dr. Adama P i č m a n a. Ravnatelj je pozdravil mile goste v telovadnici.
Dne 29. aprila so obiskali zavod srednješolski profesorji i z k r a 1 j c -vine Srbije, ki so z dovoljenjem c. kr. dež. šolsk. sveta prisostvovali tudi pouku v raznih razredih.
Dne 21. maja je imel poročevalec zopet čast sprejeti drage goste iz Zagreba, licejke Vlil. razreda, pod vodstvom ravnatelja g. dr. Ivana Hoiča. Vračajoč se iz Trsta, so se ustavile v Ljubljani, obiskale licej ter si ogledale mesto v spremstvu gojenk mestne višje dekliške šole in učitelj, zbora.
Neizprosna smrt ni prizanesla tudi našemu zavodu. S kruto roko je uničila dve mladi cvetki.
Po kratki bolezni je umrla v Trbovljah dne 24. septembra 1910 gojenka III. letnika višje dekliške šole Amalija Pust.
Ker se je zaradi nedelje prepozno izvedlo za njeno smrt, jo je spremila le deputacija njenih sošolk k zadnjemu počitku ter položila šopek svežih cvetlic na njen grob kot zadnji pozdrav prerano umrli tovarišici.
Dne 10. januarja je preminula pri svojih roditeljih v Postojni po daljši in mučni bolezni gojenka IV. A liceja Ljudmila C e č.
Vse njene sošolke z gospodično razrednico in z gosp. katehetom so se udeležile pogreba ter položile venec na grob.
Obe gojenki sta bili nadarjeni, marljivi in odlični učenki vzornega vedenja, premili tovarišici svojim sošolkam. Njim, kakor tudi vsemu učiteljskemu zboru ostaneta nepozabni.
Naj v miru počivata v domači zemlji!
X.	Važnejše pravice gojenk in absolventk javnih dekliških licejev.
C. kr. naučno ministrstvo je priznalo doslej naslednje pravice:
1. Abiturientke z zrelostnim izpričevalom se dopuščajo k farmacevtskemu poklicu (lekarniškemu obrtu), ako napravijo izpit iz latinščine, kolikor se zahteva v prvih šestih gimnazijskih razredih.
2. Abiturientke, ki imajo fizično sposobnost in predpisano starost, lahko vstopijo v III. letnik ženskega učiteljišča, ako napravico dopolnilni izpit iz vzgojeslovja, ali v IV. letnik na podlagi dopolnilnega izpita iz vzgojeslovja in poukoslovja. Oproščene so pa tudi vsprejemnega izpita iz petja, telovadbe in ženskih ročnih del, ako imajo v zrelostnem izpričevali! najmanj red »dobro«.
3. Kandidatkam z zrelostnim izpričevalo m javnega dekliškega liceja, ki se oglasijo za zrelostni izpit na ženskem učiteljišču, se preneso redi iz zrelostnega izpričevala dekliškega liceja v zrelostno izpričevalo ženskega učiteljišča iz tistih predmetov, ki so na dekliškem liceju obvezni. Iz zdravstva in iz predmetov, ki so na dekliškem liceju neobvezni, na ženskem učiteljišču pa obvezni, morajo te kandidatke napraviti izpit.
V	svrho ustanovitve reda iz specielne metodike in praktičnih v a j, morajo pa napraviti razen praktične izkušnje (nastopa) in ustne izkušnje iz specielne metodike elementarnega razreda tudi ustno izkušnjo iz specielne metodike učnega jezika, računstva in še iz enega predmeta realij in spretnosti. Zadnja omenjena predmeta določi izpraševalna komisija.
Za kandidatke, ki vstopijo v 111. letnik ženskega uči-t e 1 j i š ča, veljajo glede ugotovljenja redov iz omenjenih predmetov za zrelostno izpričevalo ženskega učiteljišča naredbe, ki so veljavne za vse druge kandidatke. (§ 64. al. 19. min. nar. z dne 31. julija 1886, št. 6031).
4. Abiturientke z zrelostnim izpričevalom se pripuščajo k državnemu učiteljskemu izpitu iz stenografije.
5. Kandidatke z zrelostnim izpričevalom se oproste iz učnega jezika pri izpitu učiteljske usposobljenosti za poučevanje francoščine in angleščine na meščanskih šolah, učiteljiščih in privatnih učiliščih v okviru ljudske šole.
6. Gojenke, ki so dovršile prve štiri licealne razrede, se sprejmo v po š t n e in brzojavne kurz e ter lahko dobe mesto poštne pomožne uradnice.
Abiturientke z zrelostnim izpričevalom imajo prednost pred vsemi drugimi prosilkami.
7. Gojenke, ki so dovršile IV. letnik liceja, lahko vstopijo v četverorazredno I r g o v s k o akademijo za deklice na Dunaju II.. Stephaniestrasse 4.
8. Abiturientke z zrelostnim izpričevalom lahko vstopijo kot redne slu-šateljice v enoletni abiturientni kurz za deklice na imenovani trgovski akademiji na Dunaju, ali v enoletni trgovski strokovni kurz na Novi dunajski trgovski akademiji (Dunaj, VIII., Hamerling-platz št. 5-6).
Absolventkam teh kurzov je odprta pot v višje trgovske urade, v banke
i.	t. d., oglasijo se pa tudi lahko za učiteljski izpit za dvorazredne trgovske šole.
Pričakovati je. da dosežejo abiturientke dekliških licejev še večje stanovske pravice.
XI.	Posebni tečaji.
1. Francoščina. Društvo Cercle franco-illyrien ic imelo tri tečaje:
V	prvem in drugem tečaju se je obdelavala slovnica po .luvančičevi učni knjigi francoskega jezika; v tretjem pa se je čital Pierre Lottijeva Madame Chrysantheme. Število obiskovalcev vseh treh tečajev je znašalo 56.
2. Italijanščina. Slovensko- laški krožek je sestajal iz dveh tečajev: iz začetnikov in takih, ki že dobro poznajo jezik. V prvem tečaju se .je predelalo oblikoslovje, dočim se je v drugem čitala Bartoluccijeva Antologia italiana in Goldocijev 11 Ventaglio. Število obiskovalcev je bilo 80, od katerih pretežna večina v prvem tečaju.
Poučeval je v francoskem in slovensko-laškem krožku Josip Berce, nam. lic. učitelj v Ljubljani.
XII. Naznanilo o začetku šolskega leta
1911/12.
A.	Mestni dekliški licej.
Vpisovanje v 1. razred bode dne 6. julija od 3. do 5. popoldne.
Deklice se morajo oglasiti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov s krstnim ali z rojstnim listom in z zadnjim šolskim izpričevalo m.
Za sprejem se zahteva:
a) da dopolnijo še tekom 1911 deseto leto starosti,
b) da napravijo sprejemni izpit.
Sprejemni izpit bode dne 7. julija ob 8. zjutraj. Zanj se zahteva: i. Iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga pridobi v prvih štirih letih ljudske šole. Oproščene so pa tega izpita deklice, ki so prinesle v izpiičevalu iz verouka vsaj »dobro« ali »2«. 2. Iz slovenščine spretnost v čitanju in pravilnem pisanju; znanje početnih naukov iz oblikoslovja in analize prostega stavka. 3. Iz nemščine spretnost v čitanju in pisanju. 4. Iz računstva izvežbanost v osnovnih računih s celimi števili.
Deklice, ki hočejo vstopiti v kak višji razred liceja, se vpisujejo tudi dne 6. julija od 3. do 5. popoldne.
Poleg zadostne starosti se morajo izkazati s krstnim ali rojstnim listom in z javno veljavnim izpričevalo m, cla so z uspehom dovršile prejšnji razred enako organiziranega zavoda, ali narediti sprejemni i z p i t, ki bode 7. julija ob 8. zjutraj.
Jeseni se bode vpisovalo dne 16. septembra od 9.—11. ure, sprejemne izkušnje bodo pa dne 18. septembra.
Pri vpisovanju sc plača 4 K sprejemnine in 4 K prispevka za učila. Za sprejemni izpit v II. ali v kak višji razred pa poleg tega še 20 K izpitne pristojbine.
Gojenkam, ki so bile že na zavodu, se je javiti dne 18. septembra med 11. in 12. uro. Vsaka plača 4 K prispevka za učila. Te gojenke pa lahko naznanijo svoj vstop tudi pismeno, ako pošljejo od 10.—15. septembra po poštni nakaznici na »ravnateljstvo mestnega dekliškega liceja« 4 krone.
Ponavljalne in dodatne izkušnje bodo dne 18. septembra.
Šolnina, ki znaša za pol leta 40 K, se plačuje pozneje.
Za vsako v I. ali v kak višji razred nanovo vstopi v šo gojenko je v I. tečaju'njenega šolanja obvezno plačevanje šolnine.
Šolsko leto 1911/12. se prične v torek dne 19. septembra s slovesno službo božjo ob 8. uri v trnovski cerkvi.
Dne 20. septembra se prične redni p o u k ob 8. uri zjutraj.
B.	Pedagoški tečaj.
Ta tečaj je namenjen izključno le absolventkam mestne višje dekliške šole, ki se hočejo pripravljati na zrelostno izkušnjo na c. kr. učiteljišču.
Vpisovanje bode dne 18. septembra med 3. in 4. uro popoldne.
Iz predmetov, iz katerih imajo absolventke samo »zadostno«, morajo delati sprejemni izpit.
C. Trgovski tečaj.
Ta tečaj je namenjen v prvi vrsti absolventkam mestne višje dekliške šole, IV. razreda mestnega	dekliškega liceja, potem	pa tudi drugim deklicam,
ki so d o p o 1 n i 1 c	16. 1 e t o	in so dokazale v posebni	sprejemni	izkušnji
iz slovenščine, nemščine in računstva dovolj sposobnosti za umevanje trgovskih predmetov.
Vpisovanje bode dne 29. septembra od 10.—12. ure, sprejemna izkušnja pa dne 30. septembra ob 8. uri zjutraj.
Pripomnja.
Za roditelje je velike vzgojevalne važnosti, da poskrbe svojim hčerkam stanovanja, kjer se pametno in vestno nadzorujejo, šola kot taka more le potem uspešno zabranjevati slabi in škodljivi vpliv, ki preti mladim deklicam, ako jo podpira pri	tem tudi	domače nadzorstvo.
Ravnateljstvo	pojde v	tem oziru vedno drage	volje na roko	staršem in
gojenkam ter bode z veseljem nasvetovalo primerna stanovanja.
XIII. Ime
* spredaj z
a) Mestni
I.
Bayer Lea, Ljubljana.
Blinc Hermina, Vinica.
Cepuder Ana, Studcnec pri Krškem. Czerny Frančiška, Ljubljana.
Čarman Ana, Ljubljana.
^Globočnik Vera, Ljubljana.
*Goederer Ana, Ortnek.
*Gostiša Ana, Črnomelj.
*Gruden Nada, Ljubljana.
Hejnic Marijana, Ljubljana.
Kaučič Slavica, Radovljica.
Keršič Marija, Ljubljana.
*Klinc Vitoslava, Litija.
Kukla Vera, Jarše.
Mahorčič Vera, Litija.
Miki Edita, Postojna.
Mrzlikar Ljudmila, Ljubljana
II.
Bajželj Ivana, Ljubljana.
Bergant Ana, Ljubljana.
Burger Marija, Ribnica.
Čermak Božena, Ljubljana.
Gnezda Josipina, Zidani most „(Štaj.). Gnezda Milena, Zidani most (Štaj.). Govekar Vera, Ljubljana.
Govekar Vida, Ljubljana.
*Hafner Ljudmila, Ljubljana.
Heuffel Friderika, Ljubljana.
Hirschmann Zofija, Ljubljana.
*Hudnik Dragica, Ljubljana.
Kocijančič Marija, Ljubljana.
*Kraut Nuška, Gor. Logatec.
Lindtner Maksima, Senožeče.
Marchiotti Terezija, Ljubljana.
Marčan Miroslava, Ljubljana.
II.
*Alilin Ljudmila, Sp. Šiška.
Anžič Ana, Ljubljana.
Babič Marta, Kranj.
Baraga Marija, Postojna.
Dežman Ema, Trbovlje.
Drenovec Angela, Sp. Šiška.
^Gabrijelčič Justina, Avče (Prim.). *Gregorčič Darinka, Litija.
Kočevar Gizela, Stari trg pri Ložu.
mik gojenk.
nači odličnjakinje.
dekliški licej.
razred.
*Oražem Ivana, Ribnica.
Pehani Hedvika, Ljubljana.
' Podgoršek Desiderija, Ljubljana.
Potočnik Nilka, Pragersko (Štaj.).
Premk Ana, Kranjska gora.
Presker Hermina, Rateče.
Proft Ana, Ljubljana.
*Ragazi Viktorija, Razdrto.
Rebek Marija, Ljubljana.
Rohrmann Mira, Ljubljana.
Rudolf Vida, Konjice (Štaj ).
*Tominšek Zdenka, Ljubljana.
Trnköczy pl. Zaszkäll Darinka, Ljubljana. Trost Marija, Ljubljana.
Weiss Frida, Ljubljana.
Zupanc Angela, Bršlin.
Zupančič Josipina, Ljubljana	34
1	razred.
Milohnoja Klavdija, Ljubljana.
Mrak Marija, Ljubljana.
*Nitsch Marija, Črnomelj.
Pirc Gabrijela, Ljubljana.
Potrato Elizabeta, Ljubljana.
Savnik Vida,„Ljubljana.
Sever Vera, Št. Jernej.
Ševčik Marija, Ljubljana.
^Tekavčič Avgusta, Ljubljana.
Turk Marija, Ljubljana.
Verčič Olga, Ljubljana.
*Železnik Gabrijela, Škofja Loka.
Žibert Elizabeta, Gradec (Štaj.).
Privatistka:
Schiffrer Antonija, Ribnica.	30-(-l
razred.
*Kolšek Nada, Lož.
^Kostanjevec Danica, Ljubljana^
Mahorčič Ida, Litija.
Mahorčič Marija, Litija.
Mavsar Frančiška, Leskovec.
Mayr Irma, Kranj.
Megušar Vida, Podzemelj.
Meško lika, Maribor (Štaj.).
Ocepek Emilija, Ljubljana.
Ogrinc Antonija, Grahovo pri Cerknici.	Roglič Elizabeta, Litija.
Pavlin Marija, Podbrezje.	Seunig Pavla, Ljubljana.
Pretnar Vida, Bled.	Šutej Dragica, Plemenitaš	(Hrv.).
Rakove Olga, Kranj.	Tomažič Andina, Lokavec	(Prim.).
*Rakovec Cirila, Krško.	Urbančič Olga, Ljubljana.
Repe Dragica, Bled.	Virant Emilija, Ljubljana.	30
III.	A razred.
Boucon Angela, Ljubljana.
Cepuder Irma, Ljubljana.
Crobath Jožica, Kranj.
Čefuta-Ucman Kristina, Tomaj (Prim.) “"Debelak Josipina, Kovor.
Dereani Alma, Metlika.
*Jerman Marija, Krško.
Jermol Albina, Prečna.
*Klobučar Stanislava, Trebnje.
Koch Miroslava, Ljubljana.
Koželj Ivanka, Ljubljana.
Krajc Hermina, Stari trg pri Ložu. Kraškovic Jožefa, Ljubljana.
*Krisch Cirila, Ljubljana.
Lassbacher Marija, Gradec (Štaj.). Lužar Friderika, Postojna.
Mally Vera, Ljubljana.
*Meglič Sabina, Vransko (Štaj.).
Mis Vlasta, Ljubljana.
Modrijan Elizabeta, Zatičina.
Piščanec Elda, Rojan pri Trstu.
Podjaveršek Pavla, Vojnik (Štaj.).
Presker Kristina, Velika Loka.
Sbil Marija, Mokronog.
Seunig Marija, Ljubljana.
Simčič Marija, Planina.
Štritof Vida, Kranj.
*Šusteršič Silva, Radovljica.
Švigelj Hedvika, Gradič pri Brestu.
Tičar Ana, Ljubljana.
Trdina Mara, Ljubljana.
Urbas Josipina, Gor. Logatec.
Uršič Pavla, Ljubljana.
Zabukovec Anica, Ljubljana.
Zakotnik Leopoldina, Ljubljana.
Izredne gojenke:
Bergant Marica, Pulj (Prim.).
Jelovšek Anica, Verd pri Vrhniki.
Marchiotti Marija, Dol pri Ljubljani.
38
III.	B razred.
*Brenčič Marica, Celje (Štaj.).
Burnik Olga, Idrija.
Cerjak Evgenija, Cerknica.
Čarman Emilija, Ljubljana.
Dergam: Julija, Ljubljana.
Garbršek Ljudmila, Krško.
Grošelj Frančiška, Dobje.
"“Groznik Angela, Višnja gora.
Hočevar Vera, Sv. Peter pri Gradcu (Štaj.). Horvat Olga, Orehek.
Hribar Vida, Ljubljana.
Ivanc Marija, Rajhenburg (Štaj.).
Jalen Kristina, Rateče.
*Jamar Marija, Ševlje.
*Janežič Tončiča, Volosko (Prim.).
Jereb Karolina, Ljubljana.
Juvančič Marija, Zidani most (Štaj.).
Klovar Štefanija, Ljubljana.
Kokalj Kristina, Čajnica (Bosna).
Kušar Božena, Ljubljana.
Kušar Vida, Kranj.
Kunej Marija, Rajhenburg (Štaj.).
Ločnik Margareta, Ljubljana.
Lubej Justina, Laze.
Mayer Mara, (Lože pri Vipavi).
Megušar Antonija, Ljubljana.
Miki Frančiška, Logatec.
*Novak Karla, Trebnje.
Pirc Erna, Idrija.
Puhar Ana, Kranj.
Rakove Ana, Kranj.
Seunig Gabrijela, Ljubljana.
Sturm Ana, Split (Dalmacija).
Sturm Marija, Trst (Prim.).
Sulič Jožefa, Prvačina (Prim.).
Šircelj Miroslava, Divača (Prim.).
Škerle Antonija, Ljubljana.
Urek Ana, Ljubljana.
Vedernjak Flora, Idrija.
Wrinskele Ana, Velike Lašče.
Zamida Marija, Ljubljana.
41
Auman Mira, Žužemberk. Bajželj Avgusta, Ljubljana. Cerk Helena, Žužemberk. Debevec Rozalija, Ljubljana. Flis Vera, Mirke pri Vrhniki. Golob Adela, Selztal (Štaj.).
IV.	A razred.
*Hribar Dragica, Celje (Štaj.). Hudovernik Zora, Žalec (Štaj.). Josin Magdalena, Ljubljana. *Kessler Slava, Krško.
Kessler Vera, Krško.
*Knez Olga, Logatec.
Kobal Ana, Vrhnika.
Koch Vida, Ljubljana.
Ko mač Marija, Ljubljana.
Ma her Marija, Dobrota v Boki Kotorski (Dalmacija).
Mally Danica, Ljubljana.
Mandelj Vlastimila, Ljubljana.
Munda Marija, Marenberg (Staj.).
Naglas Jelka, Ljubljana.
Praprotnik Gabrijela, Novo mesto.
Peče Stanislava, Stari trg pri Ložu.
Perušek Marija, Podcerkev.
Petrovčič Stana, Ljubljana.
IV.	B
*Bolč Cirila, Reka (Hrv.).
*Budna Stanislava, Ljubno (Staj.).
Černič Frančiška, Ljubljana.
Drofenik, Antonija, Sv. Peter pod Sv. gorami (Staj.).
*Gnus Stanislava, Dol (Štaj.).
*Goropevšek Marija, Trbovlje (Štaj.).
Homan Marlenka, Radeče.
Keržan Doroteja, Ljubljana.
pl. Kleinmayr Tekla, Kastav (Prim.).
Komotar Nada, Vrhnika.
Kopriva Marija, Ljubljana.
Kurent Felicita, Sevnica (Štaj.).
Lapajne Nada, Idrija.
Malavrh Erna, Rakek.
Mandelj Jakobina, Ljubljana.
*Mayer Anka, Lože pri Vipavi.
*Milavec Slava, Cerknica.
Mis Ana, Ljubljana.
Močnik Pavla, Idrija.
Rohrmann Vera, Ljubljana.
*Sedlak Marija, Kopanj.
Sever Frančiška, Ljubljana.
Simčič Antonija, Idrija.
Suša Angela, Dolenja vas pri Senožečah. Tratnik Anica, Ljubljana.
Vertovšek Viljelmina, Kozje (Štaj.).
Zamida Milena, Ljubljana
Privatistka:
Stenovic Rezika, Plcvlje (Novi Pazar)
32+1
razred.
' *Pintar Julija, Hrastnik (Štaj.).
Podjed Angela, Videm (Štaj.).
*Robnik Marija, Ruše (Štaj.).
Silvester Marija, Vipava.v Smole Danica, Sevnica (Štaj.).
Sonc Amalija, Ljubljana.
Ševčik Margareta, Ljubljana.
Švigelj Matilda, Gradišče pri Brestu. Vidmar Ivana, Ljubljana.
*Vik Božena, Ljubljana.
Vodišek Josipina, Št. Janž.
Wiesmayer Pavla, Ljubljana.
Zupan Marija, Ljubljana.
Žlindra Klotilda, Škofja Loka.
Izredni gojenki:
Koželj Marta, Ljubljana.
Sajovic Ivana, Hrastje pri Št. Petru.
Z>) Mestna višja dekliška šola.
III.	letnik.
pl. Ballogh Valerija, Ljubljana.
Baran Julija, Sobeslav (Češko).
Belič Pavla, Ljubljana.
Bloudek Edvarda, Idrija.
*Držaj Marija, Ljubljana.
Doležalek Angela, Metlika.
Drnovšek Franja, Loke pri Trbovljah (Štaj.). Gabršek Zlatka, Krško.
Germelj Jelica, Solčava (Štaj.).
Gross Maksa, Ljubljana.
*Guzelj Slava, Podgrad (Prim.).
Hertlischka Martina, Fužine pri Ljubljani. Hiti Albina, Novo mesto.
*Hrast Marija, Logatec.
*Kenda Frančiška, Idrija.
*Kcrn Marija, Kokrica.
Krisch Otilija, Črnomelj.
*Lah Vida, Ljubljana.
Lavrin Angela, Briše pri Zagorju ob Savi. Lenček Ivana, Ljubljana.
*Lombar Angela, Ljubljana.
*Merala Leopoldina, Ljubljana.
*Okorn Zofija, Preddvor na Gorenjskem. *Pirc Zdenka, Kranj.
*Pučko Ema, Krško.
Repič Ljudmila, Št. Vid pri Zatičini. Rohrmann Marija, Grm pri Novem mestu. Rožmanec Frančiška, Horjul.
Rupar Marija, Ljubljana.
*Sever Melanija, Ljubljana.
Svetličič Ljudmila, Rakek.
*Ševčik Ana, Ljubljana.
Trpin Antonija, Idrija.
Tomc Alojzija, Šujca pri Dobrovi.
Toplikar Ema, Ljubljana.
Trošt Olga, Razdrto.
*Urbas Frančiška, Gor. Logatec.
*Vakselj Ida, Tuzla (Bosna).
Vidic Amalija, Ljubljana.
*Vodišek Olga, Ljubljana.
Zabukovec Pavla, Ljubljana.
Žnidaršič Marija, Zdenska vas.	42
Pedagoški tečaj.
V	šolskem letu 1910/11 so obiskovale ta tečaj:
Andreičič Olga, Novo mesto.
Bizjak Marija, Ljubljana.
Blumauer Josipina, Ljubljana. Brunner Marija, Novo mesto. Christof Pavla, Kostanjevica.
Deleja Cirila, Rečica (Staj.).
Pakin Karolina, Pulj (Prim.).
Gantar Ljudmila, Studenec pri Raki. Goederer Karolina, Ortnek.
Gostič Pavla, Ljubljana.
Kavšek Justina, Ljubljana.
Kokalj Teodora, Orašje (Bosna). Kosi Rafaela, Središče (Štaj.) Kosmač Mihaela, Ljubljana.
Košča Ana, Ljubljana.
Lebar Angela, Križevci (Staj ). Maček Josipina, Ljubljana.
Maicen Roza, Vipava.
Malenšek Marija, Zg. Tuhinj. Mesesnel Ema, Trst (Prim.).
Pečirer Ana, Idrija.
Petek Ana, Ljubno (Staj.)
Pišlar Berta, Sp. Šiška.
Podobnik Leopoldina, Idrija. v Potočnik Marijana, Zavrče (Staj ). Prestor Julija, Ljubljana.
Pretnar Marija, Vel. Dolina.
Pribil Erna, Ljubljana.
Sirk Ana, Ljubljana.
Sirnik Ljudmila, Ljubljana.
Smole Berta, Sevnica (Štaj.)
Soss Elizabeta, Ljubljana.
Šeme Helena, Gatina.
Širca Olga, Griže (Štaj.)
Vode Angela, Ljubljana.
Zor Marija, Ljubljana.
Zupan Ivana, Ljubljana.
Zupanec Anica, Ljubljana.
Izredni gojenki:
Dolenc Pavla, Grm pri Novem mestu. Skale Milica, Novo mesto.
Med šolskim letom so izstopile:
Bežek Vladimira, Žužemberk.
Cepuder Amalija, Ljubljana.
Kobal Ivanka, Vrhpolje.
Komac Helena, Ljubljana.
Paulin Ljudmila, Črnomelj.
Simonič Marija, Kranjska gora.
Tominšek Pavla, Biirmoosen (Solnogr.)
47
Izpit zrelosti so napravile leta 1910. na c. kr. ženskih učiteljiščih:
Bloudek Zdenka, Idrija.
Debevec Milena, Borovnica.
Dežela Davorina, Idrija.
Dolinšek Ivana, Cerklje na Gorenjskem. Gradišar Angela, Želimlje.
Hartman Amalija, Vel. Lašče.
Heren Marija, Ljubljana.
Kaučič Barbara, Ljubljana.
Kessler Marija, Novo mesto.
Kleinstein Ana, Kranj.
Korban Ivanka, Št. Vid pri Zatičini.
Medic Karolina, Ljubijana.
Pfeifer Marija, Kočevje.
Ravnikar Ana, Litija.
Rus Marija, Breže pri Ribnici.
Schwaiger Ana, Pulj (Prim.).
Semen Pavla, Vrhnika.
Sila Angela, Senožeče.
Sorko Ana, Št. lij v Slov.,goricah (Štaj.) Šalamun Marija, Stoprce (Štaj.).
Vidic Mara, Ljubljana.
Železnik Adela, Vipava.
Trgovski tečaj.
V	šolskem letu 1910/11 so obiskovale ta tečaj
Bitenc Frančiška, Ljubljana. Cerar Katarina, Moravče. Eržen Amalija, Lož.
Gerčar Anica, Kamnik.
Gilly Josipina, Trst (Prim.). Goederer Pavla, Ortnek. Gruden Pavla. Male Lašče. Horvat Mihaela, Ljubljana.
Hudoklin Kristina, St. Jernej.
Jelenc Ivana, Ljubljana.
Jezeršek Marija, Gorenja vas.
Josin Ana, Ljubljana.
Kenda Zora, Modrej pri Tolminu (Prim .) Koman Antonija, Ljubljana,
Kristan Celestina, Št. Vid pri Zatičini. Kunc Ljudmila, Ljubljana.
Lampe Ida, Ljubno (Staj.).
Likozar Helena, Kranj.
Lončar Lavrencija, Tržič.
Lukač Frančiška, Mala Bukovica. Lušin Ana, Hrib pri Loškem potoku. Mali Marija, Radovljica.
Marchiotti Ana, Dol pri Ljubljani. Mulaček Vera, Ljubljana. v Munda Ana, Marenberg (Staj.)
Novak Marija, Kostanjevica.
Oblak Katarina, Idrija.
Pelc Albina, Ljubljana.
Perme Rozamila, Zalog.
Petrovčič Natalija, Pulj (Prim.).
Pikei Leopoldina, Postojna.
Porenta Marija, Dev. Marija v Polju. Prelog Terezija, Zarečje.
Pučnik Mihaela, Kranj,
Ravnikar Ana, Ljubljana.
Schullcr Štefanija, Ljubljana.
Seunig Marija, Ljubljana.
Slatnar Ivanka, Kamnik.
Smole Helena, Ljubljana.
Splichal Judita, Ljubljana.
Šinkovec Ana, Idrija.
Šmid Mihaela, Podgorje pri Slov. Gradcu . (Štaj.).
Span Marija, Ljubljana.
Štimec Marija, Ljubno (Štaj.).
Švigelj Melanija, Gradič pri Brestu.
Tomažič Ema, Ljubljana.
Urbančič Frančiška, Ljubljana.
Urbančič Iva, Ljubljana.
Vogel Marija, Radeče pri Zidanem mostu. Widmar Pavla, Ježica.
Zajc Ana, Ljubljana.
Zajcc Leopoldina, Ljubljana.
Zaletel Barbara, Ljubljana.
Zupan Olga, Dolsko.
54
Mladika.
Spisal E. Lah.
pomladi leta 1906 sc je ustanovilo društvo »Mladika« z namenom, da
vzdržuje slovenski internat, zasebno dekliško šolo kot pripravljalnico za
mestni dekliški licej, dalje otvori in vzdržuje gospodinjsko šolo z vsemi potrebnimi tečaji in da nadzoruje stanovanja gojenk svojih zavodov in liceja, ki ne stanujejo v internatu samem.
V	društvenem odboru so sedaj sledeče dame: gospa Franja dr. Tavčarjeva kot predsednica in ekonomka; gospa Pavla Levčeva kot nje namestnica; gospodična Filomena Senekovičeva kot blagajničarka; gospa Cecilija dr. Korunova, gospa Josipina Macherjeva in gospodična Marija Wessnerjeva — kot odbornice. Zaupniki društva so gg.: ravnatelj Ivan Hribar, c. kr deželni šolski nadzornik Fran Levec in vladni svetnik Andrej Senekovič. Tajnik in zapisnikar je gosp. magistratni svetnik Evgen Lah.
Internat je bil otvorjen dne 15. septembra 1907 v Gosposki ulici št. 8. Ker pa hišni prostori niso zadoščali, mu je bilo treba privzeti v naslednjih letih še več stanovanj v sosednjih hišah v Gosposki ulici št. 6 in 4. — V prvem letu je štel 26 gojenk, v drugem 44, v tretjem 50, v četrtem 50. Pretežna večina gojenk je obiskovala višjo dekliško šolo in licej, deloma pa tudi društveno šolo, dalje slovensko dekliško osemrazrednico, uršulinsko šolo in c. kr. učitejišče.
Sedanji prostori so nedostatni in ustrezajo le za silo. Raditega je bilo treba leto za letom odklanjati več prosilk, ki so hotele biti tudi sprejete v internat, pa ni bilo zanje več prostora.
Zgradba lastnega internata, ki naj bi v ta namen zgrajen, ustrezal nujni dejanski potrebi, je postala neodložljiva. O tem sta prepričana javnost in društvo samo.
Vsled tega se je odbor — hočeš ali nočeš — moral odločiti, da je lani poleti pričel z zgradbo lastnega internata, ki naj bi slovenskim deklicam z dežele, ki se v Ljubljani naobražujejo, preskrbel zdravo stanovanje in skrbno vzgojo.
Od mesta Ljubljane si je društvo »Mladika« v ta namen nakupilo zelo primerno stavbišče ob voglu Šubičeve in Levstikove ulice tik mestnega dekliškega liceja, na katerem se je zgradilo društveno poslopje, ki se letošnjo jesen izroči svojemu namenu.
Zgradba je dvonadstropna, 39'2 m dolga in 23'8 m široka. Poslopje je brez razkošne opreme, priproste, toda lične vnanjosti. Pač pa se je odbor vestno oziral na to, da bo v poslopju vse urejeno tako, kakor bo za zdravje gojenk koristno in potrebno.
V spodnjih prostorih bo velik zimski vrt, kopel z basinom, velika kuhinja, shramba za jedila, umivalnica za posodo, pralnica, hladilnica, poselska soba, prostoren hodnik in potrebne kleti.
Pritličje obsega velik vestibil, prostoren hodnik, sobe za glasbo, tri učilnice. veliko jedilnico, ki se bo lahko porabljala tudi za igre, koncerte in gledališke predstave; sprejemnico, sobo za prefekte in predsobico k jedilnici. V pritličju je tudi od zunaj posebej dostopno stanovanje hišnika. V prvo nadstropje vodita dve stopnišči. Ondi je šest velikih spalnic, šest kopalnih kabin, soba za prefekto, pisarna in soba za upraviteljico.
Tudi drugo nadstropje je dostopno po dveh stopniščih. Obsega sedem spalnic, širok prostoren hodnik, sobo za prefekto, tri bolniške sobe s predsobo m kopeljo. Zadnji prostori so popolnoma izolirani od drugih.
V podstrešju je prostorna garderoba, 2 veliki sobi	za posle,	dvorana	za
risanje in slikanje in pa še trije podstrešni prostori.
Poslopje ima vodovod, električno razsvetljavo in večinoma centralno kurjavo. Stoji prosto; na okrog prideta vrt in park. Nahaja se v najlepšem delu mesta in stoji z glavnim pročeljem obrnjeno proti tivolskemu gozdu.
Troški za zgradbo so proračunjeni na okroglo 250.000 K. Društvo razpolaga z jako skromnimi sredstvi, ki le za silo zadoščajo za pokritje tekočih stroškov. Navezano je zatorej zgolj na podporo in požrtvovalnost slovenskega rodoljubja. Internat, nastanjen po zasebnih, nikakor temu namenu določenih prostorih, se ne more tako razvijati, kot bi bilo želeti.	V	novem	poslopju	bo
pa mogoče v polnem obsegu zadoščati splošnim nujnim	in	utemeljenim zahte-
vam slovenske javnosti.
Ker sta se društvo »Mladika« in njega upravni odbor v interesu slovenske javnosti odzvala, ne da bi imela od tega kake lastne koristi, zato ape-Iujeta prej ko slej na slovensko javnost in jo prosita, naj ju gmotno podpira. Odbor bo z veseljem pripravljen, darila in zbirke objavljati in pričakuje zanesljivo krepkejšega odziva nego doslej. Pravila, prospekt, hišni in disciplinarni red se dobe pri vodstvu internata ali pa pri društvenem odboru.
Zajedno z internatom je pričelo društvo tudi z izvrševanjem drugega namena, z otvoritvijo zasebne dekliške ljudske šole, ki se je pričela na podstavi razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 2. oktobra 1907 pod št. 5322 kot enorazrednica s pravico do sukcesivnega razširjenja v štirirazrednico.. Slovesno je bila otvorjena dne 4. oktobra 1907 hkratu z mestnim dekliškim licejem v novi zgradbi licejskega poslopja, z dovoljenjem mestne uprave, nastanjena v pritličju tega poslopja. S šolskim letom 1903/9 je postala dvorazrednica, s šolskim letom 1909/10 trirazrednica in letos štirirazrednica.
Ves čas je šoli voditeljica licejska učiteljica in nadzorovalna^daina za mestni dekliški licej, gospodična Marija Wessnerjeva. Kot učiteljice službujejo tia zavodu: od pričetka gospodična Marija G r o š 1 j e v a. Ko je postala šola dvorazrednica. je bila imenovana za drugo učiteljico gospodična Cirila Pleško; od šolskega leta 1909/10 pričenši, torej ko je postala šola trirazrednica, službuje na zavodu kot tretja učiteljica gospodična Marija Gomil-
škova; od tekočega šolskega leta pričenši, torej na štirirazrednici pa kot četrta gospodična Marija A r s e 1 i n o v a. Katehet je licejski učitelj .1 a n k o M ! a k a r.
Zavod je štel kot enorazrednica 24 učenk, kot dvorazredniea 64, kot tri-razrednica 109, kot štirirazrednica jih pa šteje 143. Pravico javnosti ima vsled odloka c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 2. marca 1911, št. 1380.
Šolnina znaša po 4 K na mesec; oprošča se v posebnega ozira vrednih slučajih.
Tudi za izvrševanje tretjega društvenega namena so se že storili pripravljalni koraki. C. kr. ministrstvo za javna dela je z odlokom z dne 16. aprila 1909 pod štev. 118—XXIb/5029 odobrilo temeljna določila in	učni	načrt za	bodočo
Kuharsko in gospodinjsko šolo. Za to šolo obstoji poseben	odbor,	nekak	pomno-
ženi upravni odbor društva »Mladike«, v katerem so poleg tega še gg. c. kr. deželni šolski nadzornik Fr. Hubad, licejski ravnatelj I. Macher, c. kr. ravnatelj I. Subiczgosposoprogoinc. kr. vlad. svet. dr. Fr. Zupanc.
Lani že se je v prostorih društvenega internata vršil takšen počitniški tečaj za učiteljice pod spretnim vodstvom za to usposobljene učiteljice gdčne. Jerice Zemljanove v popolno zadovoljstvo udeležnic. Udeležilo se ga je pa 12 učiteljic in sicer 11 s Kranjskega in 1 z Goriške. Letos se namerava drugi tak tečaj. Poučevalo se je, oziroma poučevalo se bo v kuhanju, gospodinjstvu, hranoslovju, knjigovodstvu, higieni in pravoslovju. Poučevali pa so, oziroma bodo poleg že navedene voditeljice gg. sodni svetnik Milčinski, tržni nadzornik A. Ribnikar in šolski zdravnik dr. M. P u s.
Dokler pa društvo ne razpolaga s primernimi prostori, se omenjena šola ne do mogla uspešno razvijati v tem okviru, v katerem bi	bilo	to	želeti.	Gotovo
bo pa v novem poslopju prostora in prilike dovolj.
Prej ali slej — mestna uprava ljubljanska, kakor tudi deželna naučna uprava stremita resno po tem ■— se ima na mestnem dekliškem liceju ustanoviti praktičen gospodinjski tečaj v izpopolnitev naobrazbe onih gojenk, ki se hočejo na podlagi teoretske licejske naobrazbe po tamošnjih završenih študijah vsposobiti za praktično življenje kot bodoče gospodinje. Ker z letošnjim šolskim letom mestna višja dekliška šola preneha in ker se večina bodočih absolventk šestrazrednega liceja ne bo posvetila učiteljskemu in sploh teoretskim poklicom, leži potreba takšnega tečaja na dlani. Obiskovalkam omenjenega tečaja hoče dati društvo »Mladika« v bodoče kuharski in gospodinjski šoli primerne prilike ob rednem pouku vzgojiti sc ondi tudi praktično. V ta namen bodo gojenkam omenjenega praktičnega tečaja — ki bodo vsaj izvečine tudi gojenke internata, novi internatski prostori zelo prilično na razpolago, ker so z licejem itak v neposredni zvezi.
Vpisovanje za bodoče šolsko leto se bode vršilo dne 14. in 15. j u 1 i j a t. 1. od 10. do 12. in 15. septembra t. 1. od 8. do 12. v pritličju mestnega dekliškega liceja.
Razred
Število učenk 12. 9. 1910
Co
GO
CO
vstopilo
izstopilo
umrlo
Število učenk
co
Co
6-7
CD
Co
CO
7-12
co
12—13
13-14
nad 14
rimsko-
kat.
CO
Co
CO
00
druga
CO
slov
Co
co
CO
drug
CO
CO
v Ljubljani
zunajl Ljubljane
Cn
Cn
CO
prav
pridno
pridno
manj
pridno
Co
CO
05
to
zanikamo
sposobnih
CO
co
nespo-
sobnih
nesposob,
co
co
Neizprašanih je ostalo_____
celo r
to
nič
to
učenk
cn
oo
s.
Statistični pregled učenk.
Imenik učenk.
Bajuk Mira, Ortnek.
Bitenc Ana, Ljubljana.
Fatur Ljudmila, Ljubljana. Gaberšek Marija, Ljubljana. Gaberšek Mira, Ljubljana. Gartner Ivanka, Rožna dolina. Gogala Anica, Ljubljana. Gričar Marjeta, Ljubljana. Gruden Vera, Ljubljana, Hudales Marija, Ljubljana. Hribar Amalija, Ljubljana. Janežič Doroteja, Ljubljana. Jeglič Ana, Ljubljana.
Kerne Marija, Glince.
Korenini Ernestina, Ljubljana. Koželj Viktorija, Ljubljana. Kušar Zofija, Glince.
Artelj Marija, Ljubljana.
Andervald Magdalena, Ljubljana. Brunet Miroslava, Ljubljana.
Brovet Ana, Ljubljana.
Bukšič Viktorija, Ljubljana.
Čeh Marija, Glince pri Ljubljani. Debevec Božena, Kamnik.
Falle Marija, Ljubljana.
Gradišar Frančiška, Ljubljana.
Koželj Marija, Ljubljana.
Mancini Marija, Ljubljana.
Mazi Nadina, Ljubljana.
Milavec Ljudmila, Ljubljana.
Mrak Dragica, Ljubljana.
Neßman Štefanija, Št. Mihael.
Nitsch Sabina, Vrhnika pri Ljubljani. Papež Marija, Postojna.
I.	razred.
Krisch Marija, Ljubljana.
Lampič Irma, Ljubljana.
Logar Marija, Ljubljana.
Maire Margareta, Pasova.
Mally Mara, Ljubljana.
Mancini Ana, Ljubljana.
Mrak Elizabeta, Ljubljana.
Petrič Anica, Ljubljana Ponikvar Pepi, Ljubljana.
Strle Frančiška, Ljubljana.
Škrle Štefanija, Ljubljana.
Škulj Marija, Tržišče.
Vecchiet Melita, Trst.
Wider Mara, Ljubljana.
Zajec Frančiška, Kamnik.
Zamljen Viktorija, Ljubljana.
Zenkovich Marija, Reka.	34
II.	razred.
Pogačnik Nikoleta, Ljubljana.
Puhek Alojzija, Ljubljana.
Putrich Marija, Ljubljana.
Povše Ana, Sp. Šiška pri Ljubljani. Rlchtar Vekoslava, Ljubljana.
Skalar Ida, Gradec.
Špindler Martina, Kamnik.
Stuk Julijana, Tinje (Koroško).
Schwara Herta, Ljubljana.
Ševčik Vera, Ljubljana.
Tekavčič Ana, Ljubljana.
Trefalt Ana, Ljubljana.
Ravnikar Štefanija, Ljubljana.
Valjavec Ljudmila,v Ljubljana.
Weber Ljudmila, Št. Pankrac (Štajersko). Zarnik Juta, Ljubljana.
III.	razred.
Adamič Marija, Ljubljana. Artelj Antonija, Siska.
Bajuk Jelica, Trbiž.
Bergant Ivanka, Ljubljana. Bezlaj Franjica, Zagreb. Bezlaj Karolina, Zagreb. Biber Anica, Ljubljana. Bukšič Angela, Ljubljana. Duler Georgia, Reka.
Fink Vida, Ljubljana.
Gartner Darinka, Ljubljana. Hribar Tatjana, Ljubljana. Hribar Vera, Ljubljana. Janežič Antonija, Ljubljana, pl. Jezierska Ana, Černovice. Kreč Ivanka, Ljubljana.
Kreč Marija, Ljubljana.
Kos Barbara, Ljubljana. Logar Ivanka, Ljubljana.
Markič Pavla, Ljubljana.
Mazelle Milena, Gradac (Kranjsko). Milavec Marija, Ljubljana.
Mittermayer Roza, Ljubljana.
Nagode Marija.v Trst.
Petek Herma, Žalec (Štajersko).
Potokar Zorka, Ljubljana.
Polc Ivanka, Ljubljana.
Škof Meta, Ljubljana.
Šubic Ana, Celje.
Tušar Angela, Šiška Urbanc Klementina, Šiška.
Vecchiet Ljudmila, Skedenj (Primorsko). Vogelnik Vida, Ljubljana.
Wider Vladimira, Ljubljana.
Zupančič Alojzija, Ljubljana.
Zupančič Ana, Ljubljana.
Zupančič Helena, Ljubljana.
Zupančič Jožefa, Ljubljana.	38
IV.	razred.
Adamič Natalija, Ljubljana.
Aschmann Marta, Novo mesto.
Črnigoj Antonija, Trnovo.
Debevec Frančiška, Sežana.
Dolenc Erna, Ljubljana.
Fatur Gizela, Ljubljana.
Florjančič Štefanija, Ljubljana.
Goldman Zofija, Ljubljana.
Grobelnik Marjetica, Ljubljana.
Jakil Mihaela, Rupa [Primorsko). Janežič Marija, Ljubljana.
Jeglič Gabriela, Ljubljana.
Krže Ivanka, Ljubljana.
Koch Nadina, Ljubljana.
Koch Ruša, Ljubljana.
Kosmač Pavla, Ljubljana.
Kobe Milena, Ljubljana.
Lilleg Marija, Šmarje pri Jelšah (Staj.). Mazi Mihaela, Ljubljana.
Oman Cirila, Trebnje.
Oman Emilija, Trebnje.
Pirc Vasilisa, Ljubljana.
Ponikvar Ivanka, Ljubljana.
Potrato Marjetica, Ljubljana.
Rovšek Danica, Ljubno (Staj.).
Sedej Helena, Ljubljana.
Seunig Martina, Ljubljana.
Simčič Viktorija, Ljubljana.
Smodej Slavica, Velike Lašče.
Sulič Angela, Gradiška (Prim.).
Šarc Hedviga, Maribor (Štaj.).
Trdina Frančiška, Ljubljana.
Trefalt Vida, Ljubljana.
Tušar Olga, Javornik.
Zajc Slavka, Ljubljana.
Zottich Elizabeta, Pulj.
Zupanec Adela, Ljubljana.
Župnek Marija, Ljubljana.	38
••