Št. 24 (2599), leto L • Novo mesto, četrtek, 17. junija 1999 • Cena: 210 tolarjev
dolenjka, d.d.
NOVO MESTO
Vabimo vas na otvoritev nove prodajalne SALON MODE na Ljubljanski cesti 31 v četrtek, 17. junija 1999, ob 13. uri. Širok izbor tekstila in obutve.
V soboto, 19. junija 1999, od 7. do 19. ure odprta prodajalna MARKET LJUBLJANSKA v Novem mestu.
175 nejevoljnih sezoncev, ki v nasadih krškega podjetja TVon obirajo jagode, je v spremstvu policije namesto na delo odšlo na dveurni pohod proti sedežu podjetja v Krškem
KRŠKO - Prejšnji teden je po Krškem in preko medijev tudi po vsej Sloveniji odmeval protest Moldavskih sezonskih delavcev, ki so od svojega delodajalca Petra Jankoviča zahtevali boljše plačilo ter se pritoževali nad hrano in ukrepi vodstva podjetja Tron. Protest je trajal vse do 16. ure popoldan, končal pa se je tako, da so delavci naslednji dan spet delali v nasadih, kot da se ni nič posebnega zgodilo, podjetje pa je imelo za 30.000 mark škode.
Družba Tron, ki pridela 80 odst. celotne ponudbe jagod na slovenskem tržišču, izvaža pa jih tudi v sosednje države, potrebuje v sezoni obiranja 400 do 500 obiralcev. Kot seje pokazalo v zadnjih letih, si stalnih obiralcev nikakor ne more zagotoviti doma, zato si pomaga z delavci iz Moldavije. Minulo sredo, ko se je obiralkam pridružila še skupina moških, so izkoristili za prostest. Od direktorja Jankoviča so zahtevali večje plačilo in še, naj jim namesto malice izplača denar. Moldavijci so še zahtevali, da jim omogočijo, da po koncu obiranja še ostanejo v Sloveniji, do konca izkoristijo delovno vizo in si še kaj zaslužijo z delom na kmetijah ali pri zasebnikih. Direktor jim je, ker se niso hoteli vrniti v nasade, poklical avtobuse, da bi se vrnili domov, a niso šli v vozilo.
d»VBEME
Danes bo še spremenljivo oblačno vreme s popoldanskimi plobami in nevihtami, jutri v soboto in nedeljo pa bo sončno.
zdravniški pregled ter prihod in odhod. Vsak delavec podjetje stane 322 tolarjev na uro (bruto 483 tolarjev na uro), pri čemer je 100 tolarjev plačilo za delo, osta (Nadaljevanje na 2. strani)
KDO BO OBIRAL JAGODE?- Te dni v nasadih v Vrbini pri Brežicah spet obirajo jagode in med obiralci je še vedno skoraj 200 tujcev. Kako bo s sezonskimi delavci v bodoče, ni mogoče reči. V ponedeljek je Tron začel z obiranjem jagod v nasadih na Rogli, kjer jim je uspelo dobiti domače obiralce. (Foto: B. D. G.)
Peter Jankovič je prepričan, da je do nemirov prišlo zato, ker so v Tronu uvedli strožje ukrepe, da bi preprečili delo na črno pri bližnjih kmetih in celo prostitucijo ter z obojim povezano namišljeno zbolevanje in nenadne odhode domov zaradi smrti bližnjih. Da bi lažje nadzorovali delo in delavce, so letos redno zaposlili tudi 70 domačinov. In zakaj je Tronu toliko do tega, da Moldavijci ne bi delali pri drugih? “Vse postopke in stroške v zvezi z delovnimi dovoljenji in prihodom Moldavijcev v Slovenijo je krilo podjetje Tron, želi pa-bi radi Moldavijci, še bolj pa zasebniki in kmetje iz bližnje in daljne okolice,” meni Jankovič.
Tron noče izplačevati denarja namesto toplega obroka, saj bi mnogi delavci v želji po večjem zaslužku potem stradali. V podjetju so tudi pojasnili, zakaj lahko Moldavijce plačajo le 100 tolarjev na uro, medtem ko za delo na črno pri kmetih in zasebnikih dobijo trikrat več. Črni delodajalci z delavci namreč nimajo nobenih stroškov, saj jim plačajo na roko, medtem ko mora Tron za vsakega delavca, še preden prične z obiranjem, odšteti 91.050 tisočakov za dokumentacijo, delovno vizo,
PRIHAJA AMERIŠKI PREDSEDNIK
Zmagovalec ali poraženec?
Ameriški predsednik William Jefferson Clinton prihaja k nam v trenutku, ko so oči svetovne javnosti usmerjene v našo neposredno bližino, na območje, katerega sestavni del smo do pred nekaj leti bili tudi mi. Čeprav v času, ko so načrtovali njegov obisk v Sloveniji, še ni bilo govora o dejanskem posredovanju Nata na Kosovu, je naneslo tako, da Clinton prihaja k nam kot zmagovalec ene najbolj nenavadnih vojn v zgodovini.
Nato in Združene države Amerike so na Kosovu ukrepate v imenu svetovne skupnosti, ki pa o napadu ni imela enotnega mnenja, frvič se je zgodilo, da je bila zaščita človekovih pravic jasno postavljena nad suverenost neke države. Poleg tega se je prvič zgodilo, da je nekdo dobil vojno, ne da bi en sam vojak, če izvzamemo pilote sestreljenih letal, stopil na tla napadene države, zato niti ni čudno, da zmago slavita obe strani, dejanski poraženci Srbi še precej bolj evforično kot nasprotna stran. Čeprav je bil eden izmed (neizrečenih) poglavitnih ciljev Nata strmoglavljenje Miloševiča in njegovega režima, balkanski car danes sedi v svojem prestolu trdneje kot kdajkoli prej, vsaj kar se tiče naklonjenosti svojih volilcev, ki so podpis mirovnega sporazuma sprejeli kot zmago Miloševičeve miroljubne politike. Nasprotni strani sta se v Jugoslaviji bojevali vsaka na svoj način, medtem ko se je Nato bojeval z bombami in raketami, je Miloševič dobival zanj še pomembnejši') medijsko bitko. Clinton je tako zmagovalec le v Ameriki in na Zahodu, kjer javnost tudi zaradi vojne v Jugoslaviji počasi že pozablja njegovo afero s pripravnico Monico.
IGOR VIDMAR
Berite danes
stran 2:
•Zdravljenje novomeške bolnišnice
stran 3:
• Veliko invalidov na robu preživetja
stran 4:
•S peticijo nad umiranje Metlike
stran 6:
•Zoper prvenstvo v samomorilstvu
stran 8:
•Prvi je Revoz, nato pa dolgo nič
stran 9:
•Kaj je vino cviček in kaj ni?
stran 11:
•Peugeot boxer ju je pripeljal v zapor
Igor Vidmar
Igor Primc je izboljšal lastni rekord
Nov državni rekord v metu diska veliko obeta
NOVO MESTO - V nedeljo je najboljši novomeški atlet olimpijec Igor Primc na finalnem tekmovanju atletskega pokala Slovenije z izidom 63,78 m v metu diska za 4 centimetre izboljšal lastni pred dvema letoma doseženi državni rekord. Novi in stari rekorder je zadovoljen z izvrstno formo, ki je po velikih težavah s poškodbami in precej kasnejšem začetku priprav s trenerjem Karlom Gačnikom nista pričakovala: rekord je pripisal tudi ugodnim vremenskim razmeram oziroma natančneje nasprotnemu vetru, ki mu gaje uspelo dobro izkoristiti.
S tem izidom je Primc izpolnil A-normo za nastop na svetovnem prvenstvu 22. avgusta v Atenah, na katerega se bo zdaj lahko mirno pripravljal, in si obenem verjetno že zagotovil tudi nastop na olimpijskih igrah prihodnje letov v Sydneyju. S trenerjem upata, da bosta do svetovnega prvenstva formo še izboljšala.
I. V.
POGOVORI MED SINDIKATI IN REVOZOVO UPRAVO
NOVO MESTO - V ponedeljek so v Novem mestu nadaljevali pogajanja med v Revozu delujočimi sindikati in Revozovo upravo o sindikalnih zahtevah, v glavnem o povečanju plač. Pogajanja se nadaljujejo in vse kaže, da bodo drugi teden podpisali dogovor.
U BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. H PE NOVO MESTO
so vam 7,5 % letne bančne obresti dovolj?  Tudi vrednostni papirji so varčevanje.
BpH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), ® 068/342-410 BpH, Rimska cesta 11, Trebnje, "S 068/460-730 pH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, "S 068/56-480
Sezonci iz Moldavije protestirali
JUBILEJNI PEVSKI TABOR
ŠENTVID PRI STIČNI - Z astopom petih zamejskih
to io ^ /b(,r(,v se bo v sobo-■ ' ^- junija, ob osmih zve-jubilejni 30. pevski or in se nadaljeval v ne-20. junija, ob 11.30 s •^vorko sodelujočih ter ob 24“ri s sklepnim koncertom zbor«v s približno 6.500 cit °i! *n delovanjem poli-
Ienr!g°dbe‘ Uiri8iral bo vor ■. Slovnostni golil čibo Pre(tsednik Repub-e Slovenije Milan Kučan.
ISSN 0416-2242
9 770416 224000
vaš četrtkov prijatelj
dolenjski list
Paič
BBEZPLAČNA 7AMFN.IAVA 2UA za Vašega FORDA*
Pti FORDU Paič Vam ugodno zamenjamo olje in oljni filter. Menjava je brezplačna pa še °'je in zračni filter boste aobili ceneje (za bencinski djotor vse za 3.999,00 SIT, za oiesel vse za 4.500,00 SIT). Akciia velja 8121. do 24 junija Pokličite 59-059 (Krška vas) n 321-423 (Novo mesto) ali enostavno pridite!
* velja za osebna vozila
DESETLETNICA USTANAVLJANJA
Podprli enoten obkolpski park
Dogovor med ministrstvi bo težji kot z občinami - Kaj pravi minister dr. Pavel Gantar
PARK KOČEVSKO-KOLPA -Minister Gantar je v Kočevju podprl idejo o ustanovitvi enotnega parka z enakopravno udeležbo vseh vključenih občin pri odločanju.
PRVI MEDNARODNI FESTIVAL GODB IN MAŽORETNIH SKUPIN - V centru Trebnjega sta ga preteklo soboto pripravila območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti in občinski pihalni orkester Trebnje. Nastopajoče in približno 2000 obiskovalcev te prireditve v okviru "11. Iz trebanjskega koša” je uvodoma pozdravil trebanjski župan Ciril Pungartnik, po nastopih pa se je vsem zahvalil predsednik trebanjskega orkestra Daniel Metelko. Poleg domačih godbenikov so nastopili še Metličani, orkester slovenske policije, zamejci s Proseka pri Trstu in nemški prijatelji Trebanjcev iz Lauingena. Show programi brhkih mažoretk iz Laškega, Logatca, Radeč in Trebnjega (na posnetku) pa so bile še posebna paša za uho in oko. (Foto: P. Perc)
NI DOVOLJ DOMAČIH OBIRALCEV
KOČEVJE - Letos mineva 10 let, odkar so na ministrstvu za okolje in prostor začeli na pobudo lokalnega okolja delati na ustanovitvi regijskega parka Kočevsko-Kolpa. Da bi določili nadaljnje aktivnosti, so se predstavniki občin, ki so vključene v projekt (Kočevje, Kostel, Osilnica, Ribnica, Loški potok, Sodražica, Semič, Žužemberk, Dolenjske Toplice in Novo mesto), v petek v Kočevju pogovarjali z ministrom dr. Pavlom Gantarjem.
“Ustanavljanje parkov ni enostavna zadeva. Zelo seje treba potruditi in pripraviti tak projekt in tak program upravljanja parka, ki bo izvedljiv in sprejemljiv za vse,” je povedal minister Gantar. Poudaril je, da so zaradi dobrih izkušenj pri projektu regijskega parka Snežnik podobno organizirali tudi delo na ustanovitvi parka Kočevsko-Kolpa. Tako morajo sedaj najprej določiti koordinatorja, nato pa še imenovati programski in projektni svet.
“Brez kmetijcev in gozdarjev parka ne moremo narediti, oni pa ne morejo brez nas izpeljati svojih programov, zato se bomo morali dogovoriti,” je dejal. Strinjal pa se je z udeleženci razgovora (manjkali so predstavniki Loškega Potoka, Sodražice in Dolenjskih Toplic), da se bodo ministrstva
med seboj zmenila težje kot z občinami. O marca opravljenem razgovoru z občinama Kostel in Osilnica, ki se zavzemata za čimprejšnjo ustanovitev parka, ter podprtju njihove ideje Obkolpskega par-
ka, če se do konca julija z ostalimi občinami ne bodo mogli dogovoriti o ustanovitvi parka Kočevsko - Kolpa, je dejal, da ne vidijo več potrebe po ustanovitvi dveh ločenih parkov. Se posebno ne, ker so se ob zaključku petkovega sestanka dogovorili, da bodo občine v 10 dneh posredovale predloge članov za programski oziroma projektni svet.
M. LESKOVŠEK-SVETE
I Syhr!uNf4 SOKOVEM JUBILEJU - Prejšnji petek je Lojze Slak, ki letos I C'v halj T~n,‘Praznuje 35-letnico delovanja ansambla, pred 4500gledal-uprizoril pravcati narodnozabavni spektakel. Prireditev so 1 Prišl '‘‘ti' nekull‘n naši politiki, iz Amerike pa je s posebnim prizna-[ j01' ribt/i U y^ary C imperman, saj je bil Lojze Slak v zvezni državi Minne-| Q bo/’! . Pn' tujec za glasbenika leta. Avtorji oddaj Boš videl, kaj čojze Slak, Janez Pavlin in Slavko Podboj so tudi s to pri-y0. q0 °fazvli. da lahko zunaj meja dežele cvička pripravijo dobro od-l?1 bese /a Pevc‘ hi godci, ki so v preteklih letih nastopali s Slakom, in n n,)Ko ' ntyov'h v'~ so popestrili prireditev. Člani ansambla so pre-j s°dei(?v 1 s,itk, omeniti velja priznanje založbe llelidon zu 30-letnoplod-<T’1(1 jih ' U-n^( K("u'e oddaje je bil veličalen: kar 15 mladih harmonikar " lobtS'“"c Kl,n žar, so skupaj s Slakom zaigrali in zapeli ponuro-( °>’0 vižo V dolini tihi. (Foto: I. P.)
Poslanski privilegiji
Študentski humor iz sedemdesetih let, da smo pred zakonom vsi enaki - eni bolj drugi mani - je doživel potrditev že ničkolikokrat. Pritrdili so mu nedavno tudi poslanci, ki so izglasovali novelo zakona, s katero naj bi si zagotovili privilegije pri upokojevanju. Vse namreč kaže, da poslanci želijo biti nekaj več kot navadno ljudstvo. Potem ko so parlamentarci, ne vsi, o čemer so javni podatki, s spremembo zakona tjtko dobro poskrbeli zase, se je dvignil vihar. Državni svet se je takoj srečal s predlogom svojega člana, naj podpre veto na omenjeno sporno zakonsko določilo. Upokojenci so na državni ravni napisali ostro protestno pismo predsedniku vlade in zagrozili z množičnim protestom. “Navadno” ljudstvo v neuradnih pogovorih odločno nasprotuje poslancem. Sindikati so poskočili in požugali ministru Ropu; svobodni sindikati so zagrozili, da bodo odstopili od nedavno sprejetega sporazuma o pokojninski reformi. Nesramnost poslancev bode v oči toliko bolj, ker je državni zbor nedavno tega zahteval zaostritev pogojev za upokojevanje v Sloveniji. Večina poslancev državnega zbora, ki je uzakonila za poslance poseben položaj, ima še priložnost, da se opere pred volilci. Če bo državni svet podprl veto na zakonsko določilo in "posebnem položaju poslancev”, bo državni zbor lahko s ponovnim glasovanjem zavrnil posebne poslanske pravice. V torek, ko to poročamo, za tako kesanje poslancev še ni prepozno. Javno mnenje - drobec tega predstavlja tokratna anketa Dolenjskega lista - poslance sili k ponovnemu razmisleku o z ustavo določeni enakosti državljanov pred zakonom.
SREČKO OCVIRK, kmetijski inženir iz Sevnice: “Nikakor nisem za to, da bi se delili na prvorazredne in drugorazredne državljane, da bi zakoni veljali le za drugorazredne, medtem ko si tisti, ki se imajo za prvorazredne, zase priredijo celo zakone, ki jih delajo še bolj privilegirane... Ko gre za poslanske privilegije je lahko dobiti večino, ker gledajo predvsem nase!”
STANE SITAR, uslužbenec Dolenjske banke v Trebnjem: “Zakoni morajo biti za vse enaki, zato ne gre, da bi si nekateri, denimo naši poslanci, z benificiranim upokojevanjem izborili, da so bolj enakopravni od drugih! V že tako krhkem pravnem redu, ali bolje neredu, je takšno početje izvoljenih predstavnikov ljudstva, ki gledajo bolj na svoje kot na obče koristi, zelo kratkovidno.” FRANC URBANČ, upokojenec iz Viher pri Krškem: “Tudi poslanci garajo, ne rečem, da ne, toda kar delajo zdaj, ni pravilno. Za kmeta delajo narobe, saj morajo tudi kmetije pustiti živeti, čeprav gremo v Evropo. Denacio-nalizacija, to je sramota! Poslancem za tako delo ne zaslužijo posebnih ugodnosti, tudi predčasnega upokojevanja ne.” MARTIN IVNIK, pleskar na gradbišču glasbene šole Brežice: “Takoj zamenjam s poslanci vsaj za eno leto, a tudi za pet mesecev. Jaz bi. preživel, oni pa ne bi z mojo plačo. Poslanci bi lahko malo bolj gledali na ljudi, ne samo nase. Vo-Lil bi poslanca, ki bi odgovarjal za svoje delo, tako kot odgovarjamo delavci. Poslanske napake zdaj plača davkoplačevalec.”
ALOJZ PUHEK, hišnik in šofer na osnovni šoli Dragatuš: “Sem proti temu, da bi imeli poslanci takšne privilegije. Tako kot velja upokojevanje za vse ostale državljane, naj tudi zanje. Saj imajo že zdaj velike plače in niso socialno ogroženi. Nas, navadnih smrtnikov, pa ni nihče vprašal, kakšno upokojevanje nam ustreza. Prav gotovo bi si tudi mi uredili ugodnejši odhod v pokoj.”
JOŽEF KOČEVAR, sekretar ZSSS za Belo krajino s Sel pri Semiču: “Privilegiji poslancev so klofuta volil-cem, ki jim, zgaranim, podaljšujejo pokojninsko dobo, medtem ko se bodo poslanci lahko upokojili že pod 50. letom starosti. Vredno obsodbe! Tak parlament bi morali razpustiti. Zaradi odločitve poslancev ni več moralnega zadržka, da ne bi zrušili pokojninskega zakona.”
BRANKO GAŠPERIČ, prodajalec v Elektrotehni v Novem mestu: “To, kar bi radi dosegli poslanci, je sramota. Pred dobrim mesecem so sprejeli nova določila za upokojevanje, sedaj pa zase zahtevajo predčasno upokojevanje. Zakon naj bo za vse državljane enak, še posebej, ker imajo poslanci že sedaj dovolj privilegijev. Če je denar za vsako oslarijo, da gre na referendum, pa naj gre Še ta.”
SUZANA PUŠ, profesorica razrednega pouka iz Kočevja: “Če bi bila poslanka, bi glasovala, kot je večina, ker pa nisem, sem za to, da bi upokojevanje veljalo za vse enako. Ne vem, zakaj poslanci tratijo čas v zvezi s svojim upokojevanjem. To bi moral urejati sistemski zakon. Če so izjeme mogoče, potem, mislim, obstaja še kdo, ki bi bil do tega bolj upravičen kot poslanci!”
Sezonci iz... na dan prišla prikrivana resnica
DOLENJSKI LIST
(Nadaljevanje s 1. strani)
lo pa nastanitev, prevoz na delo in malica.
Stroški ostajajo taki le v primeru, če vsi delavci pridejo na delo. Letos je Tron uredil in plačal delovne vize za 251 oseb, čeprav jih je potem v Slovenijo prišlo le 183, pa še od teh se jih je že na začetku 8 vrnilo domov. “Tuji sezonski delavci tako nikakor niso poceni,
* Že pretekli četrtek so obiralci spet delali v nasadih. Kot je povedal Jankovič, je v minulih dneh sanitarna inšpekcija ugotovila, da z malicami ni nič narobe, kršitev niso našli niti inšpektorji za delo, medtem ko so vprašanje prostitucije in dela na črno prevzeli kriminalisti.
njihova edina prednost je, da so stalni, kar je nujen pogoj pri obiranju jagod. Delavci iz Moldavije imajo pravico delati samo pri podjetju Tron, ki je pridobilo delovno dovoljenje, medtem ko je vsako delo drugje nelegalno in kaznivo za delavca in za delodajalca,” pravi Jankovič.
B. DUŠIČ GORNIK
RAZSTAVA O SLOMŠKU NA BIZELJSKEM
BIZELJSKO - Krajevna skupnost Bizeljsko, Turistično društvo Bizeljsko in cerkveni svet bodo v nedeljo, 20. junija, ob 15. uri v veroučni učilnici v župnišču na Bizeljskem pripravili otvoritev razstave o Slomškovem življenju in delu na Bizeljskem v letih 1825 in 1826.
■.
w	j	lil	Iti
mimmi
Sergej Čas
Dodatki k plačam le pesek v oči
Tako meni Sergej Čas, novi podpredsednik panožnega sindikata
SEMIČ - V začetku junija je bila v Radovljici 3. volilna skupščina sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Na njej so izvolili novo vodstvo in organe, eden od dveh podpredsednikov, zadolžen za področje sociale, pa je postal Sergej Čas iz Semiča.
To je za belokranjske sindikate še toliko pomembnejše, ker jim kljub poskusom doslej še ni uspelo, da bi katerega od njihovih kandidatov izvolili na pomembnejšo funkcijo v katerem koli panožnem sindikatu. Sicer pa Sergej Čas kot sindikalni delavec ni nepoznan, saj je zadnji dve leti predsednik sindikata v Domu starejših občanov v Črnomlju, član sekretariata območne organizacije ZSSS Bele krajine, dve leti pa tudi član republiškega odbora sindikata zdravstva in socialnega skrbstva.
Čas je zdravstveni tehnik v črnomaljskem Domu starejših občanov, prav sedaj pa zaključuje ob delu študij zdravstvene nege na Visoki šoli za zdravstvo. “V sindikatu sem se boril predvsem za tiste, ki delajo v sociali in zdravstveni negi. Moram pohvaliti, da v Beli krajini ne prihaja do kršenja kolektivnih pogodb pri izplačilu plač,” je povedal iz izkušenj Čas.
Sergej Čas zagotavlja, da si bo v štiriletnem mandatnem obdobju svojega podpredsed-nikovanja prizadeval za povišanje izhodiščnih plač, saj je po njegovem izplačevanje dodatkov le metanje peska v oči.
M. B.-J.
Zdravljenje novomeške bolnišnice
Lani je novomeška bolnišnica poslovala pozitivno - Prikrivana resnica o veliki izgubi - Izvrsten kader, nemogoči prostori - Nujno dokončanje nove bolnišnice
NOVO MESTO - Na novomeško bolnišnico je vezanih okoli 104.000 prebivalcev Dolenjske, Bele krajine in Posavja, v nekaterih bolnišničnih dejavnostih pa celo 160.000 ljudi. Po velikosti je ta regijska bolnišnica četrta v Sloveniji, ima 487 postelj, redno zaposlenih pa je 844 ljudi.
Prejšnji četrtek je vodstvo bol- 17 odst. pod povprečjem sloven-
nišnice na pogovor povabilo dolenjske in belokranjske župane, vendar sta se ga udeležila le dva: novomeški dr. Tone Starc, dolgoletni direktor te bolnišnice, in se-miški Janko Bukovec. Poslovanje, delo in načrte bolnišnice sta prikazala v.d. direktorice Mira Retelj in v.d. strokovnega vodje dr. Jože Smodej.
Lansko leto je bolnišnica zaključila s pozitivnim rezultatom; res je bilo dobička le nekaj manj kot 800 tisočakov, kar je le 0,02 odst. celotnega prihodka, vendar je to glede na velike izgube v prejšnjih letih lep uspeh in dober obet. Sicer pa je končno prišla na dan prikrivana resnica o izgubi novomeške bolnišnice v preteklih letih, ki v kaj čudni luči kaže “enakopraven” način financiranja slovenskih bolnišnic. Izkazalo se je, da je bila v letih 1992 in 1993 novomeška bolnišnica financirana
OTVORITEV VODOVODA
KRVAVČJI VRH - V soboto, 19. junija, bo ob 19. uri pri gasilskem domu na Krvavčjem Vrhu otvoritev 6.600 metrov dolgega vodovoda od Krupe do Krvavčjega Vrha. Vodovod bo odprl državni sekretar za področje regionalnega razvoja na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Rado Klančar.
skih bolnišnic in je zato v teh letih “pridelala” 115 oz. 275 milijonov tolarjev izgube. Leta 1994 so novomeški bolnišnici priznali cene, ki so bile 9 odst. pod slovenskim povprečjem, izguba pa je znašala rekordnih 308 milijonov tolarjev; 1995 in 1996 so bili s financiranjem 4 odst. pod povprečjem in še lani so imeli skoraj 2 odst. nižje priznane cene, kot znaša povprečje slovenskih bolnišnic. Sele leta 1997, ko so uvedli sanacijo novomeške bolnišnic, so te nepravičnosti prišle na dan, a ministrstvo sedaj nima ne denarja ne volje, da bi to očitno krivico popravilo. Ob tem pa so v Sloveniji tudi bolnišnice, ki jim priznavajo 10 odst. višje cene od povprečja.
VODSTVO - Novomeško bolnišnico vodita v.d. direktorice Mira Retelj in v.d. strokovnega vodje dr. Jože Smodej.
Seveda vsa izguba, ki je zaradi tega nastala, še ni pokrita. Od skupaj skoraj 700 milijonov tolarjev je je še vedno 474 milijonov, kar seveda povzroča bolnici likvidnostne težave, nejevoljo pn dobaviteljih, ki jim plačujejo z zamudo, in dodatne stroške financiranja. V bolnišnici so po besedah Retljeve pas zategnili do zadnje luknje, zaradi česar pa ne trpi kakovost dela, skratka, pacienti tega ne občutijo. Vendar tako ostrega varčevanja ne bodo mogli dolgo zdržati. “Naš cilj je seveda uspešno in kakovostno delo regijske bolnišnice,” pravi v.d. direktorice.
. • Sicer pa je bilo lani v novomeški bolnišnici hospitalizirani"
20.915 bolnikov, povprečna ležalna doba je znašala 7,32 dni, v bolnišničnih ambulantah pa s pregledali blizu 136.000 bolnikov V naslednjem srednjeročnem oD' dobju naj bi investirali 1,8 ■J1'11] jarde tolarjev; ta denar naj bi Porabili za dokončanje nove bolni' nice, preselitev internega in • fekcijskega oddelka ter obnov pljučnega oddelka.  ____________
Kot je poudaril dr. Smodej, je kader novomeške bolnišnice strokovno visoko usposobljen, ce vrhunski, nekateri oddelki pan1® rajo delovati v nemogočih pr storskih razmerah. Zato kom J čakajo, da bodo dokončali no bolnišnico.	.	,
A. barteu
Nočna dializa kot huda mora
Novomeški dializni center dela v treh turnusih, potfnevi in ponoči - Nekateri htilnik1 se morajo voziti v Ljubljano in Celje - Kmalu nov dializni center z 20 mesti_
dodatnih 100 milijonov. bodo lahko začeli urejati novi alizni center, je odvisno od n®n ja Za gradbeni del naj bi pn J* vala država po posebnem za* ^ za zdravstvene naložbe, del narja za opremo, okoli 40 m jonov tolarjev, pa naj bizago'® ;
nhčinp i-7 Eatprih hlldllO
NOVO MESTO - Jeseni bo 20 let, kar v novomeški bolnišnici deluje odsek za dializo. Večino tega časa so razmere v tem edinem dolenjskem dializnem centru slabe, v zadnjem času pa že naravnost alarmantne, na kar poleg zdravniškega osebja opozarja tudi Društvo ledvičnih bolnikov Dolenjske.
Dializni center deluje v kletnih prostorih pljučnega oddelka (grad Kamen) in je edini tak center v Sloveniji, kjer delo poteka v treh turnusih: dopoldne, popoldne in ponoči. “Za 66 ledvičnih bolnikov, ki potrebujejo dializo trikrat na teden, imamo le 11 dializnih mest, zato moramo delati tudi ponoči, kar pa je do pacientov, ki so že tako in tako težki bolniki, nehumano, seveda pa neprijetno tudi za osebje,” pravi dr. Sonja Steklasa, vodja odseka za dializo. V resnici pa je dializnih bolnikov še več, trenutno že 69, poleg tega prihajajo na dializo v novomeško bolnišnico tudi bolniki, ki so na primer na okrevanju v bližnjih zdraviliščih ali kot pacienti od drugod v novomeški bolnišnici. Ob bolnikih, ki redno trikrat na teden hodijo na dializo, se jih 15 po posebnem programu dializira doma. Zaradi nemogoče stiske in pomanjkanja dializnih mest se mora več pacientov z območja, ki sicer gravitira na novomeški center, voziti na dializo v Ljubljano in Celje. Že trije pacienti so izgubili življenje v prometnih nesrečah, ko so se peljali na nočno dializo oz. z nje. Število ledvičnih bolnikov, ki potrebujejo dializo, narašča. Nekateri bolniki pa na dializo hodijo že 20 let in več.
Novi center z okoli 20 dializnimi mesti bodo uredili v kleti nove bolnišnice na 800 kvadratnih
metrih. Šele ko bo novi center urejen, bo konec nočnih dializ, na katere pacienti prihajajo ob osmih zvečer, končujejo pa se ob dveh zjutraj. Gradbeni del bo stal 160 milijonov tolarjev, oprema pa še
občine, iz katerih hodijo na dializo v Novo mesto
A.*
DIALIZA - Dializni center v novomeški bolnišnici je polno zaseden podnevi in ponoči. (Foto: A. B.)
| Ljubljansko pismo j
Pokojninska reforma ne bo tako korenita
Izpeljana še letos?
LJUBLJANA - O pokojninski reformi govorimo in pišemo že nekaj let in ta zdaj končno postaja stvarnost, saj je državni zbor le sklenil prvo od treh obravnav novega pokojninskega zakona. Če bo vladna koalicija delala po načrtu, bi novi zakon dobili še do konca letošnjega leta.
O nujnosti same pokojninske reforme ne kaže izgubljati besed, saj kar naprej poslušamo o številnih razlogih zanjo. Največkrat so te pripovedi dramatične, kot da bi lahko prišlo do zloma celotnega pokojninskega Sistema, če bi reforme kar najhitreje ne izpeljali. To ni res. Res pa je, da bi priprave nanjo lahko potekale veliko strpneje, če bi imeli pri vpeljavi reforme več besede socialni partnerji vlade, ki se zavzemajo za dolgoročno stabilno delovanje pokojninskega sistema. Ta naj bi tudi v prihodnje deloval na osnovi sedanje solidarnosti med generacijami, torej na sedanjem dokladnem sistemu. Ta sistem je zagotovil stabilnost delovanja in izplačevanje pokojnin tudi v najtežjih časih v številnih evropskih državah in je za razliko od kapitalskih sistemov financiranja, ki so zelo odvisni od dogajanj na borzah, tudi stabil-
nejši in solidarnejši do prebivalstva. Čvrsta po L novega pokojninskega siste bi moralo biti tudi P°veC?KV zaposlovanje, torej zagotovi
stabilnosti financiranja z vecj
številom plačnikov PrlsPeVvjC in ne samo kratenje pra zaposlenim in upokojencem-Dosedanja parlamenta^ razprava je pokazala, da sa reforma ne bo tako koren > kot je predlagala vladna koa ja. Prvič je postalo tudi jas ^ da bremena reforme ne b e nosile samo sedanje in bo aktivne generacije, temveč ^ bodo morale porazdeliti generacije, torej bodo tu ■ danji upokojenci nosili oei . mena preko poračunov po . nin, ki so bile določene v ra nih obdobjih upokojitve. ■ Samo upamo lahko, da vjA hodnjih obravnavah P° skega zakona v državnem . ru ne bo prevladalo mi)..0 strank, ki terjajo koreni ^ reformo z uvedbo drugeg' j veznega stebra in temeljit1;j posegi v pravice sedanjm ■ kojencev. Se posebno j)*1 ^jli jo pokojnine tistih, ki *	^
aktivni v prejšnjem sist®m j0 iz zato lahko rekli, da irn. 0jui-tega dela tudi sedanjo p°
no'	.	. ftevil116
Kaže pa, da bodo št .
možnosti predčasnih tjp ra-vanj dokončno odpravlje^^
zen za
presežne delavce
pokojnina bo verjetno _
samo kot socialni kore -e. tiste vdove in vdovce, k' P j„e, majo resnično nizke P.jLin6 Uzakonitev državne P° sajji pa je še povsem negotova^jji nasprotuje večina soc partnerjev.
starejše brezpose
/INKO BLA
iTj#
Novomeška kronika!
J
VLAK - Da bi poživili turistični obisk Dolenjske, je pred Kratkim iz Ljubljani preko Novega mesta do Straže pripeljal tako imenovani muzejski vlak. Gre za vlak s parno lokomotivo in starinskimi vagoni, ki vozi največ s 60 km na uro, s kakršnim so se svoje čase vozili tisti, ki so hoteli z ljub-janske strani na dolenjsko. Prva vožnja je bila pravi uspeh: v Straži so številne potnike sprejeli z mu-0 in jih pogostili. Samo preproga je še manjkala. Bilo je lepo, a samo prvič. Čeprav so obljub-jalt, da bo vlak vozil vsako soboto o sredine septembra, je že na rugi vožnji obstal na začetni postaji v Ljubljani, ker pač ni bilo muzejskih” potnikov. Morda bi take vožnje kazalo uvesti jeseni, d° aa Dolenjskem pobirajo pri-
DIRKA - V soboto in nedeljo ■o ves promet v Novem mestu in okolici moteče ovirali kolesarji, ki ?sir..va dneva po mestnih ulic in ohskih cestah podili za razne agrade. Človek ni mogel priti z enega konca mesta na drugi, ovi-,dn je bil promet na Otočec, v Šentjernej, Belo krajino. Važno
hi’ i!-lSC '‘O*683 vrtijo. A le na oikhh. Za to so srčno skrbeli
tnt L-Vrli P°licist>- Če bi jih pol 1	°°h normalnem dnevu dela-
?a cestah in v mestu, avto-lisko zavarovanje sploh ne bi n-0 Pptrebno. Škoda je le, da v 0 . Ite speljali skozi Češčo > da bi kolesarji videli muzej-
skl velodrom.
- Vodstvo novome-e bolnišnice je prejšnji teden in h i , 0 raz8ovor z dolenjskimi vnraS ■raniSkiml žuPani ° žgočih ust= Sanj'h te regijske zdravstvene ustanove. Od kakih desetih župa-
Sl, ‘2 D°lenJske in Bele krajine 'e dva ' novomeški in m.;,	’s tem, da je šlo pri novo-
dj_ em,dr. Starcu, dolgoletnem
vani U bolnice. *a prepriče-kaJ? P.rePričanega. Izkušnje biti n°’ morali župane pova-ku tČ ?tVor'tev z rezanjem tra-niš^n C?Prav le pred novo stra-fe ° Boljko) in pogostitvijo, težko ?°yorepa Jih je skoraj ‘ ' -bula°ntd00bltlkot v vrsto pred
_ tako pred am-
Zen T-8°Spaje rekla- d“J« Pr<>ti
^ncev7UuP-°k0jevanju po'
jih io , l ocemo preživeti, se
zmeraj, ZnebUi takoj in za
zapostavljene SI]hokranjske $ , ceste
Pelie nEN1BERK - Cesta- ki toč 2° dolini reke Krke, Gori, ,, ’ ■ Dvora do Ivančne ljite PrePOtrebna teme-Direkc n°Ve- Po zagotovilih
gradniaJnZa Ceste RS11 aibi se k‘h i)L \P?sarneznih odse-
žemberk 'p užemberk ter Zu-?rabnn r?preče do Belega letu n .Pricela v letošnjem Prinravp as?eJe v lctu 2000. Projekt*16!1'. naJ b' bd* tudi niemhn u Pa žal na po-žttžemh ?dsckih, kot so tudi k°nčanfrl °vinki, niso doba tem ' , renutno potekajo valna riH ,nuina vzdrževat« l’ razširitcv ceste na ?itevSdelib in prepla-^ritičnih ”e Prevleke na teh ■^novinkih.
^OVOMIl
1° od l f>- do 7.6.1999: hi^mičn Tnič z Oskoršnice ?. hialči« "	8°’	Marica Zorko
yer>ceij j xa8‘ - Mateja, Andreja Vr<i	na	pri Trebnjem -
ft1 Pri Straž* BsidaČ 7 Drganjih k°ge|j r va' ' Manco, Mateja na Im	ga Lipovca - Kle-
*asi N.ena Struna iz Meniške Sjan,'k°-. Ksenija Rcpše iz Sira uPr! Sevnici - Patricijo, S jO.rnjtčič iz Kanižarice -rr°vca *a Pcrko iz Velikega r^arjeških m0, Petra Gimpclj iz medilnik Typlic - Žana, Tanja 'Sna in"., KSkega ‘ dvojčka . NOVnn Drhtma). >č,SnirMl'Sr°: Sintija An-v.aja Turk f"lkova ul-3(1 - Ajdo, >, Maid-. f*]karjcva nlica 6 -ki a42 ai Adamov, Kandijska an{ev;, m cksa’ Cvetka Sebanc,
aul»ca 8-Natalijo.
Čestitamo!
..UMA I I NAŠIH O B Č I N t##yt
17 LET NOVOMEŠKEGA DRUŠTVA INVALIDOV
Veliko invalidov na robu preživetja
V Novem mestu bo praznovanje 30-letnice Zveze delovnih invalidov Slovenije
NOVO MESTO - Društvo invalidov Novo mesto praznuje letos sedemnajstletnico delovanja, v soboto, 19. junija, pa bo v novomeškem hotelu Krka svečana seja upravnega odbora Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki bo posvečena 30-lctnici Zveze delovnih invalidov Slovenije. Daje tako pomembno praznovanje ravno v Novem mestu, ni naključje, saj je to priznanje novomeškemu društvu, ki zelo aktivno deluje in združuje več kot tisoč članov. Na slavnostni seji bodo med drugim podelili priznanje zveze tudi Novomeščanu Ignaciju Gregorčiču.
Novomeško društvo je bilo ustanovljeno leta 1982 na pobudo takratne SZDL z namenom, da bi povezovalo in združevalo vse, predvsem pa delovne invalide, čeprav v društvu združujejo tudi druge invalide. Društvo organizira razna srečanja, kulturne prireditve in izlete ter letovanje, vsako leto pa tudi zdravljenje v zdravilišču Topolšica in Zreče. “Največ denarja dajemo in posvečamo pozornosti reševanju socialnih problemov naših članov, ki pa jih ni malo, saj ugotavljamo, da nekateri živijo že na robu preživetja, ker so naše pokojnine nizke,” je na tiskovni konferenci povedal tajnik novomeškega društva invalidov Zvone Tkalec, ki to delo opravlja s srcem in dušo že od samega začetka delovanja društva. Na društvu, ki ima od predlani končno svoje prostore v Rozmanovi ulici 32/a v Novem mestu, nasproti parkirne hiše, imajo uradne ure trikrat na teden, takrat se v njihovi pisarni oglasi tudi po 40 članov.
Posebno pozornost posvečajo tudi nepookretnim, ki jih večkrat na leto obiščejo in tudi skromno
obdarijo. Nekaj časa so delovali tudi na športnem področju, ker pa so se te dejavnosti pokrivale z dejavnostmi v upokojenskem društvu, so jih opustili. S preteklim delom in načrti za prihodnost pa ljudi seznanjajo z internim glasilom Moč volje, ki ga izdajajo enkrat na leto, prejmejo pa ga vsi njihovi člani in poslovni partneiji.
“Čeprav so potrebe vse večje, imamo iz leta v leto manj denarja
Suhokranjski drobiž
NAJSTAREJSI IN NAJMLAJŠI - Na letošnjem kolesarskem izletu od Ivančne Gorice do Dvora so sodelovali tudi najmlajši udeleženci: kar trije šestletniki, Mojca Kostevc, Tom Smrke in Miha Zupančič, so brez pomoči prevozili celotno progo. Družbo jim je delal tudi najstarejši udeleženec tega tradicionalnega popotovanja po rimski cesti Franc Grum z Dvora.
AVTO V GARAŽI - Dvorski gasilci pridno delajo in pripravljajo nadgradnjo v vozilu Renault Ma-ster, katerega so pred dnevi pripeljali na Dvor. Stari kombi Tam 80 so že odprodali in bo še služil svojemu namenu. Še vedno poteka tudi zbiranje denarja za novo vozilo.
VITEZI V GOSTEH - Prejšnjo nedeljo so v grad Žužemberk prišli v goste vitezi iz Turjaka. Sprejel jih je predsednik TD Suha krajina Vlado Kostevc in potrdil sodelovanje s Turističnim društvom Turjak, ki pripravlja ta vikend srednjeveške dneve na gradu Turjak.
ODLIČNI SUHOKRANJCI -Tudi tokrat so se odlično odrezali suhokranjski športniki na quadrat-lonu v Podturnu, kjer je ekipa Kajak raft kluba Žužemberk (Andrej Zupančič, Marko Špec, Andrej Vidmar in Dušan Gorenc) osvojila 2. mesto, za ekipo Mizarstva Vidmar. Tretja je bila ekipa Cestnega podjetja Novo mesto v kateri so bili poleg domačina Draga Avguština sami Suhokranjci: Klemen in Aleš Repar ter Aleš Debelak.
NOVOMEŠKO DRUŠTVO INVALIDOV - Je eno najaktivnejših invalidskih društev v Sloveniji, in to predvsem po zaslugi zagnanih posameznikov, kot je dolgoletni tajnik društva Zvone Tkalec. Na fotografiji je poleg tudi predsednica društva Marija Brulc. (Foto: J. D.)
za delovanje. Največ denarja prispeva Zveza društev invalidov, del pa tudi Mestna občina Novo mesto, medtem ko ostale občine na območju nekdanje novomeške občine za naše delovanje ne na-
• Zveza delovnih invalidov Slovenije, ki deluje že 30 let, šteje 64 društev, mednje sodi tudi novomeško društvo. Ob 30-letnici delovanja bo v soboto, 19. junija, ob 9. uri v hotelu Krka na Novem trgu svečana seja upravnega odbora, po seji pa se bo ob 11. uri v telovadnici OŠ Grm začela kul-turno-zabavna prireditev, katere pokrovitelj je novomeški župan dr. Tone Starc. Od ponedeljka, 14. junija, pa do naslednjega ponedeljka bo v izložbi Planike na Glavnem trgu razstava ročnih del njihovih članov.
menjajo nič, čeprav so člani društva tudi njihovi občani,” je povedal Tkalec. Vse manj jim uspe zbrati tudi sponzorskega denarja, saj je pripravljenost ustanov, podjetij in zasebnikov pomagati na ta način vse manjša.
J. DORNIŽ
SVETNIŠKA ZAMENJAVA
NOVO MESTO - Ker so Jože Derganc, Mojca Novak in Rafko Križman, svetniki novomeškega občinskega sveta z liste LDS, prevzeli funkcije v občinski upravi, ki niso združljive s članstvom v občinskem svetu, bodo njihova svetniška mesta (če bodo na to pristali) zasedli: Anton Deželan, Jože Kukec in Sašo Stojanovič.
IZSELJENSKA MATICA NA DOLENJSKEM - Prejšnji petek so na seji izvršnega odbora Slovenske izseljenske matice (SIM) na Otočcu ustanovili območno sekcijo SIM za Dolenjsko in Belo krajino, ki jo vodijo predsednik Marjan Dvornik (desni ob predsedniku SIM dr. Antonu Beblerju) in podpredsenika Franci Sali in Andreja Brancelj Bednaršek. Dolenjska sekcija naj bi se ukvarjala tudi z izdajateljsko dejavnostjo, leta 2001 naj bi z Dolenjskim in Belokranjskim muzejem pripravili razstavo o izseljencih s tega območja in organizirali srečanje izseljencev. (Foto: A. B.)
%
Prenovljena novomeška SKB
Prenova ekspoziture za osebno bančništvo in plačilni promet veljala 40 milijonov tolarjev
NOVO FEKALNO VOZILO - Novomeška Komunala je pred kratkim kupila novo fekalno vozilo in z njim zamenjala dosedanje 14 let stari in tehnološko zastareli avto. Novo vozilo znamke Mercedes - Bcnz jih je skupaj z nadgradnjo, ki jo je izdelalo italijansko podjetje Cappeellatto, stalo okrog 22 milijonov tolarjev. Nadgradnjo predstavlja 8 kubičnih metrov velika cisterna s prostorom za odvoz odpadnih vod in s prostorom za čisto vodo ter visokotlačna in vakuumska črpalka. Vozilo bodo uporabljali za vzdrževanje čistilnih naprav, črpališč, za izpiranje greznic in pranje kanalskih cevovodov manjših dimenzij po sistemu kanal - jet, kar je novost, saj tega s prejšnjim vozilom niso mogli opravljati. Tako prejšnje kot sedanje vozilo upravlja Martin Brulc (na fotografiji prvi z desne) poleg pa je njegov sodelavec Janez Ovniček. (Foto: J. Domiž)
NOVO MESTO - Prejšnjo sredo je novomeška enota SKB banke odprla prenovljeno ekspozituro na Novem trgu, kar je veljalo okoli 40 milijonov tolarjev. Otvoritve se je udeležila tudi predsednica uprave SKB banke Cvetka Selšek, ki je poudarila, daje ta banka največja zasebna banka v Sloveniji, po velikosti pa 2. banka v Sloveniji in na Dolenjskem.
Novomeška enota v tem obsegu deluje 3 leta, potem ko se je iz nje izločilo Posavje. “Sedaj smo že dosegli tako bilančno vsoto, kot prej skupaj s Posavjem,” je povedala direktorica novomeške enote Marica Škoda. “Svoje moči smo osredotočili na poslovanje na Dolenjskem in v Beli krajini, kamor pa naša banka plasira več sredstev, kot jih tukaj zbere,” je med drugim dejala Ško-dova.
V dveh letih je novomeška enota SKB bilančno vsoto povečala od 51 na 80 milijonov nemških mark. Po njihovih ocenah je tržni delež te banke na Dolenjskem in v Beli krajini 12-odstoten, torej tolikšen, kot je tudi sicer v Sloveniji. Naložbe na tem območju znašajo 90 milijonov
znašajo zbrana sredstva. Lani so začeli izvajati osebno bančništvo in za ta namen so preuredili ekspozituro na Novem trgu, kjer poteka tudi plačilni promet za pravne osebe.
V SKB banki so prepričani, da bo prenos plačilnega prometa pravnih oseb v banke zanje prednost, saj so banka z najrazvitejše mrežo, poleg 11 poslovnih enot v mestih imajo še 60 poslovalnic v večjih krajih.
A. B.
ŠARMANTNO VODSTVO - Predsednica uprave SKB banke Cvetka Selšek (desna) in direktorica novomeške enote te banke Marica Škoda na otvoritvi prenovljene ekspoziture na novomeškem Novem trgu.
S. M. mark, kar je, kot rečeno, več kot
USPEHI DOLENJSKIH ČASTNIKOV- Območno združenje slovenskih častnikov Novo mesto - vodi ga dr. Boris Pogačar - dosega zavidljive uspehe. Prejšnji petek se je delegacija združenja - pridružila sta se ji tudi župan občine Škocjan Janez Povšič in novomeški podžupan Marjan Somrak -srečala s člani OZSČ Litija. Na gradu Bogenšperk, kjer so si častniki ogledali Valvasorjevo razstavo, je častnike sprejel litijski župan Mirko Kaplja, nakar so častniki obiskali še geografsko središče GEOSS in Vače. Že t' soboto pa je moštvo OZSČ Novo mesto na 4. državnem prvenstvu v vojaških veščinah na Ptuju med številnimi moštvi slovenske vojske, policije in združenj častnikov v skupni razvrstili osvojilo četrto mesto. Najboljši rezultat na tekmovanju je dosegel Anton Komljanec iz Straže, ki je zmagal v streljanju z MK puško. Na 1. odprtem prvenstvu slovenske vojske v orientacijskem teku v Kamniški Bistrici pa je v teku članov do 40 let zmagal član OZSČ Novo mesto Dejan Celič, Jože Celič pa v kategoriji nad 40 let, medtem ko je bil Anton Potočnik četrti. Na sliki: člani OZSČ Novo mesto na Vačah pri spomeniku, posvečenem vaški situli. (B. Avbar)
1
C
Borza za vseživljenjsko učenje
Novomeška Borza znanja deluje že tri leta in šteje 750 članov - Ponudite ali dobite lahko znanje, ki ga drugje ne - Najbolj iskane in ponujane so inštrukcije šolskih predmetov
NOVO MESTO - Novomeška Borza znanja je pred kratkim praznovala tri leta delovanja. V tem času sije pridobila 750 članov, ki so, po anketi sodeč, zadovoljni z njeno ponudbo. Po ameriškem zgleduje projekt Borze znanja leta 1992 razvil Andragoški center RS. Po enoletnem poskusnem delovanju seje Borza znanja 1. decembra 1993 preselila v Knjižnico Otona Zupančiča. Maja 1996 se ji je najprej pridružila Borza znanja v Mariboru in le nekaj tednov kasneje pa tudi v Novem mestu. Danes deluje Borza znanja še v Slovenj Gradcu, Izoli in v Murski Soboti.
V Borzi znanja brezplačno zbi-	gostejša področja iskanja so in-
rajo in posredujejo podatke o lju-	štrukcije za matematiko za osnov-
deh, ki določeno znanje iščejo, in	no in srednje šole, inštrukcije
tistih, ki določeno znanje ponuja-	angleščine, fizike, kemije in mejne
O ŽELEZARSTVU NA DVORU - Na sobotni predstavitvi doktorske disertacije Matije Žargija “Zgodovina železarne na Dvoru ob Krki 1796 -1891 ”, ki jo je pripravilo Kulturno društvo Dvor, je v uvodnem delu nastopil domači mešani pevski zbor pod vodstvom Franca Moieta. Potem je dr. Žurgi predstavil plod večletnega delu na področju zgodovine železarstva na Dvoru. Predsednik KD Dvor Franc Može se je dr. Žargiju zahvali! za pomoč, ki jo je nudil v času praznovanja 200-letnice nekdanje Auerspergove železarne, in mu podarili sliko samouka Martina Blatnika, postal pa je tudi častni član KD Dvor. (Foto: S. Mirtič)
jo. Preko borze lahko ponudi znanje vsakdo, ki kaj zna oz. ima neko spretnost, za to pa ne potrebuje potrdila o formalni izobrazbi. Med člani novomeške Borze znanja je več žensk kot moških, največjih je starih do 20 oz. 30 let; največ pa povprašujejo in ponujajo znanje zaposleni in dijaki s srednješolsko izobrazbo. Najpo-
metode, kot sta astrologija in vedeževanje. Med ponudbami so prav tako najpogostejše inštrukcije matematike, angleščine, fizike, nemščine in ročnih del. Med njimi pa so tudi zanimive ponudbe, kot so učenje izvirnih folklornih plesov vsega sveta, potem nizozemščine in kitajščine, vlivanje aluminija in druge.
jS99), 17. junija 1999
Vsakega člana, ki so mu povedali za osebo, ki posreduje željeno znanje, zaprosijo tudi za povratno informacijo. Na vprašanje, zakaj so se odločili za sodelovanje z Borzo znanja, je v anketi več kot tri četrtine vprašanih odgovorilo, da zato, ker lahko ponudijo ali dobijo znanje, ki ga drugje ni mogoče dobiti, pa tudi zato, ker je mogoče samostojno izbirati čas, vsebino in način učenja. Na Borzi znanja, ki deluje v okviru Razvojno izobraževalnega centra v Novem mestu, si prizadevajo razširiti dejavnost borze med ljudi, borza znanja je dostopna vsem ljudem in pomeni velik prispevek k spodbujanju vseživljenjskega učenja na Dolenjskem.
J. DORNIŽ
DOLENJSKI LIST
MM 12 MAŠI H O 8 Č I N
S peticijo nad umiranje Metlike
v
Črnomelj: Jutri se pričenja 36. Jurjevanje
V treh dneh nastopi folklornih skupin, ljudskih pevcev in godcev
ČRNOMELJ - Jutri, v petek, 18. junija, se bo ob 19. uri s promenadnim koncertom črnomaljske Godbe na pihala pričelo 36. Juijevanje, ki velja za največjo kulturno-turistično prireditev v Črnomlju. V sodelovanju s Skladom RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost in Gostinskim podjetjem Črnomelj jo pripravlja odbor za Jurjevanje pri občini Črnomelj. Ob 21. uri pa se bosta predstavili folklorni skupini iz Met-iike in Semiča.
V soboto ob 19. uri bodo nastopile pevke iz Adlešičev, Otovca in Dragatuša, tamburaši iz Sodevcev in mladi tamburaši iz dragatuške in starotrške osnovne šole. Sledil bo nastop folklornih skupin iz Vinice, Adlešičev in gostujočih folkloristov Društva upokojencev iz Nakla pri Kranju. V nedeljo, 20. junija, bo ob 11.15 črnomaljska folkorna skupina prikazala obred zelenega Jurija. Ob 16. uri pa bodo poleg domačinov nastopili še folkloristi iz Dragatuša, Celjska folklorna skupina in FS Klas iz Horjula. Sicer pa bodo mojstri domače obrti na prireditvi predstavljali svoje izdelke.
Pred tridnevno prireditvijo poteka te dni v jurjevanjski dragi kiparska delavnica “Zeleni Jurij”, na kateri sodelujejo akademski kiparji Milena Braniselj, Dirk Heij, Stane Jarm in Jožef Vrščaj. Ocenjujejo tudi urejenost Črnomlja, rezultate pa bodo razglasili v soboto zvečer.
M. B.-J.
PETNAJST GENERACIJ
ŠTREKLJEVEC - Na štrekljev-ski podružnični šoli semiške osnovne šole so prvo junijsko soboto pri-
pravili dan šole, ki so ga pomenovali “Srečanje petnajstih generacij”. “Oče” prireditve je bil učitelj Blaž
Kočevar, ki po dvanajstih letih poučevanja na štrekljevski šoli, ko se je tam zvrstilo 15 generacij, zapušča podružnico in odhaja poučevat na semiško šolo. Ob tej priložnosti so pripravili kulturno-zabavni program, razstave terizdali knjižico o delu v šoli v zadnjih letih.
Peter Molek
Tri zlata priznanja
Peter Molek je bil odličen v fiziki, kemiji in slovenščini
METLIKA - V letošnjem šolskem letu se je v zgodovini metliške osnovne šole zgodilo prvič, da je kateri izmed učencev na državnih prvenstvih osvojil kar tri zlata priznanja. To je uspelo Petru Molku iz 8. c razreda, ki si je prislužil zlata odličja na tekmovanju iz fizike, kemije in slovenščine.
Peter, ki je bil vsa leta odličen učenec, odlikujejo pa ga pridnost, prizadevnost, vztrajnost in marljivost, prizna, daje tudi pretekla leta hodil na različna tekmovanja, a dlje kot do področnih ni prišel. Prave skrivnosti letošnjih uspehov sicer ne pozna, pravi pa, da je še veliko več, kot so se na tekmovanja pripravljali v šoli, delal sam doma. Seveda pa je svojih uspehov vesel tudi zato, ker mu odpirajo vrata za pridobitev Zoisove štipendije za nadarjene učence, čeprav bo moral prej še na testiranje. Šolanje bo nadaljeval v črnomaljski gimnaziji in upa, da bodo tudi tam priložnosti za tekmovanja.
Peter ima rad tudi glasbo. Letos zaključuje nižjo glasbeno šolo klaviija ter v metliški mestni godbi igra klaviature in zvončke. Prav tako je član šolske tamburaške skupine.
M. B.-J.
NAJBOLJŠI DOMAČINI - Na gasilskem poligonu na Šlrekljevcu pri Semiču so se minulo soboto pomerile za pokal Gasilske zveze Slovenije številne ekipe gasilk in gasilcev iz vse Slovenije. Med ženskami se je najbolje odrezala ekipa Loke-Mengša, ekipa Stranske vasi pri Semiču pa je zasedla 4. mesto, na katerem je tudi v skupnem seštevku. Med gasilci je bila najboljša prva ekipa domačinov s Štrekljevca (na fotografiji), lanska zmagovalka pokala, ki je v skupnem seštevku na 2. mestu. (Foto: M. B.-J.)
Po Metliki so pretekli teden pričeli podpisovati peticijo proti smrti in za novo rojstvo starega mestnega jedra - Predlog za rešitev: vrnitev Upravne enote v staro Metliko
METLIKA - Pred časom smo že pisali o umiranju starega metliškega mestnega jedra, ki zaradi izseljevanja ustanov in vse številnejših praznih lokalov, v katerih so bile nekdaj predvsem trgovine, postaja podobno trgom strahov. Ob opazovanju vsega tega je nedavno prikipe-io tudi starim Metličanom, od katerih jih nekaj še živi tudi na treh metliških trgih, in sklenili so, da se morajo umiranju mestnega jedra upreti.
Na njihovo pobudo je Božo Flajšman, ki sicer živi v Ljubljani, a se redno vrača v rojstno hišo na Mestnem trgu, napisal peticijo proti brutalnemu uničevanju stare Metlike in za vrnitev Upravne enote v staro mestno jedro. Naslovil jo je s “Smrt in novo rojstvo stare Metlike”. V njej je zapisano, da so priče vztrajnemu uničevanju oz. ubijanju stare Metlike, ki se prazni, saj se lokali zapirajo. Smrtni udarec pa je mestnemu jedru zadala nerazumljiva preselitev Upravne enote na podstrešje poslovne stavbe v novem delu mesta,
čemur je sledilo zapiranje drugih lokalov v starem mestnem jedru. Tako se je Metlika z nekakšnim “Berlinskim zidom” brez potrebe razdelila na opustošenj in živi del mesta. Kot primer so v peticiji navedena mesta v razvitem svetu, kjer sta sodobna uprava in politika praviloma v stoletnih stavbah in tako pomagata tudi ohranjati živa stara mestna jedra.
V peticiji pozivajo pristojne, naj ustavijo brutalno uničevanje stare Metlike ter storijo vse, da se Upravna enota čimprej vrne v staro mestno jedro, saj so prepričani, da
RAZSTA VA DEVETIH VRTCEV- Pretekli teden so v metliškem otroškem vrtcu odprli razstavo vzgojnih sredstev, na kateri so pokazali delček ustvarjalnosti, izvirnosti in domiselnosti iz življenja otrok, vzgojiteljev in staršev v programu “Korak za korakom ”. Ob otvoritvi so pripravili tudi kulturni program (ha fotografiji metliški otroci), na razstavi pa se je predstavilo devet vrtcev, in sicer iz Artič, Brežic, Črnomlja, Metlike, Novega mesta, Semiča, Skpcjana, Vavte vasi in Vinice. (Foto: M. B.-J.)
je to rešitev za ponovno rojstvo stare Metlike. Navajajo, da je v starem delu mesta vrsta praznih hiš, ki bi bile primerne za Upravno enoto: veliko praznih prostorov je v občinski stavbi, prazni so prostori, iz katerih se je preselila davčna uprava, samevata tudi veliki stavbi Kmetijske zadruge.
Kot je pojasnil Flajšman, je peticija kot upor proti nadaljnjemu umiranju stare Metlike nastala povsem spontano zaradi ogorčenosti in zgroženosti meščanov, ki jim ni vseeno, kaj se bo zgodilo z njihovim mestom. “Ponudili smo rešitev, če pa ima kdo boljšo, naj
* Tik pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da se je v začetku tega tedna sestal iniciativni odbor za oživitev stare Metlike. Njegovi člani Božo Flajšman, Matjaž Rus, Janez Majzelj, Tone Černič in Tone Bezenšek nameravajo vanj pritegniti še druge po stažu stare Metličane. V nedeljo, 20. junija, pa bodo od 8.30 do 12. ure na stojnici pred občinsko hišo zbirali tudi podpise v podporo oživitvi starega mestnega jedra.
pride z njo na dan. Zbiranje podpisov je že steklo, upam pa, da bo akcijo uradno nadaljevala mestna skupnost Metlika ali pa bo ustanovljen odbor, ki bo potem tudi poslal podpise odgovornim. Predvsem pa upam, da se zgolj z zbiranjem podpisov akcija za oživitev stare Metlike ne bo končala,” je optimističen Flajšman.
M. BEZEK-JAKŠE
Za dobro vodo ni dovolj le odlok
V črnomaljski Komunali se lahko pohvalijo s kvalitetno pitno vodo, v zadnjem času pa uspešno zmanjšujejo tudi izgube v vodovodnem sistemu - Preskromno kanalizacijsko omrežje
ČRNOMELJ - Črnomaljska Komunala oskrbuje s pitno vodo 105 naselij s 16.500 prebivalci v črnomaljski in semiški občini. Ob tem vzdržuje 68 kilometrov primarnega in 136 kilometrov sekundarnega omrežja ter 144 kilometrov hišnih priključkov. Medtem ko na leto načrpajo 1,62 milijona prost, metrov vode, pa jo uporabnikom prodajo 950 tisoč prost, metrov.
Ko so se pred leti na črnomaljski Komunali začeli ukvarjati s problemom vodnih izgub, so bile kar 78-odstotne, lani pa so bile le še 42-odstotne, kar je sicer pod državnim povprečjem, a po mnenju komunalcev še vedno veliko. Letos spomladi jim je uspelo zmanjšati te izgube na 26 odst., sem pa so seveda všteti tudi nedovoljeni odvzemi vode iz hidrantov. Seveda pomeni zmanjšanje izgub tudi boljšo pitno vodo, saj ne prihaja do sekundarnega osnaževanja. Direktor Komunale Bojan Košir pa je priznal, daje manj izgub tudi zaradi nenehne rekonstrukcije vodnih sistemov. Lani so imeli v tem javnem podjetju za 68 milijonov tolarjev naložb, več kot polovico pa so vložili v obnovo vodovodnega omrežja.
Prav kakovosti pitne vode namenjajo na Komunali veliko pozornost. Zavedajo se namreč, da
Vedno je nekaj otrok na čakanju
V seiniškem vrtcu se bojijo, da bo zaradi strožjih normativov in vedno večjega zanimanja za vrtec vse večja prostorska stiska - Dograditev - V vrtcu 60 odstotkov otrok
SEMIČ - Semiški vrtec, kije bil v začetku leta 1997 priključen k osnovni šoli, ima oddelke kar na treh lokacijah: v matični stavbi, v kletnih prostorih stanovanjskega hloka ter v šoli. Ker začnejo naslednje šolsko leto v šoli s postopnim uvnjanjem devetletke v 1. razredu, bodo prostore v šoli, v katerih so bili vrtičkarji, namenili 1. razredu devetletke, v vrtcu pa bo ponovno prostorska stiska.
Stisko s prostorom poznajo v semiškem vrtcu že dolgo, saj je, kot pravi ravnateljica Silva Jan-čan, nekja otrok vedno na čaka-
nju. Tako so morali, ko so pred kratkim oblikovali skupine za letošnjo jesen, odkloniti štiri otroke. Se večje težave bodo jeseni prihodnje leto, ko bodo v celoti izvajali zakon o vrtcih, kar pomeni znatno manjše število otrok v oddelkih kot doslej. Tako bi ob sedanjem številu oddelkov ostalo brez varstva dodatnih 10 otrok.
“Zaradi manjšega števila otrok v oddelkih, načrtovane preselitve otrok iz neprimernih prostorov v
stanovanjskem bloku in vse večjega povpraševanja po varstvu otrok v vrtcu bomo imeli prostorsko stisko vse dotlej, dokler ne bomo dogradili vrtca. Zato se bomo prijavili na razpis za dogra-
• Semiški občinski svet je na zad-nji seji sprejel sklep, da iz letošnjega proračuna namenijo za ureditev nadstreška pri otroškem vrtcu, ki ga bodo postavili še letos, milijon tolarjev. Ker pa bo naložba veljala 2,7 milijona tolarjev, so se svetniki zavezali, da bodo v prihodnjim proračunu zagotovili še preostali denar.
ditev štirih igralnic in večnamenskega prostora. Z gradnjo naj bi pričeli leta 2001, naložba pa bi veljala 86 milijonov tolarjev. Poleg tega nameravamo preurediti kuhinjo, urediti garderobo za vzgojiteljice ter na podstrešju zbornico,” je pojasnila Jančanova.
Občinski svet je predlagal tudi, naj bi v semiški otroški vrtec vključili vsaj 60 odst. otrok, saj je ne nazadnje tudi zdravnica pri vpisu novincev v osnovno šolo ugotovila, da so velike razlike med tistimi otroki, ki v predšolski dobi obiskujejo vrtec, in tistimi, ki so v domačem varstvu. Glede na to, da seje od leta 1994 v semiški občini rodilo 191 otrok, naj bi jih torej vključili v vrtec 115, vendar jih bodo letošnjo jesen glede na prostorske možnosti sprejeli le 88.
M. B.-J.
so njihovi kraški vodni viri oz. zajetja še posebej občutljivi ter daje voda iz njih brez ustrezne priprave praviloma neprimerna za pitje. “Kljub temu da je omrežje staro, da je na njem veliko okvar, da so vodohrami premajhni in da je zato prekratek reakcijski čas, je bilo lani 90 odst. vode primerne za uporabo. Že dolga leta pa ni bilo nobenega obolenja, ki bi bilo povezano z neprimerno pitno vodo. Pri zagotavljanju dobre pitne vode uvajamo najsodobnejšo tehnologijo, ki je na razpolago,” je povedal Košir. Po njegovem pa so minili časi, ko so zgolj z odlokom predpisali, da na zaščitenih in za črpanje pitne vode pomembnih
* Črnomaljska Komunala vzdržuje 24,5 kilometra kanalizacijskega omrežja s štirimi čistilnimi napravami. Odpadno vodo odvajajo od okrog 3.300 prebivalcev, kar je glede na število uporabnikov vodovoda izredno malo.
105 LET GASILSKEGA DRUŠTVA SEMIČ
SEMIČ - V nedeljo, 20. junija, praznuje prostovoljno gasilsko društvo Semič 105. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti bo ob 16. uri gasilska parada izpred hotela Smuk do gasilskega doma, kjer bodo gasilci prevzeli nov gasilski avto. Po slovesnosti bo vrtna veselica, za zabavo pa bodo poskrbeli bratje Poljanšek in Natalija Kolšek.
ZLATO PRIZNANJE ZA SEMIČANE
SEMIČ - Raziskovalni krožek, v katerem so pctošolci in šestošolci semiške osnovne šole, vodi pa ga Vlasta Henigs-man, je v tem šolskem letu pripravil raziskovalno nalogo o obrteh v domačem kraju in mlinih na Krupi. Za nalogo so na državnem natečaju “Obrti v domačem kraju” prejeli zlato priznanje.
območjih ljudje ne smejo gnojiti in uporabljati škropiv. Ljudem bodo pristojni morali povedati tudi, kolikšno odškodnino bodo dobili zaradi manjšega pridelka.
Prav vodooskrba pa v črnomaljski Komunali povzroča največ izgub, saj jih je bilo lani za 14 milijonov tolarjev. S primanjkljajem so poslovali tudi pri odvajanju odplak in odvozu odpadkov. Izgubo pa so vsaj lani uspešno krili predvsem z dodatnimi dejavnostmi in delom na trgu.
M. B.-J.
Uspešni mladi semiški likovniki
V letošnjem šolskem letu so na natečajih dobili vrsto nagrad
SEMIČ - Člani likovnega krožka na semiški osnovni šoli, ki ga vodi Vlasta Henigsman, so bili v iztekajočem se šolskem letu še posebej uspešni. Kamor koli so poslali svoja likovna dela, so poželi pohvale. Med največjimi uspehi pa je bila 1. nagrada petošolca Martina Bukovca na natečaju revije Kekec “Mladi malarji”, za kar je prejel gorsko kolo. Razdelili so še 11 enakovrednih knjižnih nagrad, med nagrajenci pa sta bila tudi dva Semičana: Simona Malnarič iz 6. razreda in prvošolec Miha Henigsman.
Na natečaju “Otroci odraslim”, ki ga razpisujejo Petrol, republiški Zavod za šolstvo in šport in Mednarodni grafični center iz Ljubljane, pa so z enakovrednimi nagradami nagradili 10 od 253 sodelujočih šol. Med njimi se je znašla tudi semiška, ki je prejela bogato opremo za likovno delo. Poleg tega so z enakovrednimi nagradami nagradili še 25 učencev, med njimi tudi semiškega petošolca Igorja Ivanška. Naštetim organizatorjem natečaja se je pridružil še Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je podelil
10 enakovrednih nagrad za likovna dela s prometno tematiko. Med nagrajenci je bil tudi Marko Zorec iz 5. razreda semiške šole.
Semiški likovniki so sodelovali še v Bitoli na mednarodnem likovnem natečaju "Mali bitolski montmar-ter". Roman Šušteršič Kozan jc za svoje likovno delo prejel zlato paleto, Andrej Plut (oba sta petošolca) pa diplomo za zelo uspešen likovni izdelek.
M. B.-J.
Sprehod po Metliki
KULTURA - Belokranjski kulturniki so bili ob proslavi ob 55. obletnici obnove Rdečega križa Slovenije in dnevu krvodajalcev nemalo presenečeni. Slovesnost je bila prvo junijsko soboto v Prilozju v metliški občini, toda na njej ni bilo niti za trohico belokranjske kulture. Medtem pa kulturniki iz Bele krajine gostujejo po vsej Sloveniji, Evropi in celo onkraj velike luže. Da bi bilo to prirediteljem neznano, je malo verjetno, saj je, ne nazadnje, generalni sekretar RKS Mirko Jelenič rojen v metliški, živi pa v črnomaljski občini. Kulturniki sicer pravijo, da ima vsak organizator prireditve pravico oblikovati program po svojem okusu, vseeno pa jim je ostal trpek priokus in slutnja, da je šlo pri pripravi prireditve bodisi za malomarnost ali celo za hoteno nevoščljivost. A kmalu se bo lahko spet pokazalo, ali belokranjski kulturniki pri organizatorjih velikih prireditev kaj veljajo, saj bo prihodnji teden v Metliki vseslovenska proslava ob 130-letnici metliškega in slovenskega gasilstva.
ULICE - Že nekaj časa je po Metliki slišati predloge, naj bi ob pomembnejših mestnih vpadnicah postavili panoje z načrtom ulic. Še največjo gnečo ob takšnih obvestilnih tablah pa bi najbrž povzročali kar domačini sami, ki - to sc je pokazalo že velikokrat -kaj slabo poznajo svoj domači kraj.
Črnomaljski drobjf)
POVABLJENCI - Po težavah, ki sojih imeli prireditelji lanskega Jurjevanja zaradi tepežkanj3 temperamentnih gostov iz itau' janskega Alberobella, so pn letos, kot kaže, previdnejši pn|Z' biri gostujoče folklorne skupim--V goste so namreč povabili folk , loriste Društva upokojencev! Gorenjske, saj je nevarnost, da se kdo spravil na gospe in g?s' pode v zrelih letih, zanemarljiv majhna.
MRAVLJICE - Na sedežuZ-ve-ze svobodnih sindikatov Slov® nije za Belo krajino v črnomaljs beli hiši imajo že precej ca. težave z mravljami. Na plan n° jo iz vseh por, ki jih najdejo v tje • Sekretar Jožef Kočevar se je nad stavbo, kjer človek n*Ž varen niti pred mravljami. Očit pa niti pomislil ni, da so se mo da prišle pritožit zaradi Prpm^,: plačane že prislovične miT^°Ae. Lahko pa je samo srečen, d® lodajalci ne kaznujejo nezadov ljnih članov njegovega sindiut . s pipsom, kot se je Kočevar I svojih nepovabljenih obiskova•
ENERGIJA - Povezoval* srečanja mladih recitatorje vi n iški športni dvorani, Ja. Šeruga-Muren, je, ko se je Pra ditev že močno prevesila v prrf“ polovico, opozorila Pos*usaj:e[ da je v prostoru vse več eneifU “Dvorana je kar nabita z nj _ upam, dajo čutite,” je rekla-jo je bilo kar temeljito čuti starejši, ki so še pred koncem P^ reditve odšli na svež zrak, s „ spomnijo, da so takšni “energJ nekdaj rekli sparina.
Semiške tropin«
KOMENTIRANJE - Ga«1*,
na
Mn ogeJ*
n
vo v semiški občini je P°n°s?f Iva Sepaherja, ki jc v s(’b‘Vn,o-Štrckljevcu napovedoval ti vanje gasilcev iz vse Slovenji pokal Gasilske zveze Slovva Scpaher je namreč kot \ir -pa stresal podatke o ekipah, "a p, o njihovih uvrstitvah	je
ali letošnjem letu spominjal na športnega ja Igorja Berganta in njego ^=3. mentiranje moškega smu Zato je le še vprašanje ^a^a'veg se bo tudi Iva prijel prl semiški Bergant.	^aS
SMETI -O čem vso ‘lliaJuSe-razmišljati ljudje! Nekater^ mičanc na primer zanima, metrov od poti, po kateri P ^ lje smetarski avto, je se. jajo oddaljena kanta za smel 'ja pa pridejo smetarji iskat. Mo Uj. ni se bilo mogoče s črnom pj mi komunalci dogovoriti*' . hodili v hiše po koše za avto' jih sami stresali v smetarsiu GROBARINE - Odkar ^ mičani zvedeli, kako ner!"rj pla-nekateri lastniki gr°bov P ločevanju najemnin za za‘ J^a-movanjc svojih najdražjitb Tj|» ja nevarnost, da se bo sp A\ reakcija, ki bi jo lahko pr -UJ-
s kotalečo sc snežno kep®- pC je si mislijo: “Ce ncka^, yep. plačujejo, zakaj bi pa dar pa je opozorilo z obif po vrha zelo grozeče: “	po
plačal, bo ob grob! L ^ uresničilo prvo in drugo. , po-ški občini najbrž ne bo ^ trebno razširjati pokopa*
Drobne iz Kočevja		'L M	1 A S 1	! H	OBČI M	mm
otroke je neokrnjena narava na •kočevskem divjina, zato ne preseneča, da je koncem prejšnjega tcdna neki učenec doma CŠOD-a v Fari zagnal vik in krik, ko ga je nekaj pičilo. Nekoliko bolj Preseneča, da so mu verjeli, da ga Je pičila majhna zelena kača (?!), 1 učitelji. Ker v Kočevju nimajo protistrupa, so ga takoj odpe-'jah naravnost v Ljubljano - vmes P?, k?1 se za pravo divjino spodo-i. pri Krkovem srečali še medve-a, ki seje sprehajal ob regionalni cesti Kočevje - Petrina, kot da prešteva mimoidoče avtomobile. , .ravniki v Ljubljani so sicer nitro ugotovili, da Kočevska le ni akšna divjina, kot se morda ekaterim zdi, saj je bilo očitno, v far> ne ločijo med pikom ace m trna. Je pa bila v celoti gledano to izkušnja, ki je razva-"'!» niestnim otrokom predstavila Kočevsko kot deželo, kjer k ,tnedvetlje sprehajajo po cesti, _ . L' Pa pičijo že v vsakem grmu i e ,u® večina prebivalcev Ko-ske se nikoli ni videla medve-
V niravi.‘n so kače, ki pikajo,
n • V1 * ***	AdLL, M U1IS.U
jvečkrat čisto navadni trni!
OČIŠČENA CERKEV SV. TROJICE
KOSTEL - Člani Kostelskega l ?stva sp ob koncu tedna zavi-...1.	e in osnažili podružnično
Lj	.sv- Trojice v Slavskemu
Im -in bda P°zidana v začet-„ . .: s,°letja. Z akcijami bodo si, ]evab> konkretne naloge pa čan m razde*'h na letnem sre-ju elanov društva v soboto, 26. J ruja, ob 12. uri pri Fari. Po maši uomaci cerkvi bo piknik ob Kol-> nastop tamburaške skupine UuPjak m športne igre.
Ijbmški zobotrebci
škiVohfuKOT DOVOLJ - Ribni-šokiL. c?.1 Je ministstvo za larjev °Dljubilo 30 milijonov to-Kolna, pokončanje stavbe v gaborln01^1 Denar, ki jim zadr,** ,	a23'*	v	dveh	delih,	bo
zadoščai, j? vdvehdellh’b0 ditev olnl do.k°nčanje del, ure-dobii;*n nakup opreme, v Rje P? naJ bi ga še letos. Ker pa 3blinhii1Ci ro vedo, da če si
d°biiina :irl nakuP opreme, ^ibnii ________
že S1’ ^e,ne pomeni tudi, da si uPain a. gasben> šoli potihem doknn,- 0 Potreben denar za
dokonp ' Fsjucuen uenar za občina	del založila ribniška
bena i	da bi se lahko glas-
il i.. s°la v nove nrn«*™
lilajpU'a v nove prostore presedla. Okf koncem letošnjega
Fr, _	tem	Hit	ntl	Cr\li	irl/rann
lazmiTn. -em Pa na šoli iskreno jajo da bi občina denar
stavbeni? !*3- ^a ureditev svoje ' glasher, kolodvorski za potrebe doSed e šole je namreč občina
Jonovi,irrablla že okob 42 mili-
ysej rjK„	in zato verjetno v
meni	n‘	ni	človeka,	ki
• PRli rvllpbko dala še več. ZEK v zlNost za ZASLU-Jazprave	n'.)ki občini so bile
i z'vahne 2-re8ijskem parku zelo tiinisir' i1 Je na razgovoru z Kočevi,, IP Gantarjem v petek v ko (bil ie rYePal župan Jože Tan nelm*. ,euini prisoten z območja
kot da	ribniške	občine,-
žice n:,ri.° Sa Potoka in Sodra-
do
Parim ne zadeva!), je bil odpor oraj n.PtPPpr11- Vcndar pa ga
sko
K°rai n'L-.Jn. vendar pa ga Parku čp k-1	°’	k'	bi	bil	proti
?ostv’ew 1 v njem videli prilož-
k b'ii Po.,nir.S,kcnl smislu! ZanJ
I °1|	,0^V-UI	MI11MU	.	ZvdllJ
siLemt?kcm tuc*i kmetje, Parka najbolj bojijo!
ski rižtu
ohA,k dan grajski hram
bo gostišče’Grajski Pito v grada Kostel spet odslej i« od 10- ure dalje, dih. J Poslovalo le ob viken-
N<*d^ifVANINSKA KOČA
. idaniaT. •	nula	-
d°m k lsl'čna koča pod
r'23aua v^m-ZdUJ.pr.ckaiCg°-
siatus i«
, 'Dna v“ V Je 2c1uJ prckatego-a ta stat p ninsko kočo. Pa še Prenoviti US ^ bdo P0lrebno
Pd	---------
nesreča -
le* r °bsta »	,
i ok * .	NC3KEL
^ na m-ul Ja občina Kostel^ i D klanStralni ccsti v ColnTr-
telr_ 'lancu	....
*	***	Kv
,ekprva ,Cu. zgodila minuli četr-•1 E® je	a Prometna nesreča.
Sv zah!' trfcnju dveh osebnih šC0te;ala|c večjo material-Odr,„i-' . s® tri ponesrečenci'
^0Čev- -	___________
Venivcndar so bili hitro
^■^K1 PRIHAJAJO -
v Zdravstveni dom
. .	'v-ejvj	IIIUIGI	Itll"
Ko^Peljali Ponesrečence
'C
n
££ mS.?'Crna za. kopanje.
, JR? "na žagi.
^■n)alencN°VLJEN ‘ 1>ri Lo' Vm'*' Jez v na kolpi so te dni ob-ž HeSe„- i Je bil uničen zaradi s» 50 Poz ksga nevzdrževanja.
nrediti šc drčoza Preh C )|nov’ du b' čolnarji lal' Preko jezu.
Novo društvo bo tudi dedek Mraz
Prejšnji mesec ustanovljeni KUD Jazbec in partnerji ima bogat in pester program - Društvo za odrasle in otroke - Že prihodnje leto morda tudi obdarovanje otrok
KOČEVJE - Ob delu pri predstavi “Te nore mravljice” se je učiteljicam Suzani Puš, Renati Miketič in logopedinji Andreji Mlekuž porodila ideja, da bi ustanovili društvo, ki bi združevalo gledališke, glasbene in likovne ustvarjalce. Tako so prejšnji mesec v Kočevju tudi uradno registrirali KUD Jazbec in partnerji, ki pod namenoma bolj šaljivim imenom resno združuje odrasle in otroke v njihovih prizadevanjih za poživitev kulturnega dogajanja na Kočevskem.
Društvo trenutno šteje 15 čla- sednica društva Andreja Mlekuž.
nov, med katerimi so vsi zelo zagnani za delo. “Med člani imamo ljudi, ki so združeni sposobni pripraviti predstavo od postavitve odra do uprizoritve,” pravi pred-
PREDAVANJE IN POSVET O BLAGOVNI ZNAMKI ZA MED
KOČEVJE - V torek ob 18. uri bo v hotelu Valentin v Kočevju predavanje in posvet o blagovni znamki za med z območja Kočevske. Predaval bo strokovnjak za blagovne znamke in zunanji sodelavec Biotehniške fakultete dr. Stanko Renčelj. Posvet organizira kočevska občina v sodelovanju s Čebelarskim društvom Kočevje.
MLADOSTNA PESEM JE NAŠE VESELJE
RIBNICA - Pod tem nazivom je bilo v cerkvi pri Novi Štifti prvo medobčinsko srečanje mladinskih in dekliško-fantovskih pevskih zborov, ki ga je pripravila občinska izpostava sklada za ljubiteljsko in kulturno dejavnost iz Ribnice. Na
srečanju so prepevali člani mladinskega zbora OS dr. Antona Debe-
ljaka iz Loškega Potoka, cerkvenega dekliškega zbora Ave Verum iz Loškega Potoka, cerkvenega mešanega dekliško-fantovskega zbora Sv. Gregor, mešanega dekliško- fantovskega zbora KUD France Zbaš-nik iz Dolenje vasi, Mladi Sejalci iz Dolenje vasi, mešanega dekliško-fantovskega zbora Nova Štifta in mladinskega dekliškega zbora Sodražica.
Osnovna šola Fara pridobila eko zastavo
Obveznost za prihodnje
FARA - Med 62 slovenskimi šolami, ki so vključene v mednarodni projekt Eko šola kot način življenja, jih je dobra polovica - lani 15 in letos 17 - že prehodila sedem temeljnih korakov do osvojitve zastave. Od minulega petka naprej pa mednarodna eko zastava, katere pridobitev pomeni obveznost v prihodnje za vse, ki so v projekt vključeni, visi tudi na pročeju stavbe OŠ Fara.
Za pridobitev eko zastave so morali na šoli, ki se je kot edina na Kočevskem odločila okoljsko vzgojo vključiti v pouk pri vseh učnih predmetih, najprej ustanoviti eko-programski svet. Temu je sledilo analiziranje razmer v okolju, sestava načrta delovanja eko šole, priprava tematskih sklopov za delo v šoli in zunaj nje, spremljanje in sprotno vrednotenje projekta, sodelovanje z mediji in nazadnje še podpis eko listine. Tako so dokazali, da si zastavo zaslužijo, sedaj ko jo imajo, pa to pomeni, da bodo morali svoj ekološko usmerjeni program vsako leto potrjevati.
jjS99), 17. junija 1999
Nudenje pomoči pri izvedbi gledaliških predstav in drugih prireditev bo zato ena izmed pomembnih aktivnosti društva, ki si je že za letošnje leto zastavilo zelo bogat program. Uresničevati so ga začeli že minulo soboto s humanitarno dobrodelno akcijo “Kočevje otrokom”, nadaljevali pa ga bodo v začetku prihodnjega meseca z enodnevnimi delavnicami za otroke med počitnicami. Poleg plesne, likovne in glasbene delavnice bodo organizirali tudi delavnico “Robinzonov dan”, ki bo s svojo vsebino na Kočevskem novost, za udeležence pa zanimiva tudi zaradi svojega tekmovalnega značaja.
Društvo bo svoje usluge v obliki vodenja interesnih dejavnosti
Andreja Mlekuž
LJUDJE SE PRITOŽUJEJO
DRAGA, TRAVA - Od začetka do konca vasi Draga je upravljalec te regionalne ceste opravil kar nekaj prekopov asfalta. Zakaj, ne ve povedati nihče, vedo pa, da ti jarki dobesedno uničujejo avtomobile, še posebej, ker so znaki za omejitev hitrosti skoraj nevidni iz visoke trave. Nekateri pravijo, da bodo cesto preplastili, kdaj, pa prav tako ne ve nihče in je jeza res upravičena.
POŠKODOVANE CESTE
KOSTEL - Lanska in letošnja deževja so občutno poškodovala v Kostelu vaške in lokalne ceste. Na cesti Podstene-Žaga je več poškodb zaradi neurejenih muld (jarkov ob cesti za odtok vode). Podobno je tudi na cesti za Laze pri Kužlju in za sosednji zaselek Ograja. Ob cesti Petrina-Mirtoviči pa bo razen urejanja muld potrebno ukrotiti (s kamnitimi zložbami ali zasajeva-njem) zemljo, kamenje in pesek, ki zdaj drsi na cesto. Ta dela bosta opravili občina in Cestno podjetje, vsak v okviru svojih pristojnosti. Zaradi večje preglednosti kosijo tudi travo ob cestah in obsekujejo veje oziroma grmovje, žal pa nekateri odsekane veje puste kar ob cesti, kar kazi videz okolja.
Od projekta Crpov pričakujejo zlasti razvojne načrte
Na 1. delavnici
VEŽICA V DRAGI-Koliko zapletov je bilo zaradi primerne lokacije in temu ustrezne dokumentacije, smo že pisali. Končno pa je bil v sredo, 9. t.m., le opravljen tehnični prevzem in mrliška vežica izročena namenu. “Od ideje pa do danes je minilo skoraj 10 let. Projekt je naredil A G inženiring iz Kočevja, gradilo pa je Gradišče iz Cerknice. Vežica je stala kar 12 milijonov tolarjev, ” pravi župan Janez Novak. Žal se del KS Draga ne strinja, da bi pokojnike vozili v Drago. (A. Koš meri)
ali kot eno izmed možnosti obveznih izbirnih vsebin ponudilo kočevskim osnovnim in srednjim šolam, vključenim v interesne dejavnosti, pod njihovim okriljen^pa bodo ponudili možnost, da postanejo njihovi člani. V sodelovanju z avtorjem muzikala “Te nore mravljice” Romanom Zupančičem bodo v jeseni začeli pripravljati nov muzikal, obenem pa bodo pripravili lutkovno predstavo za otroke in gledališko predstavo za udeležbo na območnem srečanju gledaliških skupin. Bo-žično-novoletni čas bodo popestrili z različnimi prireditvami, za prihodnje leto pa upajo, da jim bo uspelo izpeljati tudi obdarovanje otrok, za kar običajno drugod skrbijo Zveze prijateljev mladine. Ker je v Kočevju ni, bo tu njihovo delo opravljal KUD Jazbec in partnerji.
M. LESKOVŠEK-SVETE
DOSEŽKI SOLE
LOŠKI POTOK - Šola je letos zelo uspešna, meni ravnatelj osnovne šole dr. Antona Debeljaka, prof. Janez Mihelič, in ne skriva zadovoljstva. Srebrna priznanja iz matematike so prejeli: Petra Turk, Nataša Lavrič, obe iz 8. razreda, in Aleš Janež iz šestega. Iz slovenskega jezika je srebro prejela Nataša Lavrič, iz zgodovine pa zlato prav tako Nataša Lavrič in Nataša Marjanov, srebro pa Polona Car in Petra Turk. Naj omenimo, da je Petra Turk prejela bron iz angleščine, ki je sicer na potoški šoli le fakultativni predmet. Ravnatelj pravi, da je ta generacija dosegla resnično izredne uspehe.
A. K.
RIBNIŠKI GASILCI SO TEKMOVALI
RIBNICA - Občinskega gasilskega tekmovanja se je na igrišču Ugar udeležilo več kot 500 gasilcev. V najbolj množični panogi pri članih A so zmagali člani PGD Ribnica, pri članih B je bila najboljša Sodražica. Ribnica je imela najboljše veterane, pri mladincih so prvo
mesto dosegli gasilci iz Bukovice linka'
pri mladinkah pa iz Sodražice. Gasilske veščine so pokazali tudi najmlajši. Pri pionirjih so zmagali gasilci iz Sušja, pri pionirkah pa iz Dolenjih Lazov. V Medvodah je
Dolenjih Lazov. V Medvodah je bilo tretje srečanje gasilskih terenskih vozil. Med 17 ekipami so drugo mesto osvojili člani PGD Ribnica v sestavi Gregor Virant, Miško Gla-vonjič, Miha Košir in Aleš Nosan.
RAZSTA VA IZOLACIJSKIH MATERIALOV - Na razstavi, ki jo je pripravila Energetska svetovalna pisarna Kočevje, je bil poudarek na prikazu kvalitetnih rešitev izvedbe konstrukcij mansardne strehe in fasade. Na posnetku: levo župan Veber, desno v ospredju pa svetovalca Marko Piršič in Vladimir Bizjak (Foto: M. L.-S.)
V Kočevju odprli razstavo energetske svetovalne pisarne
Manj napačnih odločitev
KOČEVJE - Prejšnji četrtek so v Likovnem salonu odprli razstavo “Toplotna izolacija mansardnih streh in fasad”. Pripravila jo je Energetska svetovalna pisarna, ki deluje v Kočevju že od decembra 1997 kot ena izmed 30 pisarn po vsej Sloveniji, ki delujejo v sklopu republiškega projekta Ensvet.
Energetska svetovalca Marko Piršič in Vladimir Bizjak sta v letu in pol delovanja pisarne opravila okoli 200 svetovanj. V prostorih pisarne na Ljubljanski 7, ki jih zagotavlja kočevska občina, dvakrat tedensko dajeta občanom brezplačne nasvete v zvezi z različnimi problemi, povezanimi z rabo energije. Pri svojem delu sta ugotovila, da ljudje še vse prepogosto delajo napake.
Razstavo je odprl kočevski župan Janko Veber, poleg predstavnikov proizvajalcev toplot-noizolacijskih materialov - s predstavitvijo svojih rešitev je na razstavi sodelovalo 10 proizvajalcev iz vse Slovenije - pa se je otvoritve udeležil tudi pomočnik direktorja Agencije za učinkovito rabo energije Jože Pogačnik. Med prednostmi energetskega svetovanja za občane - Ensvet, ki ga Agencija financira že od leta 1992, je navedel brezplačno in predvsem neodvisno strokovno svetovanje, v Kočevju pa pozdravil projekt biomase.
M. L.-S.
KOSTEL - V Kostelu so se resno lotili izdelave razvojnih programov v okviru crpov. Gre za uvajalni projekt, kjer na delavnicah strokovni vodje skupaj z domačini obdelujejo posamezne življenjske prostore. Na delavnici prejšnji četrtek so se posvetili ključnemu, to je delovnemu prostoru.
Udeleženci delavnice so poudarili, da prebivalci demografsko ogrožene nove občine Kostel vidijo možnosti razvoja predvsem v turizmu, dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, obrti, podjetništvu in storitvah. Oviro za uresničitev tega vidijo v pomanjkanju sredstev, dolgotrajnih birokratkih postopkih in pa tudi v visoki starostni strukturi prebivalstva. Poudarili so, da zato od projekta crpov pričakujejo razvojne programe, s katerimi bo moč ustvariti pogoje za preživetje in ne nazadnje, tudi za postopno vračanje domačinov.
VITRINI TABORI IN DELAVNICE
CERKNICA - Vitra, center za uravnovešen razvoj podeželja iz Cerknice, za letos pripravlja kar tri. mednarodne delovne tabore. Namenjeni so reševanju okoljskih problemov in povezovanju vaščanov, prebivalcev dežele suhe robe. Prvi tak tabor bo od 12. do 24. julija v kostelskem gradu, v občini Kostel, drugi od 26. julija do 7. avgusta v Predgozdu, v občini Velike Lašče, in tretji od 9. do 21. avgusta na gradu Turjak. Delo udeležencev je močno povezano z delom domačinov. Srž taborov bo sanacija vodnih virov, urejanja poti in okolice omenjenih gradov. Med pomembne dejavnosti taborov spadajo še predavanja, razstave in športna srečanja. Poleg naštetih taborov organizirajo še tri delavnice, in sicer: Komunikacijsko, Sam svoje sreče kovač in delavnico Pisanje projektov. Vitra vabi vse zainteresirane za sodelovanje.
A. K.
POČISTILI OKOLI CERKVICE V SLAVSKEM LAZU
FARA - Kostelsko društvo, ki bo imelo prihodnjo soboto že svoje drugo letno srečanje, tudi letos nadaljuje z očiščevalnimi akcijami. Lani so očistili okolico cerkvice sv. Treh kraljev v Kostelu, minuli petek pa so počistili okoli cerkvice v Slavskem Lazu. Tovrstne akcije so v skladu z zastavljenimi nalogami društva, da bo pomagalo pri ohranjanju kulturne tradicije Kostela, obenem pa so tudi priložnost za druženje domačinov in tistih Kostelcev, ki ne živijo več v domačem kraju.
UČITELJI IZ PORABJA V VELIKIH LAŠČAH
VELIKE LAŠČE - Na OŠ Primoža Trubarja v Velikih Laščah so letos že gostili učitelje iz Bazovice pri Trstu in prijateljske občine Luetzeflueh iz Švice. Poglabljanje stikov s kolegi iz obmejnih držav se bo nadaljevalo to nedeljo, ko v občino pride 14 učiteljev slovenskega jezika iz osnovnih šol v Porabju. V Velikih Laščah se bodo v enem tednu bolj spoznavali s teorijo in rrasko slovenskega jezika, obiska-i bodo vse pomembne kraje v občini, zaključek srečanja pa bodo preživeli v Beli krajini.
n:
PETRUVO VABI
OSILNICA - Osilničanje bodo tudi letos svečano praznovali svoj ljudski praznik petruvo. Na predvečer praznika, 25. junija, bo na Gričku (Bosljiva Loka) kresni večer, ki bo posvečen tudi dnevu državnosti. V soboto, 26. junija, pa bo dopoldne najprej tekmovanje ribičev v muharjenju na Kolpi, popoldne bo maša v farni cerkvi Petra in Pavla, po njej pa bo ob 17. uri na osilniškem “placu” kulturno-zabav-na prireditev Petruvo 99. Nastopili bodo tudi domači muzikantje, na sporedu pa je še srečelov in drugo. Prireditev organizira Civilno gibanje za osilniško dolino, ki vabi nanjo vse, ki imajo radi deželo Petra Klepca.
PRIREDITEV “KOČEVJE OTROKOM" - Na igrišču vrtca Ostržek v Kočevju je v soboto dopoldan potekala dobrodelna prireditev “Kočevje otrokom Program prireditve, ki jo je organiziral KUD Jazbec in partnerji, je obsegal 4 otroške gledališke predstave: Sonček se potepa, Papagaj in sinica, Sneguljčica in Te nore mravljice. Odmori med predstavami, ki so si jih kljub dežju ogledali številni kočevski otroci in njihovi starši, so bili namenjeni žrebanju vstopnic, saj je vsaka veljala tudi kot srečka v bogatem srečelovu, za katerega je prispevalo nagrade 39 kočevskih podjetnikov, trgovin in umetnikov. Namen prireditve je bil zbrati denar za nakup najnujnejše opreme za Pediatrično kliniko. Na posnetku: člani lutkovnega krožka OŠ Ob Rinži z mentorico Katjo Virant po uprizoritvi predstave “Sonček se potepa” (M. L.-S.)
POHOD NA AHAC
TURJAK - V spomin na zmago Andreja Turjaškega pri Sisku 22. junija 1593 organizira Turistično društvo Turjak vsako leto več prireditev. O večini smo že poročali, zato naj tokrat omenimo le tradicionalni pohod na Ahac, hrib in cerkev pri Turjaku, ki so ju tako poimenovali prav v spomin na zmago pri Sisku, izvoje-vano na dan svetega Ahaca. Letošnji pohod se bo začel v soboto, 19. junija.
Interesno povezovanje treh občin
Jeseni naj bi podpisali pismo o nameri - Pridelava zdrave hrane kot blagovna znamka
OSILNICA, LOŠKI POTOK, KOSTEL - Občine o slovensko-hrvaški ineji imajo več načrtov za povezovanje in skupen nastop pri predstavitvi svojih naravnih, kulturnih in zlasti turističnih posebnosti. Ena izmed zadnjih pobud o nekakšni obkolpsko-čabranski koaliciji je tudi skorajšnje srečanje županov Loškega Potoka, Osilnice in Kostela Janeza Novaka, Antona Kovača in Valentina Južniča.
Podpisali naj bi pismo o nameri ča šengejska meja(!) ne bo pre-
in skušali tudi državo prepričati, naj pomaga pri obnovi krajem, ki so obmejni, hriboviti in že na pol prazni. Na tem območju se je industriji že iztekla ura, saj gozdnato hribovita dolina, sicer bodo-
nesla hrupa težkih strojev in onesnaženega okolja. Občine same ne bodo mogle zagotoviti denarja za načrte, ki so pretehtani in po vsebini zelo dobri. Pripravljene pa so podpreti pobudo države o ustano-
vitvi regijskega parka na njihovem območju, možnosti pa so tudi v pridelavi zdrave hrane v obliki posebne blagovne znamke.
V Osilnici so že imeli informacijski sestanek s podjetniki in turističnimi delavci, ki so privolili v združevanje v lokalno turistično organizacijo. Po podpisu pisma o nameri županov ter občin predvidoma jeseni naj bi prihodnje leto že uresničili nekatere točke iz njegove vsebine.	M.	G.
DOLENJSKI LIST
ttMtt iz MAŠI rl OBČI M
Trebanjske iveri
EVROPA ZDAJ!? - Po obnašanju avstrijskih carinikov oz. policistov sodeč, smo bili mi že davno pred sosedi na senčni strani Alp zreli za Evropsko unijo. 0 tem so prepričani tudi nemški godbeniki, ki so po sodelovanju na 1. mednarodnem festivalu godb in mažoretnih skupin zelo zadovoljni zapuščali konec tedna trebanjske prijatelje. Na meji so Nemci ugotovili, da je njihova članica godbe izgubila denarnico z osebnimi dokumenti, med temi je bil tudi potni list. Na slovenski strani karavanškega predora je kljub temu šlo brez težav, kalvarija pa se je pričela na avstrijski strani, saj jih Avstrijci nikakor niso hoteli spustiti naprej s članico brez listin. Cariniki so se “zapičili” tudi v 50-litrski sodček cvička, ki so ga nemškim godbenikom podarili Trebanjci. Ko so Nemci svojim južnim sosedom pojasnili, da pride komaj še kakšen liter kapljice na vsakega žejnega potnika, so se le nekako sprijaznili s tem - alkoholom. Naposled je avtobus lahko krem proti Lauingenu; ko je predsednik trebanjske godbe Daniel Metelko dal Avstrijcem osebno garancijo!? Toda po 50 km v0™le proti Nemčiji so avtobus z godbe; niki iz Lauingena spet zaustavi i avstrijski policisti, vse premetal in maltretirali potnike, zato so Nemci po prihodu sporočili svo jim slovenskim prijateljem, najs jim ne mudi preveč v taksn policijsko Evropo..
TERAN ZA CVIČEK - Kapelnik slovenskega društva Prosek pri Trstu - Alj . Starc (na levi) izroča predse ku trebanjske godbe Dan’ Metelku pletenko terana v za lo, ker se jih Trebanjci ve spomnijo s svojim posebneže cvičkom.
JUTRI PREDAVANJE NA ČATEŽU
ČATEŽ PRI TREBNJEMj
yinogradniško turistično dru Čatež pod Zaplazom vabi na P davanje inž. Jožeta Sime®ci okolju prijazni zaščiti v'n ^ urjv ki bo jutri, 18. junija, ob 1“-gostilni Ravnikar.
Sevniški pabefkj^
PO DRAGU - DRAGO-
lelega direktorja sevniške Jut
njke,
Hrastničana Draga
viča, je za krmilom zata-j ^ menjal dolgoletni vodilni de ^ že tudi direktor, tega naJve.J „r\ podjetja otroške konfekcij. ^ nas - Drago Perc. Upajm0’ • Milinovič kmalu okreval, y .J L. liko, da si bo lahko privos« no “jago”, saj je s svojim s nikom, bivšim direktorje ^ kdaj cvetoče, zdaj pa ^n^ot-prosiule obrtne zadruge t. Vojtehom Rogličem, tud' ničanom, zapriseženi
bratovščine. V vsakem pa kaže, da je direktorski Ivi-Jutranjke v zadnjih let ran za poslovneže, ki sli ime Drago.	n.RTl^'
PODŽUPAN ZA PAl<Zpori-NA - Na izredni skupščin' nega društva Partizan Sev ^ sc dogovorili, kako vPe „ to,*? reda in discipline. Glede n jj|iii' je med članstvom in cc^ mi precej policistov oz. stov, to ne bi smelo biti p ^ I)0vi' Gotovo pa jc najprijetneje ^j. ca na skupščini prišla IZ ^ t>0 župana Andreja Š
.V>
občina pomagala s . pri obnovi tribune.
GASILSKA VESEU^o-le1'
sobotnem praznovanju vel»!
nicc PGD bo seveda tu'njških
veselica. Predsednik se vp(i’
gasilcev Ioni Koren jc zeyarija,If
žen v organizacijo PraZlKLe W
je ob zaključku svečane stUtSe|jcp
pomotoma povabil na ■
namesto na prevzem V(’z'd0!
kot drobcen spodrsljaj im».
..	(S
sr
brohotno prezrli, če ne
>1 uiivttiiti	|
avno zaprosil Pavleta ”apiSz tronike) naj tega ne .(iti Nekateri so nezmotljiv1' jc pa človeško...
TREBNJE - “Kakovost življenja in zdravje v občini Trebnje profil in plan” - tak je delovni naslov raziskave, ki naj bi zajela kar najširšo odzivnost prebivalstva. Raziskava po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (VVHO) Zdrava mesta je naslednji korak, ki naj bi ga storil po 6 letih uspešnega delovanja na področju družine trebanjski projektni svet projekta “Trebnje zdrava občina in občina dobrih medčloveških odnosov”.
SKOVEC DOBIL ASFALT - Težko je bilo zbrati 13 milijonov tolarjev za posodobitev 2 km krajevne ceste med Tržiščem in Skovcem, ker je območje redko poseljeno, a ta velik zalogaj je KS Tržišče po besedah njenega predsednika Marjana Jamška zmogla zaradi velikega prispevka krajanov v denarju in delu, zavoljo pomoči sevniške občine in predsem zavzemanja župana, da moraja KS dobiti več denarja iz proračuna kot prejšnja leta. Jamšek se je zahvalil izvajalcem del, podjetju Gradnje Boštanj, ki je omogočilo obročno odplačevanje, in Francu Povšetu za številne koristne nasvete. Zahvalil se je tudi gradbenemu odboru, ki ga je uspešno vodil Karel Lindič. Krajane in vodstvo KS je pohvalil tudi sevniški župan Kristijan Janc. Trak na novo asfaltirani cesti je preteklo soboto prerezala krajanka Geli Erpič, cesto pa je blagoslovil tržiški župnik Marko Japelj. (Foto: P. Perc)
Trebanjci so k sodelovanju povabili mag. Erno Krašovec iz Instituta za varovanje zdravja v Ljubljani, ki je podobno raziskavo že izvedla za mesto Ljubljana. Dokončno naj bi sprejel finančno ovrednoten projekt trebanjski občinski svet, da pa bi raziskava dosegla svoj namen, bodo skušali o projektu čimbolj seznaniti prebivalce celotne občine. Po besedah članice projekta sveta Marinke Sila, socialne delavke v Centru za socialno delo v Trebnjem, nameravajo raziskavo predstaviti v obliki publikacije, ki bo osnova za nadaljnje delo projektne skupine v naslednjih desetih letih, hkrati pa bodo to lahko tudi dobrodošle smernice politikom in občinskemu svetu za dvig kakovosti življenja v trebanjski občini. Ta knjižica naj bi izšla ob koncu tega leta ali v januarju 2000.
KAL NIČ VEČ NAJBOU ODREZAN KRAJ - Po nedeljski otvoritvi 2900 m asfaltne ceste Kal - Lačenberk in obnovljene kapelice sv. Martina na Kalu ti hriboviti predeli šentjanške krajevne skupnosti sicer še nimajo asfaltne povezave z dolino, so pa precej bliže tej dolgoletni želji in potrebi. V imenu gradbenega odbora in vaščanov se je predsedniku sveta KS Šentjanž Milanu Jamšku, ki je bil “največja moralna in materialna podpora”, zahvalil Jože Strnad, prav tako članom sveta KS v prejšnji sestavi, ki so pričeli s tem delom. Jamšek je povedal, da je naložba veljala skoraj 21 milijonov tolarjev, od tega je ministrstvo za kmetijstvo prispevalo 3,2 milijona, občina Sevnica iz naslova CRPPOV8, KS Šentjanž 5 in vaščani ob vloženem delu še 4,5 milijona tolarjev. Zbrane je pozdravil tudi sevniški župan Kristijan Janc, cesto in vežico je blagoslovil šentjanški župnik Janez Cev.ec, trak na cesti pa je prerezal najstarejši krajan, 88-letni Ludvik Gorenc (na posnetku). Poleg je Strnad. (Foto: P. Perc)
130 LET SLOVENSKEGA TABORA V SEVNICI
SEVNICA - Ob 130-letni-ci Slovenskega tabora v Sevnici in 120-letnici PGD Sevnica bo v soboto, 19. junija, ob 14. uri na Trgu svobode slovesnost, na kateri bo slavnostni govornik predsednik državnega zbora Janez Podobnik. Ob tem bodo razvili in blagoslovili nov prapor PGD Sevnica in prevzeli novo gasilsko vozilo. Po pestrem kulturnem programu, v katerem bodo sodelovali tudi združeni pevski zbori sevniške občine, bo bo 17. uri na TVgu svobode že 20. jubilejno srečanje gasilskih pihalnih godb Slovenije.
Pri gasilcih gre za življenje
120 let PGD Sevnica - Miran Bogataj: “Za gasilstvo niso potrebne velike besede!” -Številna gasilska priznanja in odlikovanja - Uspešna reševalna vaja na Trgu svobode
SEVNICA - S prikazom reševanja oskrbovancev iz v namišljenem potresu delno poškodovanega sevniškega doma upokojencev in udeležencev hujše prometne nesreče na Trgu svobode so pripadniki osmih PGD iz sevniške občine in poklicni gasilci iz Krškega ter drugi pripadniki enot za zaščito in reševanje pretekli petek popoldne pokazali dobro pripravjenost za učinkovito pomoč ljudem ob morebitni zaresni elementarni ali kakšni podobni nesreči.
To sta ugotovila tudi poveljnik republiškega štaba za civilno zaščito Miran Bogataj in poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič po reševalni akciji pretekli petek pozno popoldne. Oba sta zatem sodelovala tudi na svečani seji PGD Sevnica in čestitala sevniškim gasilcem ob 120-letnici društva. Bogataj je dejal, da za gasilce niso potrebne velike besede. “Zavedajte se, da gre pri
SPEKTAKULARNO IN UČINKOVITO
SEVNICA - Za opazovalce nekdanje reševalne akcije iz v namišljenem potresu in požaru poškodovanega doma upokojencev v Sevnici je bilo zelo spektakularno reševanje po drsalnem prtu in s pomočjo posebnega dvigala PGE Krško; ne kaj dosti manj, predvsem pa učinkovito in usklajeno, je bilo tudi ukrepanje gasilcev in zdravstvenega osebja ob prometni nesreči. Gasilci so morali iz pločevine najprej izrezati poškodovanca. “Da le ne bi bilo nikoli potrebno takole ukrepati, čeprav smo bolj pomirjeni, ko vidimo, da se da reševati tudi iz 5. nadstropja," je komentirala reševalno akcijo direktorica Doma upokojencev in oskrbovancev Im-poljca, Milka Cizelj.
vašem delu vedno za življenje,” je poudaril Bogataj. Sevniškim gasilcem se je za njihovo požrtvovalno in humano delo v imenu občine, skratka za vse, kar so dobrega storili, zahvalil sevniški župan Kristijan Janc. Dodal je še, daje najvišje priznanje - grb občine Sevnica prišlo v prave roke.
Podpredsednik PGD Sevnica Lojze Motore je kronološko orisal razvoj društva od požarne bram-be do današnjega osrednjega PGD v sevniški občini, ki je veli-
ODLIKOVANJA - Poveljnik GZS Matjaž Klarič je na svečani seji PGD Sevnica izročil tudi odlikovanji GZS L stopnje, in sicer Maksu Senici (na desni) in Martinu Žnidaršiču. (Foto: P. Perc)
ko vlagalo v gradnjo in širitev enega najlepših domov na Slovenskem. Pod njegovo streho pa so našli streho ne le številni operativci, temveč tudi moški pevski zbor, godba na pihala, Oder mladih, plesne vaje. Jubilejno leto pa obeležuje PGD Sevnica še z novim, že odplačanim tehničnim vozilom in zbornikom. Predsednik Gasilske zveze Sevnica Zvone Košmerl je dejal, da so prihajali in odhajali sistemi in posamezniki, gasilstvo pa je moralo ohraniti svojo samostojnost, zato je razvoj gasilstva še vedno v koraku s potrebami časa in prostora.
Predsednik PGD Sevnica Tone Koren se je zahvalil vsem gasilcem, gostom in mešanemu pevskemu zboru Lisca za sodelovanje na svečani seji društva in za številna darila. Povabil je na praznovanje 120-letnice PGD in 130-let-nice Slovenskega tabora v Sevnici, ki bo v soboto, 19. junija, popoldne na Trgu svobode. Povedal je, da upravni odbor PGD sklenil ob tej priložnosti podeliti listino častnega člana Lojzetu Mo-toretu in častnega poveljnika PGD Sevnica Martinu Žnidaršiču.
P.P.
VEČER FLAMENCA NA SEVNIŠKEM GRADU
SEVNICA - Tukajšnja zveza kulturnih društev in KUD Primož Trubar Loka pri Zidanem Mostu vabita v petek, 18. junija, ob 20. uri v atrij sevniškega gradu na večer fla-menca. Italijanska plesno-instru-mentalna skupina bo na izviren način, z glasbo in plesom prikazala, kaj je to flamenco. Ljubitelji kitar, temperamentne glasbe in plesa tega dogodka ne bi smeli zamuditi. Vstopnice bodo v prodaji uro pred koncertom.
Na okrog 200 gospodinjstev v občini bodo poslali vprašalnik, s katerim naj bi dobili odgovore ljudi, kakšno občino si želijo in kaj konkretnega bi bilo potrebno postoriti, da bi bili bolj srečni in da bi bilo njihovo življenje lepše. Vprašalnik je anonimen, anketiranci, ki bi želeli k odgovorom, kakšna naj bo zdrava občina Trebnje, pripisati še svoj naslov, pa bodo sprejeli jeseni še osebna vabila za sodelovanje na t.i. panel diskusijah. Pričakujejo tudi odziv številnih društev in združenj. Tako
Marinka Sila
KULTURNI BARBARIZEM
Knjige v smeti?
Kdo je “počistil” županovo knjižnico?
TREBNJE - Kdo na občini je najbolj “zaslužen”, da je ob prihodu bivšega župana Lojzeta Metelka temeljito. “pospravil”županove omare, nekakšno knjižnico županov oz. bivših predsednikov občinske skupščine? Metelka tako ni dočakala niti listina o pristopu občine Trebnje k mreži slovenskih zdravih mest, kaj šele knjige oz. gradivo, povezano s projektom “Trebnje zdrava občina in občina medčloveških odnosov”.
Med knjigami, ki naj bi jih Dušan Mežnaršič po naročilu župana Cirila Pungartnika, potem ko je bila ugotovljena nezdružljivost njegove funkcije s poslansko glede na določilo občinskega statuta, spravil na varno v Knjižnico Pavla Golie, so bile tudi številne dragocene monografije. Tako Metelkov naslednik -novi stari župan Pungartnik seveda tudi nima vzeti v roke kakšne zapuščine svojih predhodnikov. Ni znano, koga je motila, denimo, listina o prijateljstvu in sodelovanju z italijansko občino Guastallo, če mu je bogvedi po kakšnih kriterijih šla v nos kakšna preveč “rdeča” knjiga in je zato morala končati v kontejnerju za smeti.
Takšno inkvizicijsko raboto bi mirne duše lahko poimenovali tudi prvovrstni kulturni barbarizem. Bo (še) kdo povzdignil glas zavoljo zgodovinskega spomina?
PAVEL PERC
naj bi lažje ugotovili, katerim skupinam prebivalstva bi morali posvetiti posebno skrb in kakšne pro-
• Supervizor projekta je dr. Jože Ramovš iz Inštituta dr. Antona Trstenjaka. Projektni svet, ki ga vodi vsakokratni župan občine, je izhajal iz pereče socialne problematike v trebanjski občini, zlasti ker je bila občina na 2. mestu po številu samomorov v Slovenjji, na Dolenjskem pa je sploh prednjačila v tem žalostnem prvenstvu. Zelo visoko pa je tudi število Trebanjcev, zasvojenih z alkoholizmom, kar jc tudi poglavitni razlog, daje veliko otrok odraščalo v neurejenih družinskih razmerah.
grame bi morali v občini razvijati, da bi bilo žviljenje tako, kakršnega si želijo ljudje.
P. PERC
POHOD OKROG NEBES IN OKROGA
ŠENTRUPERT - Športno društvo vabi pohodnike in ljubitelje narave na 2. tradicionalni pohod prek Nebes in Okroga, ki se bo začel 20. junija ob 9.30 pred cerkvijo v Šentrupertu. Pohod traja 4 do 5 ur in je primeren za ljudi vseh starosti. Informacije na tel. 49-723 (Andrej Peterle) in 40-014 (Gregor Jaklič).
KMEČKE IGRE NA VRHTREBNJEM
TREBNJE - Društvo podeželske mladine Trebnje priredi v nedeljo, 20. junga, ob 15. uri pri lovski koči na Vrhtrebnjem kmečke igre, na katerih se bodo f>omerile ekipe Dolenjske in Bele krajine. Vabljeni!
ZDRAVNIK NA VOZIČKU - Legendami, kot bi zapisa! kolega Luc, sevniški zdravnik in lovec dr. Jurij Pesjak se je med petkovo reševalno akcijo še dal takole privezati v poseben voziček, s katerim lahko nepo-kretne lažje spravijo v nižja nadstropja po stopnišču. Da bi se kot gasilci spustil po drsalnem prtu oz. tunelu iz 5. nadstropja doma upokojencev, pa ne bi imel poguma. (Foto. P. P)
99 LET TONČKE REŠETA Z NOVEGA XI RA DA - Kadarkoli se je Tončka Rešeta z Novega Grada v zadnjih letih pojavila na spominskih srečanjih delegatk I. kongresa protifašistične ženske zveze v Dobrniču, so jo udeleženke najbolj vihamo in prisrčno pozdravile, verjetno ne le zato, ker je bila najstarejša med njimi, ampak bolj zavoljo njene naravne skromnosti. Vedno je Tončka Rešeta, prava podoba zavedne slovenske matere, delovala nekako zadržano, kot, da se ji zdi odveč ves pomp. Tako je bilo tudi ob njenem 99. rojstnem dnevu, ko sta ji prišla voščit sevniški župan Kristijan Janc in predsednik sevniške borčevske organizacije Slavko Štrukelj. Njeni domači so goste in tudi radeške borce pogostili s kozarcem vina in torto, a slavljenka je raje ostala pri soku. (Foto: P Perc)
Zoper prvenstvo v samomorilstvu
Projekt “Trebnje zdrava občina in občina dobrih medčloveških odnosov” se uspešno uveljavlja - Po 6 letih anketa in raziskava o kakovosti življenja in zdravju v občini
C^voVBrežicah
( Krške novice i	j
. OB VSEM TUDI POROČA -	|
Ze tako zaposleni krški župan	t
Franci Bogovič ima dela čez gla-	i
vo- Za povrh ga zaposli še kaka novinarka. Tako je nedavno eno poročil. Župan je bil namreč v '[logi uradne osebe, ki poroča državljane. Ni bil ženin, da bo cisto jasno; za kaj je šlo pri vsej stvari.
d E ČASOPIS - V oddaji brežiškega radia so nedavno nastopili trije državni poslanci iz Posavja.
Pri tem so med drugim obžalovali, da Posavje nima svojega časopisa. Zlasti nekatera ušesa v Posavju so te njihove besede razumele kot slabo šalo, saj v Posavju izhaja časopis. To je Posavski obzornik, ki torej celo z naslovom poudarja svoje zemljepisno poreklo. Vse skupaj je zanimivo posebej zato, ker so vsi omenjeni državni poslanci pred časom nastopili - vsaj v sliki - na straneh omenjenega časopisa.
ZMOREJO HITRO, KAKO A NE? - V krškem upokojenskem društvu deluje planinska ali, mogoče bolje povedano pohodnica skupina, “ki prehitro hodi”.
? baje nekaterim članom-pla-mneem včasih kdo vrže pod nos, ces daje zaradi prehitre hoje posameznikov planinstvo v društvu ^re.Ca'0 množično. Društvu in jakemu upokojencu bo v izjem-o zadovoljstvo, če bo upokojenska skupina hitrih hodcev številč-
0 brezmejno narasla. Seveda ajbolj zato, da bodo zavezali je-
1 e tistim zbadljivcem, ki pravi-> da upokojenci hodijo počasi.
MAŠ	i Z NAŠIH	OBČI N
kmalu bo sobota - Prav
'crazuumu se je preteklo sobot-s( 7°Poldne zdelo početje ce-arjev, ki so se v času največje mn 9®tne k°nice, ko Hrvatje ozično prihajajo v brežiške ozn b]alne’ sPrayili risati bele mP, na vozišču v najbolj pro-šči nem’ semaf°riziranem križi-u pr. Blagovnici. O tem. kakšno tr J" s9 povzročili s tem, ni po-D n° P^ati. Pomembnejše in še svnf nera2umljivo pa je, da fa]-e8a dela sploh niso dokon-npj’ ajt' noV asfalt so pustili nev Men’ nacialjevali pa niso lo P'coeljo in ne v ponedeljek ali j, , •/^o tem torej lahko sodimo, zn™ i-*0 na sohoto, ko bodo 2 °Va ahko “razveselili” vse tiste
rih hISt-Sko.lahllco ZG’ od kate-žlVlJorc2^, trgovci prav dobro
DVaUJsEL zamenjali za
sodnL. TEZa ‘ Pretekli teden o temTČno izg>nilavsa ugibanja avtor’ . potekala bodoča obči«‘a. ki bo preko brežiške Povp e,Združeno Evropo tesno razdruženim Balka-
aamr ?b®nski svet je v četrtek sanju^. P°zegnal” odločitev ske-
I,'eserihateZanov’ ki so P° dol8ih da bo b Prepričevanj le privolili,
't soh,9Vsekakor zelo dobrikalo *"‘d«godck, ki bi ga
'je poTda,9a hi,ra cesta- ki pe vaSi ri v®dlni njihove slikovite So da sestro dvojčico. Tako tuneli Za Vs? ®ase odpovedali kar t-,J,0d šentviško goro. No, dalj o. ° se Gatežani spet niso lepo va' so si menda izborili kar d°brotSt t p.rivi|eSiJev in splošnih Sradn"’ P*1 bo investitor pri Edino'{CeS-e mora' upoštevati, prih,viSc n' jasno, kakšen bo v kovne ~ 6 stalus Čateža. V stro-haprp^1 8rad'vu se namreč kar
Zgornji i>nmcenj?!la- iye nasclji: videii ^P°dnji £atež. Bomo
°beta se oživitev BJAKARS TVA
bilo v n°yA - v soboto Je doig “ovi veselo, kot že proti vf ’ 'n P° ces'i, ki vodi
^C,0tStccu’ sc znova
konja-! ,°Pot mnogoterih kopje ' kopit. Tamkajšnji dopb'01 so se ob podpori 5tva n C®a turističnega dru-odločili obnoviti C nekdanje nedelj-Od žei» ZanJe Zagrebčanov da čc Zn>ške postaje do bro-jSoder ,Vo Pr' Mostecu, od atešJu. nckaj korakov do skUl la toplic. Za prvi po-ZaRrpK-iV 8°ste povabili kar °ko|j ,. j Slovence, zb rane Ea drne, .j^njega kulturnc-
(v u,; j.”a. Slovenski dom. Ti PaSo 'b imanto ženski del) a.ckd;mje za mnoge H, bljene dni spomnili Jdavn .V|)J'mi ravno tako že |deja izrabljenimi oblačili.
a
^Net?eh^krat Ponoviti *c
stain, e; b' se lahko prelevil 8<t kr ij1Ur'st'cno ponudbo
NISSAN SKOZI LESKOVŠKA VRATA - VAvtocentru Avguštin v Leskovcu pri Krškem, ki ga kot direktor zastopa Jožica Avguštin (na fotografiji), so v petek odprli Nissanov prodajni salon. Tako se Avtocenter, ki je bil doslej Peugeotov B-koncesionar, zdaj preusmerja na omenjena japonska vozila kot A-zastopnik. Otvoritvi salona je prisostvoval med drugimi Makotto Fuji, glavni direktor Nissan Adria. (Foto: L. M.)
“Majhni, a hkrati veliki”
Certifikat kakovosti ISO krškemu podjetju S-plast
PODBOČJE - Podjetje S-plast iz Krškega je v petek prejelo certifikat kakovosti po standardih ISO 9002. Direktorju Janezu Zalokarju je na priložnostni slovesnosti v Podbočju listino izročil Emil Frangeš, tehnični direktor T&V Bayern Sava, podjetja za certificiranje, zagotavljanje kakovosti in tehnični nadzor, d.o.o., Ljubljana.
Podjetje S-plast proizvaja iz plastike med drugim embalažo za živilsko industrijo, igrače, izdelke za kmetijstvo in vrtnarstvo, za steklarstvo in za proizvodnjo stavbnega pohištva, skrbi pa tudi za izdelavo posebnih orodij za proizvodnjo izdelkov iz brizgane plastike. “Presoja v naši firmi je pokazala, da ste dobri,” je o delovanju S-plasta rekel Frangeš. Tehnični direktor T&V Bayernje ob podelitvi certifikata še dejal, da se v Sloveniji vse več manjših firm odloča za standard ISO, čeprav je ta zahteven. Menil je, da je sistem standardizacije zasnovan tako, da mu ni nikoli konca, kar podjetjem nalaga zmeraj nove naloge in jih tako sili k brezhibnemu delu.
CERTIFIKAT KAKOVOSTI -Janez Zalokar, direktor S-plasta Krško (na fotografiji z listino), je ob prejemu certifikata kakovosti dejal, da so morali v podjetju veliko vložiti za dosego take stopnje organiziranosti, kot jo nalaga standard ISO. “Srečen sem, ker nam je to uspelo, ” je dejal Zalokar. (Foto: L. M.)
Zalokarju so ob pridobitvi certifikata čestitali Emil Vehovar, predsednik projektnega sveta ISO za mala podjetja in obrt, predstavniki Obrtne zbornice Krško in drugi. Pri tem je dejal Ivan Molan, obrtnik in nekdanji predsednik krških obrtnikov: “Če smo po velikosti majhna podjetja, smo po razmišljanju velika.” L. M.
PLESALI ZA ZMAGO - Plesalci PPK Lukec Krško malodane ne poznajo počitka, zato uspešno nastopajo na številnih tekmovanjih različnih zahtevnostnih stopenj. Na posnetku je zaključna scena zmagovalne točke na državnem prvenstvu v stepu za male skupine za člane v Ljubljani maja letos. Z leve: Mateja Radej, Vesna Vučajnk, Jerneja Sauta; spredaj Sebastian Vodlan. (Foto: D. V.)
ZAKLJUČEK PLESNE SEZONE
KRŠKO - Posavski plesni klub Lukec Krško bo v sredo, 23. junija, ob 19.30 v Kulturnem domu Krško pripravil zaključno prireditev zanj nadvse uspešne plesne sezone 1998/99. Nastopali bodo člani in članice PPK Lukec, dobitniki medalj z državnih prvenstev. Prireditev bodo popestrili znani pevci Cili Patrol, Nuša De-renda in Klavdija Kerin.
PR AZNIK KRŠKE KRAJEVNE SKUPNOSTI
KRŠKO - Krajevna skupnost Krško je s ponedeljkovo slovesnostjo obeležila krajevni praznik. Slavnostni govornik Miran Resnik, predsednik sveta krajevne skupnosti, je v svojem nastopu menil, da morajo krajani združiti močni za uspešnejše reševanje skupnih težav in doseganje skupnih ciljev lokalne skupnosti. V programu, ki ga je povezoval Ivan Mirt, so nastopili med drugimi tudi gojenci krške glasbene šole, plesalci Bolera in harmonikarji.
GLASBENA ŠOLA V NOVIH PROSTORIH - Glasbena šola Brežice se je preselila v nove prostore na Cesti prvih borcev 5 v obnovljeno nekdanjo stavbo Vina Brežice. Ponedeljkov večerni koncert v počastitev temu dogodku so učitelji glasbene šole sicer začeli z nostalgičnim “Spominom na staro šolo ”, vendar so navzoči poudarjali, da bo uspešna glasbena šola poslej lažje delala. Otvoritev prostorov in hkrati zaključek šolskega leta je šola počastila tudi s koncertoma v torek in včeraj. Na posnetku: s slavnostnega ponedeljkovega koncerta v dvorani nove Glasbene šole Brežice. (Foto: L. M.)
PRAZNIČNO PODBOČJE
PODBdČJE - V Podbočju bodo ob 750-letnici prve omembe kraja Sv. Križ pripravili 26. junija osrednjo prireditev na trgu. Tega dne ob 18. bo v farni cerkvi maša za domovino, ob 18.45 bo v kulturnem domu slavnostna seja KS Podbočje, tej bo sledil kulturni program, zatem bodo odprli ob 20. uri fotografsko razstavo. Skepni del dogodka bo zabava s pogostitvijo. V počastitev praznika bodo 19. junija ob 18. uri v OŠ Podbočje predstavili pesmi, plese in šege naših krajev ter odprli likovno razstavo, za 23. junij ob 21. uri napovedujejo kresovanje na Krču pri Podbočju, 25. junija ob 14. uri bodo organizirali na igrišču v Podbočju tradicionalni turnir v malem nogometu.
v
Na Čatežu konec ovir za avtocesto
Brežiški občinski svet potrdil traso bodoče avtoceste - Cesta naj izboljša življenje domačinov - Brežiške zahteve - Pravična odškodnina za vse oškodovance
BREŽICE - Avtomobilska cesta skozi občino Brežice je očitno dobila svojo dokončno traso tudi na najbolj spornem odseku, na Čatežu ob Savi. Po dolgotrajnih pogovorih po vaseh ter na ravni občine in države, kjer ni manjkalo ostrih zahtev, je brežiški občinski svet pred tednom dni na izredni seji potrdil predlog o tem, kje naj bi med Krško vasjo in Obrežjem zgradili bodočo hitro cesto.
“Ta cesta naj bi bila zgrajena ureditev ceste Brežice-Mokrice
tako, da bo izboljšala in ne poslabšala življenje krajanov,” je na seji rekel Stane Ilc, predsednik komisije za vodenje aktivnosti občine Brežice, v zvezi z izgradnjo avtoceste na odseku Krška vas-Obrežje. Vsestransko korist za prebivalstvo tukajšnjih naselij so odločno zagovarjali vsi razpravljalen Tako je npr. Jože Avšič dejal, da ima občina veliko obveznost do prebivalcev, ki so že ob sedanji hitri cesti in bodo ob gradnji bodoče avtoceste velika žrtev za dobro občine in širše skupnosti. Za pravice domačinov se je zavzel tudi Miha Škrlec, ki je na seji zaostril zahtevo prebivalcev Jesenic na Dolenjskem in krajevne skupnosti Velika Dolina za
pri mokriškem ribniku in za ureditev prometa od tam do meje s Hrvaško, saj bo ta cesta po pričakovanjih obvoznica med gradnjo avtoceste.
Ferdo Pinterič iz občine Brežice je že pred temi razpravljalci poročal o zahtevah brežiške občine, ki so jih poslali načrtovalcem bodoče avtoceste. Brežice zahtevajo od pripravljalcev avtoceste, kot je povedal Pinterič, protipoplavno zaščito za Krško vas. Na Čatežu ob Savi bodo morali bodočo novo cesto na najbolj motečih delih pokriti, poleg tega umetnega predora pa zagotoviti tudi drugo protihrupno zaščito. Črpalka ob avtocesti mora biti dostopna tudi za lokalno prebivalstvo. Po
Dve desetletji na voljo upokojencem
Dom upokojencev Brežice praznoval obletnico - Prostorske omejitve
KRŠKO - Dom upokojencev Brežice je s proslavo 9. junija v Prosvetnem domu Brežice počastil 20-letnico delovanja. S to prireditvijo, ki so jo naslovili Ko zorijo žita, je ustanova želela predstaviti svoje delovanje. Dom upokojencev, ki so ga odprli 15. junija 1979, je ena od enot Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca. V njem je zdaj po dveh dosedanjih obnovah podstrešnih prostorov 118 postelj, potem ko jih je bilo ob ustanovitvi 90. Povprečna starost oskrbovancev je 78 iet in se že nekaj let nekoliko dviguje.
Dom s 40 delavci poleg osnovne oskrbe, torej bivanja v primerno opremljenih sobah in primerne prehrane, zagotavlja tudi dodatno oskrbo. Stanovalcem sta na voljo zdravnik splošne medicine in specialist nevropsihiater. V sodelovanju s centrom za socialno delo delujeta v domu dve skupini za samopomoč. Dom skuša s pripravo hrane organizirati tudi izvendomsko ponudbo, vendar ima za to premalo prostora.
L. M.
PRILJUBLJENO
KARELČE - Karelče pri Kostanjevici - tokrat gre za prostor za oddih, pečenje in druge priljubljene dejavnosti ob koncu tedna, imajo smetnjak. Nedavno je bil zvrhan smeti. Mogoče so še od lani. Mogoče so že od letos. Vsekakor kup govori o nečem, kar je priljubljeno: o tem, da ljudje radi pridejo v tisti kotiček ob Krki. In o tem, da radi pozabijo sprazniti kontejnerje.
ČEBELARJEV KVIP KVIP
BIZELJSKO - Kozjanski park v sodelovanju u Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, OŠ Bizeljsko, Turističnim društvom Bizeljsko, Turističnim društvom Pišece, Turističnim društvom Kapele in drugimi pripravlja Čebelarjev kvip kvip. Naravoslovno obarvana prireditev, posvečena redki vrsti ptic, čebelarju, bo v nedeljo, 20. junija, od 10. do 14. ure, začela pa se bo na vrtu OŠ Bizeljsko.
LIONS KLUB KRŠKO NAGRADIL MATEJO BOHM
KRŠKO - Lions klub Krško je kot najboljšo dijakinjo 4. letnika Gimnazije Brežice Matejo Bohm iz Dobove nagradil z udeležbo na mednarodnem mladinskem taboru Lions klubov, ki bo od 16. do 25. julija v Zrečah. Lions klub Krško je 8. junija obiskal guverner slovenskega lions distrikta prof. dr. Stojan Plesničar.
DAN ODPRTIH VRAT
KRŠKO - V počastitev dneva policije vabi policijska postaja Krško v petek, 18. junija, na dan odprtih vrat. Od 9. do IS. ure bodo policisti in delavci postaje in policijske uprave Krško prikazali vsa sredstva in opremo, ki jo potrebujejo pri svojem delu, možen pa bo tudi razgovor z njimi.
Z novim praporom
Občni zbor DU Krško
KRŠKO - Društvo upokojencev Krško je dobilo nov prapor, ki ga je v slavesnejšem delu sobotnega občnega zbora društva razvil Miran Resnik, predsednik sveta KS Krško. Na občnem zboru predtem je Alojz Arko, predsednik DU Krško, poročal o delu društva v preteklih dveh letih. Pri tem je poudaril, da je društvo nadstrankarsko. Ko je omenjal pred časom pridobljene društvene prostore na Cesti 4. julija v Krškem, je dejal, da sicer “nudijo ugodje, vendar imamo z njimi izdatke”. Če so stroški z njimi, bi bilo po predsednikovem mnenju prav, ko bi bili prostori kar najbolj izkoriščeni. V sklopu prostorov deluje bife, ki ni namenjen ustvarjanju dobička. Predsednik je dejal, da po njegovem osebnem mnenju društveni organi dobro delujejo. Temu je pritrdil nekako tudi tudi poročevalec nadzornega odbora, ki je dejal, da je blagajna društva vzorno vodena.
Glede planinstva so menili, da se lahko upokojenci vključijo v Planinsko društvo Videm. Sicer ni ovir, so poudarili, za ustanovitev planinske sekcije v društvu.
Navzoči predstavnik Zveze društev upokojencev Slovenije je med drugim seznanil navzoče s pismom, ki ga je Zveza poslala predsedniku vlade in v
• V delovnem načrtu je krško društvo upokojencev med drugim zapisalo kot cilj vključiti v društvo, ki šteje 845 članov, še več upokojenih. V zvezi s prihodnjim delom je razprav-Ijalka iz dvorane predlagala, naj bi imelo krško društvo upokojencev zastopnika v domu starejših.
katerem nasprotuje predvidenemu predčasnemu upokojevanju poslancev. Predlagal je občnemu zboru, naj se pridruži takemu protestu.
L. M.
BRANKA STJEPANDIC IN VLADKA SUMREK RAZSTAVLJATA V TERMAH
v ČATEŽ OB SAVI - V Termah Čatež razstavljata Branka Stje-pandič in Vladka Sumrek, članici Društva likovnikov Brežice. To je njuna tretja skupna razstava, potem ko sta se skupaj predstavili še v Cerkljah ob Krki in v Šentvidu nad Ljubljano. Branka Stjepandič slika na svilo. Njeni motivi so nerealni, abstraktni, med barvami pa prevladuje modra z močnimi svetlimi kontrasti. Mnoge njene slike so brez naslova in prepuščajo gledalcu svobodno presojo. Samostojno in skupinsko je razstavljala tudi v Nemčiji, kjer živi z družino. Vladka Sumrek realistično slika tihožitja in pejsaže v olju. Izbira motive iz okolja, kjer živi, svoje doživljanje pa izraža v toplih barvnih tonih. Razstava bo odprta do 5. julija.
B. H.
Pinteričevih besedah morajo za to pristojni zagotoviti pravično odškodnino vsem, katerih objekti se bodo morali umakniti bodoči cesti. Pri vsem je pomembna tudi javnost dela načrtovalcev.
Jože Novak iz Urada RS za prostorsko planiranje je v odzivu na razpravo in vprašanja zatrdil, da glede avtoceste problem Čateža “ni izmišljen” in da se ga zavedajo. Po njegovih pričakovanjih naj bi že avgusta vlada dala javno razgrniti osnutek lokacijskega načrta bodoče avtoceste, seveda če se v brežiški občini po doseženem kompromisu zadeve ne bi znova zapletle.
Glede čistilne naprave pri kanalizaciji za mejni prehod Obrežje - objekt spada v h gradnji avtoceste - je dejal Angel Polanjko iz ministrstva za promet in zveze, da jo mora zgraditi občina. Kot je povedal, občina pri tem lahko nekako pričakuje pomoč vlade.
L. M.
OŽIVELA MRZLA VA VAS - Na igrišču za mali nogomet, ki so-ga zgradili lani, so se zbrali krajani krajevne skupnosti Mrzlava vas v brežiški občini. Krajevna skupnost združuje še Globočice, Stankovo, Kraško vas, Kamence in Čedem, vasi na pobočju Gorjancev pod uskoško Stojdrago ob hr\’aški meji. Nedavno so obnovili vodovod v Globočicah, zgradili cesto od kraškega izvira do Kraške vsi in naprej proti Stankovemu ter nekaj drugih komunalnih objektov. Proslava s kulturnim programom v’ vasi ni bilo vse od ukinitve podružniške šole pred desetletji. Predstavili so se pevci pevskega zbora Antona Kreča, nekdanjega župnika, kije ljudi navduševal za petje, recitatorji, citrarji, harmonikaši in drugi. (Foto: M. Vesel)
<m
sl
h
Prvi je Revoz, nato pa dolgo nič
Gosapodarski vestnik spet objavil in analiziral lestvice 300 največjih podjetij po prihodkih in 300 najuspešnejših po dobičku - Kje so podjetja z območja širše Dolenjske?
LJUBLJANA - Pri Gospodarskem vestniku so letos poleg običajnih seznamov objavili še preglednico največjih in najuspešnejših podjetij po regijah, lestvico 50 največjih po številu zaposlenih ter lestvice največjih svetovnih, evropskih in vzhodnoevropskih podjetij. Pri tem ne smemo pozabiti, da so se na lestvice uvrstila le tista podjetja, ki so se strinjala z objavo podatkov: torej, da seznami niso popolni.
TERJATEV VELIKO, PREMOŽENJA NI
NOVO MESTO - 131 upnikov, ki so v roku prijavili svoje terjatve do družbe Pionir Standard, nima dosti upanja, da bodo prišli do svojega denarja. Premoženje družbe, za katero seje v začetku letošnjega marca začel stečajni postopek, je namreč ocenjeno na 319 milijonov tolarjev. Upniki so prijavili za 1,2 milijarde tolarjev terjatev, stečajni upravitelj pa jih je priznal za milijardo. Samo vrednost ločitvenih in izločitvenih pravic je 200 milijonov, medtem ko je prednostnih terjatev, ki jih uveljavlja 195 nekdanjih delavcev, za 205 milijonov tolarjev. Večino premoženja družbe je pred časom za 176, 2 milijona tolarjev že kupilo Gradbeno podjetje Grosuplje.
PREDAVALI BODO O ODLIČNOSTI
OTOČEC - Odbor za kakovost pri Območni gospodarski zbornici Novo mesto pripravlja v torek, 22. junija, predavanja o slovenskem modelu poslovne odličnosti, ki bodo potekala od 10. do 13.30 v hotelu Grad Otočec. Kotizacije ni, vendar je treba sodelovanje vseeno prijaviti, in sicer do jutri, 18. junija, pri Janezu Cvelbarju v zbornici.
V množici razpredelnic in podatkov je prav gotovo zanimivo, kako so uvrščena podjetja z območja Dolenjske, Bele krajine, Kočevskega in Posavja. Na prvem mestu lestvice je tudi letos novomeški Revoz, ki je lani dosegel 208 milijard tolarjev prihodkov ali skoraj še enkrat toliko kot drugouvrščeni Petrol. Na 3. mestu je Elektro Slovenija, sledijo pa Poslovni sistem Mercator, Gorenje, Telekom, Slovenske železnice, Merkur, Lek in na 10. mestu Krka iz Novega mesta (52 milijard SIT prihodkov). Med največjo stoterico so še: Nuklearna elektrarna Krško (26., 25 milijard), Vipap Videm Krško (33., 22 milijard), Danfoss Compressors Črnomelj (38.,19 milijard) in Mercator Dolenjska (52., 16 milijard).
VEČ ZAPOSLENIH V MALIH PODJETJIH
SEVNICA - Kot ugotavljajo v tukajšnji območni enoti Zavoda za zaposlovanje se je lani v posavski regiji za odstotek zmanjšal delež zaposlenih. Zmanjšanje je predvsem posledica izgube delovnih mest v občini Brežice, saj je sicer v drugih dveh občinah zaposlenost malenkostno porastla. V vseh treh občinah pa je naraščala zaposlenost pri zasebnikih, zlasti pri samostojnih podjetnikih. Lani je bilo pri teh v brežiški občini zaposlenih 44 oseb več, v krški 98 in v sevniški 116 oseb več kot leto prej.
Do konca lestvice se je razvrstilo še 15 drugih dolenjskih, posavskih in belokranjskih podjetij. Med gradbeniki omenimo Gradbeno podjetje Grosuplje, Trimo Trebnje in Cestno podjetje Novo mesto, potem sta tu še tekstilca Lisca in Labod, trgovca Dolenjka in Posavje, lesni podjetji Novoles in Inles, Adria Mobil in TPV Treves sedeži s področja avtomobilske industrije, poleg tega pa še: Iskra Kondenzatorji, Pfleiderer Novoterm, IMP Livar in Krka Zdravilišča.
Lestvica 300 podjetij, ki so lani ustvarila največ dobička, je precej drugačna. Na prvem mestu je Telekom s 7 milijardami čistega dobička, sledi Krka Novo mesto s 4 milijardami, nato pa Mobitel, Lek, Petrol, Slovenske železnice, Talum, Tobačna, Luka Koper in Gorenje. Novomeški Revoz je z 1,4 milijarde SIT čistega dobička na 14. mestu, Danfoss Compres-
BREZPOSELNOST SPET POČASI NARAŠČA
NOVO MESTO - Na območju Dolenjske in Bele krajine se brezposelnost v letošnujem letu po daljšem upadanju spet počasi povečuje. Konec marca je bilo tako na območni enoti Zavoda za zaposlovanje prijavljenih 4.909 brezposelnih oseb, kar je sicer skoraj 5 odst. manj kot pred letom dni, a hkrati že dobre 3 odst. več kot ob koncu leta 1998.
Do prihranka s preprostimi idejami
Mitjo Novaka iz novomeškega Revoza Renault nagradil kot najboljšega animatorja na področju energije - V enoletni akciji “Izziv” delavci predlagali kar 70 sugestij
NOVO MESTO - V Revozu imajo razvit sistem spodbujanja inovativnosti in kreativnosti, zato njihovi zaposleni dajejo vsako leto več sugestij. Lani so v celotnem sistemu Renault zbrali kar 350.000 sugestij, od tega so jih uresničili 284.000. Na 9. Renaultovi konvenciji za sugestge, ki je bila sredi prejšnjega meseca v Parizu, so nagradili okrog 100 animatorjev in avtorjev sugestij, med njimi tudi predstavnike iz Revoza. Kot najboljši animator na področju varčevanja z energijo v Renaultu je bil nagrajen Novomeščan Mitja Novak, ki je v Revozu vodil enoletno akcjjo za varčevanje z energijo.
“Lani februarja je v vseh Renaultovih tovarnah, tudi Revozu, stekla akcija pod naslovom 'Izziv’. Cilj naše skupine je bil zmanjšati stroške
za energijo za 30 odst.,” je povedal Mitja Novak, ki je v službi za vzdrževanje zaposlen kot tehnolog. V Revozu se je zaposlil takoj po kon-
KAKO KAZE NA BORZI?
Hladen tuš m vlagatelje
Tresla se je gora, rodila se je miš. Tako bi lahko na kratko povzeli dogajanje okrog napo! in docela praznih pooblaščenih investicijskih družb, katerih delnice so bile zadnje tedne najbolj privlačne na prostem trgu. S številkami spretni vlagatelji so si namreč izačunali, da bi si lahko z vložitvijo velikega števila bonov v novi pokojninski sklad zagotovili kar lepo pokojnino, še zlasti ker zanje ni potrebno odšteti nominalne vrednosti 1.000 tolarjev, ampak se jih da na trgu kupiti za četrtino te cene. Po objavi, da bodo poslanci po hitrem postopku sprejeli zakon o prvem pokojninskem skladu, so mnogi hiteli z nakupi teh delnic in pognali tečaje strmo navzgor.
Zakon je bil po pričakovanju res sprejet, kupci delnic pa so doživeli hladen tuš zaradi sprememb, ki so jih poslanci v zadnjem trenutku vnesli v zakon. Predvsem omejitev, po kateri bo smel posameznik za polico pokojninskega zavarovanja zamenjati največ 10.000pokojninskih bonov, je podrla vse izračune za pokojnino, saj naj bi največja dovoljena količina bonov čez dvajset ali trideset let po neuradnih izračunih zagotovila le 5 do 8 tisoč tolarjev mesečne rente. Prejšnji kupci so se zato nenadoma prelevili v prodajalce, kar se je poznalo na zdrsu tečajev, tudi do 18 odst. v dnevu.
Kakorkoli že, hitrega dviga tečajev zdaj kratkoročno ni pri-
čakovati, v prihodnjih mesecih pa se bodo tudi tečaji delnic teh pidov oblikovali glede na kakovost premoženja, ki ga bo zagotovila država. Dejstvo pa je, da kakih biserov ne moremo pričakovati. Čeprav seznami še niso dokončni, so po izjavah pristojnih v Slovenski razvojni družbi pidom namenili “nekaj srednjega ", kapitalski in odškodninski sklad pa naj bi za pide izbrala pretežno netržne naložbe obeh skladov.
Čeprav nizke cene pidov niso pogodu njihovim certifikatskim lastnikom, je sprejemanje novega zakona prisililo družbe za upravljanje, da so svoje prazne sklade dale na trg in tako omogočile prodajo najbolj nestrpnim delničarjem. Seznam pidov se je v tem tednu razširil kar za tri nova imena, in sicer za tretji sklad Modre linije, za Trdnjavo in Triglav Steber 2. Slednji je daleč največji, saj je v trgovanje sprejetih kar 19.779.828 delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev in borzno oznako TG2S. Osemkrat manjši je sklad Trdnjava, trgovalna koda njegovih delnic pa je TROS. Vsi trije novi skladi spadajo med t. i. prazne sklade, saj ima prvi v svojem portfelju še 88 odst., drugi 41 in zadnji 90 odst. neizkoriščenih certifikatov.
MARJETKA ČIČ
Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. <068) 371-8221, 371-8228
čanem študiju strojništva v Ljubljani leta 1993, kjer je študiral energetiko in procesno strojništvo.
“Najprej smo znotraj skupine pripravili enotne kazalce, potem smo začeli delovati na različnih področjih: po tovarni smo razobesili plakate, ki so delavce obveščali o akciji, jim razdelili zloženke in akcijo predstavili tudi v tovarniškem glasilu Renome,” pove Mitja. Zbirali so tudi sugestije s področja varčevanja z energijo, predvsem preproste predloge, ki se dajo hitro uresničiti brez večjih stroškov. Odziv zaposlenih je bil zelo dober, saj so prijavili več kot 70 sugestij, najučinkovitejše so bile preproste sugestije, kot npr. ukinitev nepotrebne razsvetljave, vgraditev varčevalnih žarnic, senzorjev, ugašanja določenih strojev ipd. V okviru projekta varčevanja z energijo je imel Mitja tudi redne sestanke s pred-
Mitja Novak
stavniki proizvodnje, kjer se je porodila marsikatera ideja za zmanjšanje porabe energije. “Naša služba pa se je zavzela, da se ideje čimprcj uresničijo. Čeprav je akcija končana, se naša prizadevanja za zmanjšanje
stroškov s tem niso zaključila,” je dejal Mitja.
Z akcijo so bili zelo zadovoljni. Zbrali so solidno število sugestij, prihranek nekaterih je izračunljiv in znaša okrog 1,8 milijona tolarjev, ostale pa se poznajo pri porabi energije na vozilo, ki je za desetino manjša kot pred akcijo. Sicer pa je Mitja tudi sam redno predlaga sugestije, trenutno s sodelavcema pripravlja inovacijo, ki žc sedaj podjetju prinaša preko 200.000 nemških mark prihranka letno; gre za rezanje konic porabe zemeljskega plina z nadomestnim gorivom. “Veseli me, da sistem v tovarni ni tog in da omogoča spremembe na boljše, za kar ima vodstvo vedno poslun, zelo dober pa je tudi sistem tovarniškega izobraževanja,” pove Mitja.
J. DORN1Ž
sors na 46. (654 mio SIT), na lestvico pa sta se med najuspešnejšo stoterico uvrstili še dve posavski družbi: na 71. mesto Terme Čatež (466 mio SIT) in na 99. mesto Termoelektrarna Brestanica (325 mio SIT). Med uspešnimi velja z 245 milijoni SIT dobička (126. mesto) omeniti še Hotele Koper, ki so od lani v večinski lasti Term Čatež. Sicer pa so na lestvici poleg nekaterih največjih družb iz našega območja tudi: Tespack Brestanica, Bramac in Strešnik iz Škocjana, Podgorje iz Šentjerneja, Pekarna Grosuplje in Kolpa Metlika.
Pri Gospodarskem vestniku so letos poskušali primerjati tudi donosnost sredstev in kapitala, čisti dobiček na zaposlenega in stopnjo zadolženosti podjetij. Preprosta primerjava teh podatkov večinom ni mogoča, saj je treba upoštevati še vrsto drugih podatkov in kazalcev. Čisti dobiček na zaposlenega na primer izkrivljajo holdingi, ki obračajo denar svojih družb, a imajo le malo zaposlenih. Kljub vsemu gre za zanimiv poskus in dobrodošle podatke.
B. D. G.
Ni vse samo v storitvah
Slovenska predelovalna industrija nikakor ne sprejema teze, da je izumirajoča dejavnost, ki nima bodočnosti. Kot je na nedavni razpravi posavskih gospodarstvenikov poudaril direktor Kopitarne Sevnica Marjan Kurnik, država pretirava in naravnost fetišizira visoko tehnologijo, čeprav, kot je dejal, z njo še bolj zaostajamo za Evropo kot s predelovalno industrijo.
Na lestvici 50 največjih podjetij po prihodku, ki jo je oblikoval Gospodarski vestnik, je le 17 industrijskih podjetij. Ugotavljamo, da gre pri nas najbolje dejavnostim, ki imajo državni monopol in tistim, ki se ukvarjajo s storitvami. Kar 57,5 odst. vseh prihodkov gospodarskih družb v Sloveniji ustvarijo storitvena podjetja in prav verjetno je, da se bo ta odstotek v kratkem še nekoliko povečal. Kmetijstvo ustvari dobre 4 odst. te pogače, gradbeništvo slabih 6 in industrija 32,5 odstotka.
Kaj se bo dogajalo s storitvami, ko se bo odprl trg in se bodo tudi one srečale z mednarodno konkurenco, kakršne trenutno ne poznajo, zdaj nihče ne napoveduje. Nasprotno pa se indutrijska podjetja že leta borijo z njo -doma in na tujih trgih, saj ravno predelovalna industrija dosega kar 80 odst. vsega slovenskega izvoza. Velja tudi poudariti, da je kljub težkim razmeram izvoz v lanskem letu realno porasel za 8 odst. Nadaljnja rast je v veliki meri odvisna od tega, ali bodo izvozniki dočakali podobne raz-
mere za delo, kot jih ima njihova konkurenca. Tu mislimo predvsem na velike stroške za državo in za plačevanje blaga in storitev državnim monopolistom. Naša proračunska poraba še vedno narašča hitreje kot raste bruto družbeni proizvod (BDP), dokaj visoka pa je tudi javna poraba, pri čemer je še posebej problematično, da se večina denarja neposredno porabi in izredno malo nameni za naložbe.
To je le ena od večjih ovir za razvoj predelovalne industrije, ki ji tudi v bodoče ne bo lahko. Industrijska podjetja bodo prisiljena v ceno vključevati tudi stroške za varovanje okolja, sicer ne bodo mogla prodajati na zahtevnih trgih. Bolje se bodo morala organizirati pri prodaji na tuje, saj Slovenija zdaj praktično nima nobenega velikega distributerskega podjetja v tujini, kakršna sta bila nekoč Slovenijales ah Metalka. Na tujem tako nastopajo posamično in med sabo niti na istih trgih ne sodelujejo. Nedavno pa smo od predsednika GZ5 Joška Čuka tudi slišali, da večina izvoznikov slabo pozna svoje poslovne partnerje; ne ve, kdo so končni kupci njihovih izdelkov, in se premalo zaveda pomena^ logistike. Vse to bo treba izboljšata pri čemer na drža vo ne gre preveč računati. Ta bo po vsej verjetnosti naredila že čisto dovolj, če bo končno poskrbela, da bodo razmere za gospodarjenje v Sloveniji podobne tistim v tujini. v BREDA DUŠIČ GORNIK
H
TUDI ADRIA MOBIL - Na letošnji lestvici 300 največjih družb po prihodkih je tudi novomeška Adria Mobil, ki nadaljuje proizvodnjo počitniških prikolic in pogumno stopa na trg tudi z avtodomi. (Foto: B. D. G.)
Trimesečne zakladne menice
LJUBLJANA - V torek, 22. junija, bo od 13.30 do 14. ure potekala avkcija trimesečnih zakladnih menic. Avkcijo in pogoje zanjo razpisuje Ministrstvo za finance. V času avkcije bodo lahko vlagatelji pri 12 bankah (Abanka, Bank Austria, Banka Celje, Banka Koper, Banka Vipa, Dolenjska banka, Factor banka, Gorenjska banka, Nova KBM, Nova LB. SKB banka in Slovenska zadru-
žna kmetijska banka) nar0^ !,a upno 35.000 lotov, od katerih im vsak vrednost 100.000 t°larJ® ' Vplačilo zakladnih menic bo ■ junija, za izplačilo 30. septem pa jamči država.
• V življenju je treba izbrati- ak denar služimo ali pa ga zapN Ijarno. Za oboje ni časa. <B°
de‘) ,.j(
• Gentleman je človek, k11.
spoštljiv celo do tistih ljU'“*> • katerih nima nobene kori* ■ (PhelpsJ
...-
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE ZAKLADNICA
izdaja
državne kratkoročne vrednostne papirje
mesečna
akladna menica
varna in likvidna naložba
Zakladna menica je serijski, imenski vrednostni papir obrestovan P° nominalni obrestni meri in izdan v apoenih po 100.000 SIT
Pooblaščeni vpisniki:
ABANKA d.d. Ljubljana • BANK AUSTRIA d.d. • BANKA CEUE d.d. • BANKA KOPER d.d.
NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., Ljubljana • FACTOR BANKA d.d. • SKB BANKA d.d. GORENJSKA BANKA d.d., Kranj • NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d. • SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d.d., Ljubljana • BANKA VIPA d.d. • DOLENJSKA BANKA d A-
Oznaka menice	Datum vpisa	Datum vplačila	Datum Izplačila	ŠL dni do IzplaCfia
TZ13	25.05.1999	27.05.1999	26.08.1999	
TZ14	22.06.1999	24.06.1999	30.09.1999	98
TZ15	27.07.1999	29.07.1999	28.10.1999	91
TZ16	24.08.1999	26.08.1999	25.11.1999	91
TZ17	24.09.1999	30.09.1999	30.12.1999	91
TZ18	26.10.1999	28.10.1999	27.01.2000	~ 91
TZ19	23.11.1999	25.11.19^9	24.02.2000	91
TZ20	28.12.1999	30.12.1999	30.03.2000	91
TZ21	25.01.2000	27.01.2000	28.04.2000	92
TZ22	22.02.2000	24.02.2000	25.05.2000	91
TZ23	28.03.2000	30.03.2000	29.06.2000	91
TZ24	25.04.2000	28.04.2000	27.07.2000	90
Za izplačilo obveznosti ob zapadlosti jamči Republika Slovenija
Podrobne informacije pri vseh pooblaščenih vpisnikih in izdajatelju:
Ministrstvo za finance • Zakladnica • Sektor za upravljanje z likvidnostjo proračuna • Beethovnova 11 • 1502 Ljublj®0® j Telefon: 386 (61) 178 65 55, 386 (61) 178 63 34 • Telefax: 386 (61) 125 70 66
E-mail: majda.vrhovec@mf-rs.si, tomaz.oplotnik@mf-rs.si • http://www.sigov.si/mf/slov/menice/prosp
html
8
DOLENJSKI UST
Št. 24 (2599), 17. Junija
iK,
^0
ODGOVORI NA “VEČNO” VPRAŠANJE:
Kaj je vino cviček in kaj ni?
Strokovna komisija določila parametre - Dileme naj bi razrešili nadaljnje raziskave -Prepovedali naj bi popravljanje sladkorne stopnje mošta pri pridelavi cvička
Analiza ocenjevanj ob lanskem tednu cvička je pokazala, da med ocenjevalci ni potrebne enotnosti o organoleptičnih značilnostih kot tudi ne o kemični sestavi tega vina. Daje na trgu toliko različic cvička, je razumljivo, saj je to povezano z razdrobljenostjo vinogradov in množico pridelovalcev.
VLOGE ZA PAVŠALNO NADOMESTILO!
Kmete, ki se ne bodo vključili v sistem davka na dodano vrednost kot davčni zavezanci, ampak bodo izkoristili možnost uveljavljanja pavšalnega nadomestila, obveščamo, da so obrazci - vloge za pridobitev pavšalnega nadomestila od 15. junija dalje na voljo v vseh davčnih uradih in njihovih izpostavah. Dovoljenje za pavšalno nadomestilo bo kmetom, ki ga bodo pridobili, omogočalo izplačilo 4-odst. dodatka pa prodajno ceno pridelkov, ki jih bodo prodali davčnim zavezancem (na primer zadrugi, trgovini, gostincem). Z vlogami naj pohitijo predvsem tisti kmetje, ki bodo že v začetku meseca julija prodajali svoje pridelke ali storitve davčnim zavezancem. Pavšalno nadomestilo bodo lahko uveljavljali šele potem, ko bodo od davčnega urada po pošti prejeli dovoljenje. O pogojih za pridobitev pavšalnega nadomestila smo pisali v 9. in 10. številki Dolenjskega lista na str. 9.
Kmetijska svetovalna služba TANJA STRNIŠA
Da bi odgovorili na nekatera odprta vprašanja, je Kmetijski inštitut Slovenije povabil pridelovalce cvičkov na posebno strokovno ocenjevanje 16. julija lani. Komisija je štela 14 degustatorjev, od tega 10 pridelovalcev, trije so bili enologi iz inštituta in svetova-
• KRŠKO - Majska številka Sada, revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, ki je izšla z rahlo zamudo, prinaša nekaj aktualnih strokovnih prispevkov. Predvsem to velja za članek dr. Mateja Stoparja o sredstvih za (junijsko) kemično redčenje plo-dičev jablane, prispevek dr. Sto-jana Vrabla o možnostih zatiranja sive grozdne gnilobe (botritisa) in obsežno poročilo dr. Julija Nemaniča in sodelavcev o vplivu lege na kakovost cvička, iz katerega povzemamo nekaj zanimivih ugotovitev.
lec za vinarstvo v Posavju. V strokovni razpravi po ocenjevanju so znova ugotavljali da so bili cvički z višjo stopnjo alkohola bolje ocenjeni, kar je v nasprotju s tradicionalnim značajem cvička.
Kemična analiza cvičkov letnika 1998, ki jim ni bil v moštu dodan sladkor, kaže, da je alkoholna stopnja znašala od 7,70 do 9,39 vol. odstotka. Po senzorični anali-
zi taistih vin je bilo razvidno, da so degustatorji ocenili “lažje” cvičke z lepimi ocenami od 15,2 do 17 točke, kar pomeni, da vsebnosti alkohola v tem vinu ni potrebno povečevati. Tradicija nam je izročila nizkoalkoholni cviček kot prepoznavno in bistveno lastnost dolenjske vinorodne dežele in njene kulture. Višanje alkoholne stopnje spreminja značaj cvička in povečuje nevarnost, da se bo odmaknil od prvotnih značilnosti. Cviček z višjim odstotkom alkohola postaja podoben bizeljskemu rdečemu vinu, torej izgublja svoj značaj in prednosti, ki so prav v manjši količini alkohola.
Postavlja se tudi vprašanje, ali cviček potrebuje biološki razkis za izboljšanje kakovosti in za svoj značilni okus. Kislina je sestavni del vinskega ekstrakta. Vino z nižjim odstotkom alkohola potrebuje več ekstrakta, da se doseže v ustih večja polnost. Zelo nizko alkoholno vino z nizkimi kislinami lahko postane plehko in prazno. Ocenjevalci so menili, da bi bilo treba še počakati z odločitvijo glede vloge jabolčno-mle-čnega vrenja pri negi cvička. Potrebni bodo večletni poskusi. Sedaj, ko so na voljo štartne kulture jabolčno-mlečnih bakterij z več vitalnosti kot pred leti in z enostavnejšo pripravo, bo možno
ZNOVOMESKE TRŽNIC
V ponedeljek so branjevke na trgu Prodajale: kumare po 200 tolarjev llogram, bučke po 300, paradižnik P° 260. fižol po 300, grah po 800, *>Pek mlade čebule in šopek mlade-® Korenčka po 100, merico špinače P?-5®), krompir po 100, kamilice po f"u S0Pek, solato po 200 do 220 ki-Jram, kolerabo po 250, zavitek rH * zelja po 200, šopek mlade C(S^ pese po 150, češnje po 400 do kilogram, ribez po 300, vrtne ja-e po 250, jabolka po 90 do 150.
sejmisca
KEŽ1CE - Na sobotnem sej-u so imeli naprodaj 79 do 3 3 ®sece starih prašičev, 64, starih p ?,5 fesecev, in 15 starejših, j so prodali 52 po 3«) do 320, /Ugih 28 po 280 do 290, tretjih era P° d° 200 tolarjev kilo-i„,am' Na sejmu je bilo 45 proda-' in 24 kupcev.
/ nasve
&Qvo
SILIRANJE V TUNEL
posebi
“jajci” še “gosenice”
na obrobju travnikov, v katerih je s
Za velikimi belimi
•jajci
se h J10 st*skalnico zgnetenih po 700 in več kilogramov silaže ... -°do do naših vaseh prej ali slej pojavile tudi plastične cevi ir
bo V ^udski govorici tudi gosenice, klobase in kače, v katerih ^j^ozdrvirane še mnogo več živinske krme. V svetu se je
rejt jdi
}go
tate"A°. Zi)čel hitro širiti nov način siliranja, ki daje dobre rezul-
A.'n je bil lani prvič uporabljen tudi pri nas poj ‘Vlnorejski strokovnjaki priporočajo, naj bi pri nas novost Oblik0 s siliranjem v tunel. Črevo iz plastične folije ima pač ljit_ tunela, v katerega je mogoče po hitrem polnjenju, teme-k0 Z11 dsčenju in plinotesnem zapiranju shraniti poljubno veli-^ občino silaže, odvisno od dolžine tunela.
O način siliranja je uporaben za vse vrste silaže z izjemo lu-bo|je\ ' lako in tako tudi sicer ne daje zanesljive silaže in jo je daria	na druge načine, predvsem pa sušiti. Kot pou-
Oaš n°V stroinem krožku Medvode, Cesta ob Sori 11, kjer so pri SjjaJ)rv'silirali v tunel, sta zlasti dobro uspeli koruzna in travna ma |a’ ki ju bodo letos še natančneje analizirali, predvsem glede Veva Lr!e ln ocetne kisline, za kateri je znano, da določata kako-
jf silaže.
kot^inmju v tunel se uporablja podoben tehnološki postopek hepr!"' s.‘'>ranju v bale, le da je tunel zaradi svoje velike teže plL-^Htičen in mora biti v bližini hleva. Tu je sicer močna !cha foljja lahko izpostavljena nekaterim novim nevarnostim •), ki omogočijo vdor zraka v tunel in s tem kvarjenje
ga -Pri napravi tunela je treba misliti tudi na velikost dnevne-
itiem fma s'laž-c, ki ne sme biti premajhen, sicer je kvar soraz-Prim? ^Pre)velik. To velja tudi pri drugih načinih siliranja, na PoVrf v koritastih silosih, kjer se zaradi velike odvzemne »lase'^? zlasti v toplem poletnem času pokvari preveč silirne *'	, elja priporočilo, da mora znašati dnevni odvzem v zim-
Pov«ine
• Vc,
1 času vsaj 10 cm, to je približno 300 kg silaže na dan. Za
^vholeVe
in črede torej siliranje v tunel ni najbolj pri-
Inž. M. L.
tudi pri malih pridelovalcih vodeno jabolčno-mlečno vrenje, in to takoj po trgatvi.
Na razvoju cvička bo potrebno še delati, za zdaj pa veljajo nasled-
• DRUGAČNA MNENJA - Pri obstoječem stanju vinogradništva in vinarstva na Dolenjskem bi bila prepoved “sladkorja” problematična za množico vinogradnikov, ki pridelujejo cviček. Najnaprednejši dolenjski vinogradniki, ki imajo tudi najboljše cvičke, zelo malo popravljajo mošt. Cvički s poskusa na kmetijskem inštitutu so dobrodošel dokaz, da ni potrebno “sladkati”.
nji parametri, o katerih pridelovalci cvička: alkoholna stopnja cvička znaša od 8 do 10 vol. odst., skupne kisline od 6 do 9,5 g/l, prosti S02 do 25 mg/l, ekstrakt brez sladkorja vs^j 16 g/l, ostanek nepovretega sladkorja do 4 g/l in organoleptična ocena nad 15 točk. Strokovna delovna skupina tudi predlaga, da bi prepovedali popravljanje sladkorne stopnje mošta pri pridelavi cvička.
NASA PERUTNINA BREZ DIOKSINA
LJUBLJANA - Ob znani “di-oksinski aferi”, ko so v perutnini z belgijskih farm odkrili sledi kancerogenega dioksina, so slovenske oblasti prepovedale uvoz ne le iz te države, temveč iz celotne Evropske unije. Veterinarska uprava je takoj izvedla tudi dodaten inšpekcijski pregled slovenskih izdelkov iz perutninskega mesa in ugotovila, da pri nas ni bilo uvoza zastrupljenega mesa in da so kupci lahko povsem mirni. Iz Perutnine Ptuj, ki je naš najvččji rejec perutnine, so sporočili, da piščancev že nekaj let ne krmijo več z ribjo moko, temveč le z domačo koruzo in sojo iz Amerike, dodane maščobe v krmi pa so izključno rastlinskega izvora ter pod državnim nadzorstvom Inspecta in veterinarske inšpekcije.
INDIHARJEV1 SODČKI TUDI NA JAPONSKO - Okolica Retij v velikolaški občini je bila od nekdaj znana kot kraj spretnih in veščih mojstrov suhe robe. Z večanjem trga pa se ni dvigala samo proizvodnja, rasla je tudi mnogovrstnost izdelkov in njihova zunanja ličnost. Številnim družinam je torej les rezal vsakdanji kruh. Tudi pri Indiharjevih so že v prejšnjem stoletju iz lesa izdelovali številne manjše sode za vino, ki so lahko tudi okras v hiši ali stanovanju. Do osamosvojitve so si kupci na vratih delavnice kar podajali roke, v zadnjih osmih letih pa seje trg močno skrčil. Proizvodnja je usahnila, čeprav letos kaže nekoliko bolje. Stane Indiharje povedal, da iz njihovih sodčkov točijo celo na Japonskem, izvoz naj bi se povečal tudi v nekatere evropske države. (Foto: M. Glavonjič)
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Nega vina v (pretoplih) zidanicah
Tudi letos se bo dogajalo, da bodo dobro shranjena vina pridobivala, neustrezno shranjena pa izgubljala. Upam, da bo med tistimi vinogradniki, ki skoraj preveč pridno skrbijo za obdelavo tal v vinogradu, a pozabljajo na opravila v zidanici, delo bolj smotrno porazdeljeno med vinogradom in zidanico.
Temperature v večini zidanicah so sedaj okrog 20° C. Skok navzgor je bil tako hiter, da je vino uhajalo iz polnih sodov. To je viden pojav, ki nas opozori, da se moramo bolj posvetiti higieni. Vsak ostanek vina je leglo škodljivih mikroorganizmov, ki ogrožajo zdravje vina. Pozimi, ko je temperatura v zidanici pod 10° C, se bakterije ne morejo razmnoževati in kvariti vina. Sedaj, ko je temperatura povišana,-je toliko bolj potrebno sproti oprati izpraznjen sod, posode, s katerimi pretakamo vino, cevi itd., sicer bomo imeli hitro cik v vinu ali celo zavrelico.
Vina, ki so popolnoma po-vreta, brez ostanka sladkorja, so manj občutljiva, če jih hranimo v polni posodi. Cisterne iz nerjavečega jekla, opremljene s plavajočim pokrovom, so bistveno olajšale hrambo vina. Vina v sodih, iz katerih se dnevno toči vino, so v stiku z zrakom. Bakterije pa lahko kvarijo vino, če imajo dovolj zraka. Kako
zavarovati vino v sodu pred zrakom na površju vina? Menim, da bi se dalo pomagati pri sodih, ki imajo vratca. Zakaj? Ko bi načeli sod, bi nalili na površje vina tudi parafinsko olje. Tako bi preprečili pretirano zračenje vina, oksidacija bi bila počasnejša in bakterije ne bi mogle vina scikati. Vino bi se vsaj dva meseca ohranilo v dobrem stanju. Kako pa bo z zdravjem soda? Na stenah (dogah) soda ostajajo kapljice vina, zraka bi bilo dovolj in sod bi se počasi, toda zagotovo pokvaril. Kaj pa parafininiran sod? Dobro parafiniran sod bi se po izpraznitvi lahko dovolj očistil, odstranile bi se bakterije in ostali mikroogranizmi, ki bi se namnožili na dogah na ostankih vina. Zato neparafiniran sod ne bi smel biti nikoli namenjen za sprotno rabo vina, za dnevno točenje. Neparafiniran sod je namenjen samo zorenju vina, saj za zorenje mladega vina ni boljše posode od soda!
Bilo pa bi napak, če bi vse sode zamenjali s cisternami. Cisterne so velika pridobitev, saj so praktične za vrenje mošta, ker se mošt med vrenjem v njih lažje ohlaja. Ne sme pa mlado vino v cisternah dalj časa počivati na drožeh, ker ne “dihajo” in se v vinu kmalu pojavi vonj po gnilih jajcih. Pač pa so cisterne zelo dobre za varno skladiščenje zrelega vina. Vino visoke kakovosti, ki je lepo dozorelo v lesenem sodu, bo ohranilo svojo kakovost v cisterni dalj časa, tudi leto ali dve, odvisno od vina.
(Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ
NOVA KNJIGA ZALOŽBE KMEČKI GLAS
Okrasni vrt Anke Bernard
Življenjsko delo in obogatitev tovrstne literature
NOV KMETIJSKI URAD
LJUBLJANA - Včeraj, to je 16. junija, je v sestavi kmetijskega ministrstva začel delovati Urad Republike Slovenije za varstvo in registracijo sort rastlin, ki bo opravljal vse strokovne in upravne naloge s področja varstva novih rastlin in registracije sort, kar je doslej opravljala služba za registracijo sort pri Kmetijskem inštitutu Slovenije.
OGLEDI VINOGRADOV
METLIKA - Kmetijska svetovalna služba Metlika vabi na oglede vinogradov, ki bočTo v sredo, 23. junija, ob 9. uri na Kučarju pri Žnidaršičevi zidanici, ob 11. uri na Boldražu pri kapelici, ob 15.30 na Grabrovcu pri Bučarjevi zidanici in ob 17.30 v Dragomlji vasi pri Težakovi zidanici.
Vrt je eden najčistejših človekovih užitkov, najbolj osrečuje človekovega duha. Brez vrtov so zgradbe in palače samo surovo rokodelstvo. Tako pravi Francis Bacon Verulamski v svojem eseju O vrtovih, zato imajo vrtovi in vrtnarjenje toliko vnetih častilcev. Ena med njimi je Anka Bernard, ki je skupaj s soavtorico Živo Deu v Založbi Kmečki glas izdala obsežen ter z barvnimi fotografijami in skicami bogato ilustriran priročnik z naslovom Okrasni vrt.
Anka Bernard je poznana avtorica neštetih prispevkov iz vrtnarstva, razsejanih po revijah in časopisih, in prav škoda bi bilo, če ne bi svojih dolgoletnih izkušenj, pridobljenih v ničkolikokrat izpričani ljubezni do urejanja vrtov in parkov, strnila v trajnejši zapis, v lepo knjigo. Okrasni vrt je njeno življenjsko delo, ki ga upravičeno lahko štejemo v vrh tovrstne literature pri nas, ki je ni več malo in ki se še stalno povečuje. Narašča tudi zanimanje zanjo, sledeč v uvodu pred stoletji zapisanim Baconovim besedam. V sodobnem svetu postajata narava in vrt kot njen del nekaj nepogrešljivega, postajata vsakdanja potreba, brez katere urbaniziran
človek ne more srečno ali vsaj mirno živeti. Ali kot pravi v spremni besedi znana dendrologinja Jelena de Belder-Kovačič: “Upam, da bo ta knjiga mnogim odprla oči in da bo spodbudila k razmišljanju vsakega srečneža, ki si namerava urediti svoj vrt. ”
Res, napisana, urejena in opremljena je tako, da se ji bo to zagotovo posrečilo.
M. LEGAN
• Ljudska stranka je poskrbela za to, da je beseda “poštenost ” postala sinonim za barabijo. (Miheljak)
DANES VETERINARSKO PREDAVANJE V ŽUŽEMBERKU
ŽUŽEMBERK-S prvim julijem bo začel veljati nov pravilnik o kakovosti surovega mleka. Da bi povečali informiranost in osveščenost rejcev, bo danes, 17. junijav Veterinarska ambulanta Žužemberk ob 14. uri v avli osnovne šole priredila zanimivo predavanje. Predavala in odgovarjala na vprašanja bosta veterinarja mag. Olga Zorko iz Veterinarskega zavoda Slovenije in doc. Andrej Pengov z Veterinarske fakultete v Ljubljani.
Mestna občina Novo mesto SEKRETARIAT ZA KMETIJSTVO IN TURIZEM Seidlova c. 1 8000 Novo mesto
INTERVENCIJE V KMETIJSTVU V MESTNI OBČINI NOVO MESTO - OBVESTILO
Mestna občina Novo mesto je izdala navodila za izvajanje programa finančnih jntervencij v kmetijstvo Mestne občine Novo mesto za leto 1999.
Vse podrobnejše informacije glede uveljavljanja intervencij, ki so navedene v navodilu, lahko kmetovalci dobite na Mestni občini Novo mesto, v Sekretariatu za kmetijstvo in turizem, Novi trg 6, na območnih enotah Kmetijske svetovalne službe, krajevnih skupnostih ip krajevnih uradih.
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Sušilnik boljši kot sonce
Sušenje je najstarejši znani postopek shranjevanja živil. Nepravilno sušenje živil na zraku in soncu jih pogosto hranilno razvrednoti in odvzame aromo. Najboljše je, da v domačem gospodinjstvu sušimo živila v električnem sušilniku, imenovanem bio sušilnik. Uporaba je zelo preprosta.
Naenkrat lahko posušimo 2,5 kg živil. Čas sušenja je odvisen od vrste, vlažnosti, zrelosti in debeline živil, ki jih sušimo. Sušilnik oskrbuje s suhim zrakom vsa vložena živila približno enakomerno, lahko pa se zgodi, da rezultat sušenja ni enak, kar jc odvisno od narave živil. Sušilnega procesa med sušenjem ne smemo prekinjati, ker prekinjeno in predolgo sušenje vzame živilom preveč dragocenih snovi.
Sadje osušimo toliko, da ga lahko pregriznemo, ob tem se ne sme lomiti, zelenjava pa mora biti krhka in drobljiva. Sušeno sadje lahko uporabimo kot sveže, če ga pred uporabo 3 ure namakamo v hladni vodi. Iz njega pripravljamo kompote, ponudimo ga kot dodatek k mesnim jedem in divjačini ter kot dodatek stepeni smetani, sladoledu, pudingu, skuti in jogur-
tu. Sušeno zelenjavo, ki jo uporabimo za juho, kuhamo kot svežo. Za pripravo kremnih juh ali omak zmešamo več vrst zelenjave in jo poljubno zmeljemo. Sušeno papirko in feferone zmeljemo za začimbe, suhe gobe uporabimo kot sveže ali zmeljemo v prah za kremne juhe. Pri pripravi jedi lahko uporabimo skupaj svežo in suho zelenjavo in prav tako tudi sadje.
S sušilnikom kakovostno sušimo različne dele zelišč, kot so listi, korenine in plodovi za zdravilne čaje. Za vse dišavnice in zelišča je pomembno, da jih naberemo pred cvetenjem in zgodaj zjutraj, ker tedaj vsebujejo največ dišavnih snovi. Pehtrana ne sušimo, pač pa listke vložimo v sladkor. Preden posušena živila shranimo, morajo biti ohlajena. Za shranjevanje ne uporabljamo plastičnih vrečk, lahko pa jih zavarimo v plastično folijo ali vakuumsko zapremo. Posušena živila dobro ohranimo tudi v zaprtih kozarcih in v temnem prostoru. Največji sovražniki suhega sadja in zelenjave so molji in plesen.
■ —
V nove prostore pred koncem leta
Proslavitev jubileja je Glasbena šola Ribnica dočakala še v starih prostorih - Ministrstvo za šolstvo obljubilo 30 milijonov tolarjev - Vzgoja lastnih kadrov
Josip Botteri Dini v Dolenjskem muzeju.
Slikar svetlobe
Razstava akrilov Josipa Botterija Dinija v Dolenjskem muzeju
NOVO MESTO - Hrvaški slikar Josip Botteri Dini se po petih letih ponovno predstavlja novomeškim ljubiteljem likovne umetnosti. Na povabilo Hrvaškega kulturnega združenja in Dolenjskega muzeja je pripravil izbor akrilov za malo pregledno razstavo, ki so jo slovesno odprli minuli četrtek, 10. junija, zvečer v Dolenjskem muzeju. Na otvoritvi, ki jo je z igranjem na kitaro glasbeno oplemenitil Dušan Pavlenič, je obiskovalce pozdravil predstavnik Hrvaškega kulturnega združenja dr. Emil Lučev, umetnostni zgodovinar Josip Depolo je govoril o Diniju kot o pomembnem ustvarjalcu v samem vrhu sodobnega hrvaškega slikarstva, avtor se je zahvalil za pozornost, ki mu jo v Novem mestu posvečajo, sekretarju hrvaškega veleposlaništva v Ljubljani Krešimirju Mahečiču pa je pripadla čast, da je razstavo odprl.
“Za novomeško razstavo sem pripravil izbor 24 akrilov iz obdobja zadnjih desetih let. Tematsko so dela vezana na vojno na Hrvaškem, na stare hrvaške spomenike, nekaj je vedut Benetk in Splita, nekaj del pa je s sakralno tematiko, ki se ji posvečam že ves čas,” je pred otvoritvijo povedal Dini, slikar svetlobe, kot mu pravijo zaradi značilnega barvnega učinka njegovih slik, ki kot da sevajo svetlobo v razstavni prostor.
MiM
RIBNICA - Glasbena šola Ribnica letos praznuje 35-letnico svojega delovanja. Čeprav so ob pomoči občine storili vse, da bi jubilej dočakali v novih prostorih, jim brez pomoči države to ni uspelo, vendar pa, kot pravi ravnateljica Bernarda Kogovšek, upajo, da se bodo v novo stavbo v Kolodvorski ulici preselili še pred iztekom jubilejnega leta.
Prostorska stiska spremlja ribniško glasbeno šolo že od ustanovitve pred 35-imi leti, ko je učno-vzgojno delo s 84 učenci, vpisanimi v prvem letu delovanja šole, prevzelo 5 učiteljev. Danes imajo na šoli 239 otrok, za katere skrbi 10 redno in 9 pogodbeno zaposlenih učiteljev, ki pa jih poleg prostorske stiske - v dveh stavbah imajo na voljo le 7 učilnic - bremenijo tudi težke delovne razmere v zvočno neizoliranih učilnicah. Na prošnjo ravnateljice Bernarde Kogovšek je zato ribniška občina pred tremi leti pričela z obnovo stavbe bivše lekarne v Kolodvorski ulici, v kateri bodo glasbeni šoli končno dolgoročno zagotovili domovanje.
“V novi stavbi bomo imeli na voljo 10 učilnic, zbornico, dve pisarni, dvorano za nastope in ustrezne spremne prostore,” pravi Kogovškova in dodaja, da vsi že nestrpno čakajo na preselitev.
Ministrstvo za šolstvo in šport jim je za dokončanje stavbe za letos obljubilo 30 milijonov tolarjev.
Če bodo obljubo držali, pravi Kogovškova, se bodo lahko preselili še letos. Ko bodo to storili,
Bernarda Kogovšek
bodo na šoli, ki ima od odprtja solopevskega oddelka pred štirimi leti kompletno zasedbo vseh 7 oddelkov ter oddelek pripravnice in male glasbene šole, rešili enega izmed dolgoletnih problemov. Težave s kadri bodo še vedno ostale, s tem pa tudi pomembna naloga šole tudi v bodoče, da bi vzgojili lasten kader. V 35 letih obstoja šole je 8 njihovih učencev
NOVO MESTO - V Galeriji Krka je od prejšnjega četrtka za dober mesec dni na ogled razstava izbranih del uveljavljene akademske grafičarke Zore Stančič iz Ljubljane. Umetnica je v Krkini galeriji že razstavljala, ko je pred tremi leti sodelovala na tradicionalnem Krkinem srečanju slikarjev, bila pa je tudi udeleženka kar štirih bienalov slovenske grafike
Tri slikarke pri Kralju
V Galeriji Kralj se predstavljajo tri mlade umetnice: Anita Kavčič, Mirjam Krasna in Polona IVatnik
NOVO MESTO - Tri je naslov nove slikarske razstave, ki so jo v petek, 11. junija, odprli v Galeriji Kralj. S svojimi deli se v dolenjski prestolnici prvič predstavljajo tri mlade umetnice in prijateljice: Ljubljančanka Anita Kavčič, No-vomeščanka Mirjam Krašna in Slovenjgrajčanka Polona Tratnik. O njihovem delu je nekaj besed spregovorila Klavdija Kotar.
Anita Kavčič je edina od treh, kije že končala študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost - lani je diplomirala na oddelku za slikarstvo, sedaj pa je
Vedre in nagajive podobe
V Galeriji Krka so odprli razstavo grafik Zore Stančič, dvakratne nagrajenke bienalov slovenske grafike
in dvakrat nagrajenka. Če zapišemo še biografsko drobnarijo, daje prve tri razrede osnovne šole obiskovala v Novem mestu, potem je očitno, da Zora Stančič v dolenjski metropoli res ni neznanka.
Likovno znanje je pridobivala najprej na sarajevski akademiji za likovno umetnost pri prof. Dževa-du Hozu, nadaljevala je na ljubljanski akademiji, kjer je končala grafično specialko pri prof. Zve-stu Apolloniu, študijsko pa je potovala tudi v Pariz in na Dunaj. Za seboj ima že lepo vrsto samostojnih in skupinskih razstav, njena dela pa so v stalnih galerijskih zbirkah v Sloveniji in na tujem. V Galeriji Krka so na ogled njeni grafični listi, v velike sitotiske povečani mali linorezi. Gre za likovno izčiščene stvaritve, čvrste in natančne v svojih črno-belih skrajnostih. Njena dela so vedra, nagajiva, feminilno hudomušna, osrednje mesto na njih pa zavzema človeška figura v vsakdanjih, pogosto prav duhovitih položajih.
Razstavo so odprli v četrtek, 10. junija, zvečer. Otvoritveni program je povezovala Barbara Jakše, o avtorici in njenem delu je govoril publicist Stojan Pelko, za lepo glasbeno doživetje pa je poskrbel uveljavljeni kitarist in skladatelj Jerko Novak iz Ljubljane.
M. MARKELJ
nadaljevalo študij na glasbeni akademiji, trije so ga končali, ena od njihovih učenk pa se je vrnila, na ribniško glasbeno šolo kot profesorica.
M. LESKOVŠEK-SVETE
30 let petja
Jubilej Ženskega in Moškega pevskega zbora Šentvid
ŠENTVID PRI STIČNI - Od prejšnje sobote do danes (od 12. do 17. junija) je v Domu kulture potekal kulturni teden, ki so ga pripravili v počastitev 30-letnice delovanja Ženskega in Moškega pevskega zbora Šentvid. Oba zbora sta pod vodstvom svojih dirigentov Valerije Rančigraj in Jerneja Kralja imela v soboto zvečer jubilejni koncert, kot gostji večera pa sta nastopili vokalna skupina JUiguster iz Maribora in domača folklorna skupina Vidovo. V torek je Kulturno društvo Temenica pripravilo gledališko predstavo Kadar se ženski jezik ne suče, danes pa se bodo na odru predstavili še vokalna skupina Šentviški slavčki, kvartet Dečki in otroška folklorna skupina Vidovo.
PREGNANI OD DOMA
BREŽICE - Posavski muzej in Dolenjska banka vabita danes, 17. junija, ob osmih zvečer v prostore banke na otvoritev razstave Pregnani od doma. Gre za dokumentarne fotografije otrok iz časa izgnanstva (1941 - 1945). Kulturni program bodo izvedli gojenci glasbene šole.
15. REVIJA POSAVSKIH PIHALNIH ORKESTROV- Da ima Posavje bogato razvejeno glasbeno življenje, je pokazala tudi 15. revija pihalnih orkestrov, ki sta jo ob krškem občinskem prazniku pripravila območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti in pihalni orkester Kostanjevica na velikem arkadnem dvorišču kostanjeviške cisterce. Sobotni večer, 12. junija, je minil ob zvokih sedmih pihalnih orkestrov. Prvi je na stopil orkester Videm Krško pod vodstvom Draga Gradiška, sledili pa s0 mu: gasilska godba na pihala Loče (Daniel Ivša), godba iz Sevnice (Franc Zupanc) ter pihalni orkestri Kapele (Franci Arh), Senovo (Janez Ceglar), Glasbena šola Krško (Igor Požar) in Kostanjevica na Krki (Anton Homan)-Natopajoče in občinstvo je pozdravil podžupan Andrej Božič, voditeljica območne izpostave Tatjana Avsec pa je na koncu podelila priložnostne spominke. (Foto: M. Markelj)
OD BACHA DO TELEMANNA - V Evagelijski cerkvi v Novem mestu Jte v soboto, 12. junija, zvečer kvartet Musiča antiqua Slovenka izvedel P*? ga od predvidenih (a še vedno negotovih) devetih koncertov letosnjeg Novomeškega glasbenega festivala. Flavtistka Mateja Bajt, oboistka Spe KnoII, violončelist Igor Mitrovič in Milko Bizjak na špinetu so priprai
S. Bacha, M. Naudota in G. Ph. Telemanna. (Foto: M. Markelj)
Vrelec mladosti ni skrivnosten
Pri založbi Erro je izšla knjiga dr. Petra Kapša “Na zdravje, starost” - Kaj je starost in kako ohraniti zdravje in vitalnost v tretjem življenjskem obdobju_
zdrav način življenja in PraV‘|^
Zora Stančič ponovno v Galeriji Krka, tokrat s samostojno razstavo.
Slikarke in prijateljice na skupni razstavi.
vpisana na specialistični študij restavratorstva. Vznemirja jo vprašanje življenja in smrti, dualizem duha in materije, kar se kaže v njeni razstavljeni sliki Božji grob, v sliki Nato pakt pa se občutljivo odziva na aktualne vojne dogodke na področju Jugoslavije. Mirjam Krašna in Polona Tratnik končujeta 4. letnik slikarstva na akademiji, Krašnova pa še likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti. Krašnin predmetni svet (okno in stol) je povezan predvsem z barvnimi polji, ki so v njenih slikah kot barvne tančiče, ki ustvarjajo nekakšno mistično vzdušje. Tratnikova, ki ustvarja tudi na področju video umetnosti in fotografije, raziskuje temeljna vprašanja slikarskega ustvarjanja: barvo kot material in barvo kot svetlobo. Posebnost njenih slik so dodatki industrijsko vdelanih materialov, kot sta na primer blago ali ogledalo, ki jih v slikah aranžira.
Otvoritev razstave Tri so popestrili glasbeni gostje večera Zore in kompanija, ki so obiskovalce navdušili z igranjem skladb legendarne novomeške skupine Rudolfovo.
L. MURN
NOVO MESTO - Leta neogibno minevajo in življenje se vsakemu posamezniku izteka od mladosti v srednja leta in v starost. Kakšno je tretje življenjsko obdobje po kvaliteti in po trajanju, je sicer v največji meri odvisno od tega, iz kakšnega testa je človek, vendar pa vseeno lahko vsakdo precej stori zase, da mu starost mineva kar se da življenjsko polno, s kar najmanj zdravstvenimi in drugimi težavami, ki rade spremljajo tretje življenjsko obdobje. Primarij dr. Peter Kapš, specialist za bolezni srca in pljuč, je o tem napisal knjigo “Na zdravje, starost”, ki je pred kratkim izšla pri novomeški založbi Erro, predstavili pa sojo minulo sredo, 9. junija, v Hotelu Krka.
O knjižni novosti sta na predstavitvi govorila založnik in oblikovalec knjige Toni Vovko ter prof. Jože Škufca, ki je ob vsebinskem pregledu knjige z zbranimi besedami izrisal tudi zanimivo življenjsko pot dr. Petra Kapša. Kot nadarjen in delaven človek je dr.
Kapš ob poklicnih in strokovnih nalogah razmeroma pozno prijel tudi za pisateljsko pero. Sam sicer nikoli ni pomislil, da bo kdaj pisal knjige, a ker so bili prispevki, ki jih je objavil v strokovnih publikacijah in reviji Rast, deležni pozornosti, je prišlo do sodelovanja z založbo Erro. Leta 1997 je izšla njegova knjiga Vino in zdravje, naslednje leto Med in zdravje ter nova izdaja Vina in zdravja, letos
prehrana. Avtor posebno poz nost posveča vinu, zlasti rclece • ’ ki kot žlahten dar narave vse J množino koristnih snovi za za ranje staranja, seveda pa ga Je ba uživati ob hrani in s pr mero. Le tako bo vino Porn.a~je. ohranjati srce in ožilje mlad0-meljno zdravniško sp°zna J namreč pravi, da je človek to star, kolikor je staro njeg°v0 Ije. Zaključni del knjige je njen predstavitvi nekaterih macevtskih in prehrambe
proizvodov.
M. MA
rKElJ
Straža gosti godbenike
22. srečanje pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajine v Straži - Koncerti v devetih vaseh
STRAŽA - Tudi letošnji junij bo tako kot že več kot dvajset let v Straži pri Novem mestu kulturno zaznamovan s tradicionalnim srečanjem pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajine, že dvaindvajsetim po vrsti. Krajevna skupnost ob pomoči krajevnih društev, organizacij, podjetij in obrtnikov ter z glavnim pokroviteljem Novolesom prevzema nase celotno organizacijo prireditve, da bi ta postala zares Straška, kot pravi predsednik sveta Alojz Knafelj. Od velikega dogodka želijo tudi kaj iztržiti. V načrtu imajo namreč obnovo tukajšnjega kulturnega doma, v katerem bi ob večnamenski dvorani radi uredili tudi prostore za vaje domačega pihalnega orkestra.
22. srečanja v soboto, ^.junija, se bo udeležilo deset pihalnih orkestrov in godb iz Ribnice, Stične, Trebnjega, Grosuplja, Dobrepolja, Kočevja, Črnomlja, Straže in Novega mesta. Začelo se bo ob enih popoldne s promenadnimi koncerti po devetih vaseh, osrednja prireditev pa bo ob treh popoldne v Straži. Po povorki vseh sodelujočih bo skupen nastop orkestrov na ploščadi pred gasilskim domom, za zaključek pa še zabavni program in veselica. V zvezi s srečanjem so pripravili še dve kulturni prireditvi v kulturnem domu. Že danes, 17. junija, bodo ob osmih zvečer nastopili pevski zbori iz Straže, Vavte vasi in Malega Slat-nika, v petek, 18. junija, ob isti uri pa bo nastopil pihalni orkester Krke Zdravilišč.
PLODOVIT PISEC - Dr. Peter Kapš postaja vse bolj znefh in plodovit poljudnoznanstveni pisec, saj je ob treh izdanih knjigah četrta že v tisku, peta pa pri uredniku Toniju Vovku.
pa je tu že tretja Kapševa poljudnoznanstvena knjiga Na zdravje, starost.
Avtor v nji na poljuden, razumljiv način govori o problemih staranja, o najznačilnejših telesnih in duševnih spremembah v starosti, o preprečevanju in lajšanju starostnih tegob ter o tem, kaj storiti, da človek ostane čim dlje mlad. Odločilno vlogo pri tem igrata
RAZSTAVA O ŠKOFU SLOMŠKU
BIZELJSKO - Župnija Bizeljsko je v sodelovanju s krajevno skupnostjo in turističnim društvom pripravila priložnostno razstavo Sveta vera bodi vam luč, posvečeno spominu škofa A. M. Slomška, ki je svojo službeno pot začel prav na Bizeljskem. Odprli jo bodo v nedeljo, 20. junija, ob treh popoldne pri župni cekvi sv. Lovrenca, otvoritev pa bo pospremil bogat kulturni program.
VEČER S skladateljem
TREBNJE-Tukajšnja gl*j' bena šola je v ponedeljek, ^ junija, zvečer PriPray. *nj Kulturnem domu zaklj" ^ koncert svojih učence''’-nedeljo, 20. junija, ob se . zvečer pa v Centru z.a • braževanje in kulturo p pravlja večer s slovenski' skladateljem Jakobom
BARVE SO V MENI f
BREŽICE - V kavarni A^r cord so včeraj, 16. jnnija-. v[1jh odprli prodajno razstavo h _. eDi del, ki so nastala na s* ,,a Ae sa ekstemporu z naslovom a| v v meni. Ekstempore je P° 'j aje začetku junija. Udeležilo se j 16 slikarjev, ki so ustvarij, m mentorstvom Vladke Št°vl Cvetke Miloš.
DVE RAZSTAVI V rajhenburge
BRESTANICA- Na g^ija, henburg bo v petek, tft-živahno likovno dogajanj0- .^iti bodo kar dve razstavi: oo ^t# zvečer bodo v Galeriji f0to* Fabjančiča odprli razstav 0fli grafij Blaža Mirtiča pod
m?.
h /ve<-
Delček delčka, ob osmin^i^
pa študijsko razstavo Ou^ jstavil!
sanja’, nod v
P
do akta, na kateri bodo Pro dela udeležencev šole fl& je potekala v Krškem P^T^Pv stvom akademske slikark lonije Simon.
v»lnici te' št.
ure p« telefonu v sveto-
na Gornjem trgu 24,
Plačnim80'63'738, ,er bre/‘
t<rne,:iit7',)Vanjeln P°
Avtobus z učenci na treh kolesih
45 trebanjskih osnovnošolcev kljub okvari avtobusa - zaradi zdrobljenega ležaja mu je odtrgalo eno kolo - nepoškodovanih prišlo domov - Vozilo tehnično brezhibno
ŠTEFAN - Bilo je prejšnji ponedeljek popoldne in vse je kazalo, da bo dan potekal kot običajno. Okrog 12.50 je šofer Miran Gabrijel pred OŠ TVebnje v avtobus naložil 45 otrok in jih odpeljal proti domu. Na poti proti Knežji vasi je v naselju Štefan, potem ko j^ prevozil prehod čez železniško progo, začutil tresenje na krmilnem mehanizmu. K sreči je vozil le 30 km/h, ko mu je odtrgalo levo prednje kolo, in avtobus, poln osnovnošolcev, je obstal na treh kolesih.
dežurni poročajo
NE BO MU DOLGČAS - Neznancu, kije 11. junija ponoči vlo-™!‘ v Prodajalno Tehnounion v Aškerčevi ulici v Novem mestu, ne bo dolgčas. Ukradel je kar 6 avtoradiev, 2 videorekorderja in mobilni telefon, lastnika N. V. pa Je oškodoval za 400 tisoč tolarjev.
. KRATKA POT - Od 11. do 12. junija je neznanec iz gostinskega okala Tektilček v Radovičih vzel ontaktne ključe kombiniranega ožila znamke Škoda Forman, ast podjetja Kolpa, d.d., ter avto Peljal. Toda že v naselju Žele-eJ se je zaletel, prevrnil na stre-o in nato pobegnil. Za njim je škod oEro® tisoč tolarjev
OBISKAL UPOKOJENCE -eznan storilec si je 12. junija za tzbral upravno stavbo doma Pokojencev v Loki pri Zidanem ostu. Skupaj je iz pisarn odne-_ . P^eko 160 tisoč tolarjev ter Pnrocno blagajno z 80 delavskimi Knjižicami zaposlenih.
nn ,:EN ZAVITEK - LJ. junija
DrpK Je policist na mejnem ml n si R'gonce ustavil dva Leniča na motornem kolesu kn ™ Honda. Pri kontroli do-let •e"t?v n' ugotovil le, da 14-d ,1 Krčan M. M. nima ustreznih te u®untov za prestop meje, žen ^e v nieg°vem zunanjem naši usnje°ega kombinezona k0 e ®anjši zavitek z indijsko hitr j°’ Potem čudenje nad m°i ^tržnjo motoristov!
: rn BIL PRAVI - Kdo je kdo, to tudi ^ TPrnšanje. Zastavil si ga je Ob P° jeist na mejnem prehodu keo eZ]e' 'e kontroliral hrvaš-A ga državljana A. B., ki pa ni bil
poved’;l!TVeČ N' R Kasneje je ’aa je ponarejeno osebno
1.5finniC° jtn.Pt' °d neznanca za na u ne®Kki mark. Vrnili so ga
na Hrvaško.
ODSEV SE SLIŠI .Liubljana - Pred krat-
li *° V Ljubljani registrirale n j°V0 °dsev se sbši, ki
neodvisna in samostojna pur!"°va za zagotavljanje Puntoci vsem oblikam prodov preprečevanja in visn ."j® odvisnosti. Od-|e, os* Je resna in težka bo-vpi;11’ v katero zabredejo
°dsevamlad- liudje- Č,an' heviini Ze P°hvalij° s Za n ■ rezu'tati: z načrti
vai« Cenk‘r’ ki 8« namera-J® “retiiti v prostorih bivše 1 .i* “uinice, z organizacijo oav-°Venske konference o niki l,05*1’’ številnimi priročni,, ' fezplačnim svetova-doisVSa*1 delovni dan od 12.
|)|*A n.. «.|n«_________
K sreči se je vse srečno izteklo, nihče od otrok ni bil poškodovan. Avtobus, letnik 1982, je bil tehnično neoporečen (registracija mu bo potekla ravno jutri), in kot je zatrdil lastnik tega vozila Janez Jaklič, skrbijo, daje z vsemi tremi njegovimi avtobusi, s katerimi opravljajo tako prevoze šolskih otrok kot redne prevoze, vse v najlepšem redu. “Kaj takega se še ni pripetilo. Omenjeni avtobus smo takoj popravili, zamenjali ležaj in zdaj že spet varno opravlja svojo nalogo,” je povedal.
2,74 PROMILA ALKOHOLA
ČRNOMELJ - Policisti so med kontrolo prometa 12. junija ob 20. uri z alkotestom preizkusili tudi 29-letnega voznika osebnega vozila A. F. iz Črmošnjič in bili neprijetno presenečeni: v njegovem izdihanem zraku so ugotovili kar 2,74 promila alkohola, voznik pa ni imel niti vozniškega izpita niti registriranega avta. Ker je večkratni povratnik kršitev cestnoprometnih predpisov, so ga pridržali.
po dolenjski deželi
• LE ZAKAJ MU NI HOTEL POSTREČI? - Prijaznost je povrnjena s prijaznostjo in obratno, tako je vsaj ponavadi. 30-letni V G. iz Črnomlja je preteklo soboto preživljal v gostinskem lokalu v Kotu pri Semiču, toda ni le v miru popival, temveč kršil javni red in mir. Nato je bil začuden, zakaj mu natakar noče več postreči z alkoholno pijačo. Se vedno je bil namreč žejen. Začel je razgrajati in razbijati, ter niti policistov, ki so kmalu prišli in ga opozorili, naj preneha s kršitvijo, ni upošteval. Ti so ga nato na silo odpeljali na policijsko postajo in ga pridržali do iz-treznitve. Tudi neznosna žeja ga je menda kasneje minila.
• RADI LEPO OBLEČENI - Kje so časi, ko smo Slovenci množično nakupovali zunaj naših meja! No, tudi pri nas radi nabavljajo tujci, toda kar zastonj. Trije mladi hrvaški državljani so si prejšnji teden zaželeli nova oblačila in si z njimi v dveh brežiških trgovinah postregli kar sami: v prodajalni Nika v Intermarketu v Brežicah so ukradli majice znamke Lacoste v vrednosti 60 tisoč tolarjev, v prodajalni Beneton pa majice in hlače v vrednosti 99 tisoč tolarjev. Vedno je eden odšel v garderobno omaro, kjer je odstranil zaščitne kode z oblačil, ki sta mu jih prinašala ostala dva. Zal fantom nova garderoba ne bo kaj prida pomagala, saj so jih na cesti proti Čatežu ustavili brežiški policisti.
Srečnega razpleta je seveda vesel tudi ravnatelj trebanjske osnovne šole Štefan Kamin, ki poudarja, da avtobus ni šolski, torej njena last, temveč je plačnik prevozov Občina Trebnje, ki ima sklenjeno pogodbo z avtoprezni-štvom Jurglič, ta pa ima še svoje podizvajalce. “Nekateri napačno razlagajo omenjeni dogodek. To ni bila prometna nesreča, saj se ni nihče nikamor zaletel ali kaj podobnega, pač pa je šlo za okvaro avtobusa, ki se lahko vedno zgodi. K sreči se je končala tako, kot se je.” Za prevoze trebanjskih osnovnošolcev v šolo in iz nje skrbijo trije avtobusi. Omenjeni dogodek se je resnično srečno razpletel, toda samo v malce drugačnih okoliščinah bi se lahko tragično. Naj bo torej v opo-
min vsem prevoznikom, ne le otrok, da bodo resnično skrbeli za brezhibnost svojih vozil, saj se kljub temu še prerado pripeti kaj nezaželjenega.
L. M.
• Na svetu bi bil popoln mir, če ne bi bilo ne mojega ne tvojega. (Italijanski pregovor)
PRETEPLI SO GA NA PARKIRIŠČU
SENOVO - 14. junija okrog polnoči so 21-letnega M. K. iz okolice Senovega na parkirišču pred stanovanjsko hišo na Titovi cesti napadli B. T., D. Z. in D. B., vsi iz okolice Senovega. Odvlekli so ga za parkiran avtobus in ga s pestmi tolkli po glavi, da je padel na tla, ga brcali po telesu in v glavo. To je opazila policijska patrulja, ki je nadaljnje pretepanje preprečila. M. K. je dobil lahke telesne poškodbe in je iskal zdravniško pomoč v krškem zdravstvenem domu. Zoper pretepače bo napisana kazenska ovadba.
MOZA ZABODLA V TREBUH
STRANSKA VAS - Prepiri med zakoncema gredo lahko tudi dlje od grdih besed. Tako je 36-letna M. H. iz Stranske vasi utemeljeno osumljena kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. 11. junija sta se z možem sprla, prišlo je do pretepa, med katerim je pograbila žepni nož in 36-letnega moža S. H. zabodla v trebuh. Hudo poškodovan se zdravi v novomeški bolnišnici.
Za mlade tako ali drugače
Lupo 1.0
Serijska oprema:
• čelni zračni blazini
• zatemnjena stekla
• po višini nastavljiv volan
• zadnji vzglavniki
• tretja zavorna luč
• 12 let garancije na prerjavenje
• po sredini deljiva zadnja klop
• posebne ugodnosti za kupce iz prodajnega območja Avtohiše Berus
Lupo 1.0 od 1.543.570 SIT
1
V DREVO ZARADI PAJKA
SELCE - 18-letna N. P. s Senovega se je 11. junija z avtom znamke Renault Clio peljala po lokalni cesti Leskovec - Veliki Trn. V križišču Selce je v vzvratnem ogledalu opazila, da leze pajek. Ker ima odpor do takšnih živali, je pajka skušala odstraniti z roko, pri tem pa je za trenutek izgubila oblast nad vozilom in zapeljala v okrog meter globok obcestni jarek, brez zaviranja vozila 18 metrov in se zaletela v drevo. Voznica se hudo poškodovana zdravi v novomeški bolnišnici.
Dva mrtva!
Krvav konec tedna
NOVO MESTO - Pretekli
konec tedna je na naših cestah znova zahteval veliko smrtnih žrtev - kar osem lju-
di je umrlo v prometnih nesrečah, v glavnem mladi. Kar
dva od njih sta iz Dolenjske.
V soboto, 12. junija, je 25-let-ni R. D. iz Vavte vasi z osebnim avtom vozil iz Podturna proti Vavti vasi, pred Rumanjo vasjo pa ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, zapeljal je na desno in levo bankino, od koder je vozilo po zraku letelo preko grmovja in s streho trčilo v drevje. Voznik je na kraju nesreče umrl.
Naslednji dan, 13. junija, pa se je huda prometna nesreča zgodila ob 23.35 na cesti H/l iz Obrežja proti Novemu mestu. 22-letni Novome-ščan M. S. je pri naselju Gornje Kronovo zapeljal na desno bankino, po nekaj metrih pa je z osebnim avtom zdrsnil pod nasip in se po več kot 30 metrih drsenja zaletel v drevo. Ttidi on je na kraju nesreče umrl. Materialna škoda je v obeh primerih velika - v prvem 700, v drugem pa 900 tisoč tolarjev.
‘Cena je informativna in odvisna od valutnih razmerij.
AVTOHISA
BERUS
Podbevškova 1, Novo mesto Telefon: 068/371-9800 Faks:	068/371-9808
Neopremljeni na ceste
Mladi motoristi zakrivili največ prometnih nesreč - Kje so čelade in izpiti? - Starševska skrb premajhna?
Poznavalci prometnovarnostne problematike sicer pravijo, da je visoka smrtna bera značilna za sleherni maj, ko je na cestah vše prijetnejša vožnja z motorjem, mopedom ali kolesom, toda letošnji maj je še posebej neprijetno presenetil, vsaj novomeške policiste. Zahteval je namreč izredno visok krvni davek prav med našimi otroki in mladoletniki, ki so bili v nesrečah največkrat udeleženi kot motoristi.
Vzroki so običajni: nepravilno prehitevanje, neprilagojena hitrost in podobno. Vse to v kombinaciji z neizkušenostjo mladih daje takšne rezultate. Toda skrb vzbujajoče ni le to, da so kar polovico majskih hudih prometnih nesreč na dolenjskih in belokranjskih cestah zakrivili otroci in mladoletniki, ampak predvsem, da skoraj v vseh
primerih niso imeli ustreznega izpita za vožnjo, niso uporabljali zaščitne čelade ali pa jih starši niso ustrezno zavarovali v vozilih z uporabo homologiranih sedežev in varnostnih pasov. Neverjetno!
Kako je mogoče, da starši svoje otroke spuščajo v cestni promet tako neopremljene? Da jim za darila kupujejo nevarne, premočne motorje, čeprav se prej ne prepričajo o otrokovi varnosti in sploh voznih sposobnostih. Da niso pozorni na otrokovo morebitno agresivno obnašanje, ki lahko pri vožnji vodi v tragedijo. Že res, da mora za boljšo cestno varnost pri nas še marsikdo narediti več, vendar se morajo starši zavedati, da je varnost otrok najprej njihova skrb, šele nato skrb ostale družbe.
L. MURN
Peugeot 1	joxerju je pripel	jal v zapor
M. Butina in B. Sterle obtožena velike tatvine preko 3 milijone vrednega kombija Novomeščana ■ Poskus vnovčitve na Hrvaškem - Sostorilstvo - Sterle, ki vse taji, dobil 16 mesecev zapora, Butina, ki odkrito priznava, dobil 8 mesecev		
*°s,u [t, ejovci podjetja Gradis iz Ljubljane trudijo pri obnovi betonskega ^ertio n v Soteski. To je bilo potrebno, saj je most star in temu pri-,fleV0' ^*°dovan. Kot je povedal Tone Hrastar iz Cestnega podjetja Novo w^C| ho j zamenjali izolacijo, poskrbeli za zaščito in novo zgornjo plast, levih v ° Vese^ novih pločnikov itd. Obnova ne bo končana v nekaj ^ainje^ ^re Za ve^° zahtevnega ročnega dela, tako da od voznikov - ? az,tmevanje, ker promet sedaj poteka prekinjeno, enosmerno.
NOVO MESTO - Okrožno sodišče v Novem mestu se je prejšnji teden lotilo dobro leto dni starega primera velike tatvine in sostorilstva danes žal vse bolj pogostega kaznivega dejanja. Glavni vlogi sta igrala mlada sostorilca (oba letnik 1974), Ljubljančan Martin Butina ter Notranjec Bojan Sterle. Kot je povedala okrožna državna tožilka Renata Brodarič - Trentelj, sta si 3. aprila lani na novomeškem parkirišču na Seidlovi cesti 64 protipravno (z vdorom in izdelavo prirejenega ključa) prilastila dve leti star bel peugeot boxer, vreden 3,100 milijonov tolarjev, last Nedeljka Banoviča, ter ga odpeljala na Hrvaško, da bi ga tam vnovčila. Butino, ki je vozil ukradeni kombi, so pred Delnicami ustavili hrvaški policisti, Sterle pa vse taji.
Zaslišanje obeh je bilo brez dvoma zanimivo, saj sta, kljub temu da sta odrasla človeka, pričala zeio različni), kot da se komaj poznata, čeprav sta bila nekoč najboljša prijatelja. Neuspela akcija je torej razkrila njune “pristne” odnose. Predsednik senata Franc Kusič je odredil ločeno zaslišanje. Bojan Sterle (zagovornik Matej Sršen) je znova dejal, da s primerom nima nič, da ne ve, zakaj ga Butina obremenjuje s takim kaznivim dejanjem. “Verjetno zaradi ljubosumnosti, ker sem nekoč prevzel njegovo punco. Z Butino sva šla kdaj na kakšno pijačo ob koncu tedna. Vso stvar so mi podtaknili,” je povedal Sterle, ki ima končano osemletko in je zdaj brezposeln. Poleg socialne podpore se
preživlja s priložnostnimi deli. Do zdaj ni bil obsojen.
Na zaslišanju je bil veliko bolj zgovoren Martin Butina (zagovornica Tanja Vogler), absolvent ljubljanske fakultete, ki je odkrito povedal celotno zgodbo. S Sterletom sta bila najboljša prijatelja, pri njem je nekaj časa tudi stanoval. Ko mu je Sterle ponudil, če bi za lepo vsoto - najmanj 500 nemških mark - prepeljal nek kombi, je privolil, kot jc zatrdil,predvsem zaradi denarnih težav. Že kakšno leto namreč ne prejema nobene štipendije, preživljajo ga stari starši. Popoldne pred usodnim dnevom sta se s Sterletovim golfom pripeljala v Novo mesto. “Sterle me je pustil vso noč, skoraj do 5. ure, v golfu na nekem parkirišču, sam pa je bil zunaj. Vmes je prišel nekaj iskat in mi
rekel, da bom že videl, kam greva. Ko je prišel proti jutru, mi je izročil ključ in pokazal, kateri kombi na bližnjem parkirišču naj odpeljem. Takrat me je bilo grozno strah, pomislil sem, da bi odnehal in pobegnil, toda nisem mogel,” je pripovedoval Butina, ki mu je uspelo vžgati in odpeljali peugeot boxer. Sterle je vso pot vozil za njim. Šla sta proti Hrvaški, preko Kočevja proti mejnemu prehodu Brod na Kolpi. “Nisem vedel, kam se voziva. Bojan mi je preko mobitela narekoval pot. Prečkala sva ilegalno zeleno mejo pred Delnicami in tam nekje so me hrvaški policisti ustavili. Bojan je odpeljal,” se je spominjal Butina, ki so ga po plačilu kazni spustili iz reškega zapora in predali novomeškim policistom. Njim je najprej povedal še za Sterleta. “Žal mi je, da je do tega prišlo, in to dejanje obžalujem,” je ob koncu zaslišanja poudaril Butina, ki ne razume, da Sterle vse zanika. Nekoč najboljša prijatelja se zdaj niti ne pogovarjata.
Novomeško sodišče je oba spoznalo za kriva, čeprav Sterle zanika sodelovanje. Že nekaj dni pred 3. aprilom 1998 so ga ljubljanski policisti prijeli z ukraden-
im avtom v Domžalah, način odvzema ključavnice, daje lahko izdelal nadomestni ključ, in potem pritrditev nazaj, pa se ujema s primerom peugeot boxer (enako lepilo so našli tudi na Sterletovih rokah). Sodišče tudi Sterletov alibi, da je usodne noči prespal pri teti Ani v Prekmurju, ni sprejelo, saj teta trdi drugače. Tako Ster-
* Na glavnem zaslišanju sta pričala Simon Vovk, stanovalec bloka na Seidlovi 64, kije novomeškim policistom takoj zjutraj po objavi vesti o kraji kombija na radiu sporočil, da je zjutraj skozi okno 5. nadstropja videl, da je nekdo, ki ni bil lastnik, odpeljal peugeot boxer, ter policist Aleksander Tersič.
le kot Butina sta kriva obtožbe velike tatvine in sostorilstva, za kar zakon predpisuje kazen do
5 let zapora. Martinu Butini je sodišče z upoštevanjem olajševalnih okoliščin, da je dejanje priznal in ga storil v denarni stiski, prisodilo 8 mesecev zapora, Bojanu Sterletu kot glavnemu organizatorju pa 16 mesecev. Sodba še ni pravnomočna.
L. MURN
Mrjjillir lirrlinr: n;ijl>nljš;i iiitiki /u . rrlni in borni rru*«!i U**»t l.umNt \l‘ (januar 1999).
Novi Megane 2.2
RENAULT
avto —
življenja..
Ostanite lepi.
Ne, ne, to ni kubatura motorja! 2.2 milijona je okrogla cena osnovnega modela Megane Berline 1.4 RN, ki znaša čisto natančno 2.199.000 tolarjev.
In kaj daje novemu Meganu pečat zapeljivosti in varnosti?
Štirje serijsko vgrajeni airbagi, serijski ABS, nova aerodinamika in nov dizajn interierja.
Bencinski servis v Novem mestu. Urnik od 6. do 22.
r mi ni market »	prodaja	plina
13 '	@	M
I?___
gg®
Maestro
Mini market
Novo prijateljstvo |omv istrabenI
JL /	/	1	•	'	'»N.	vv	.	^
12
	
	BB-. 1 Lar _> J rw W ^9 [ J	L
°t:o doraS*
# Mercator
v akciji
Od 17.6. do 26.6.'99
., .... , Mercator najboljši
VašaTelekartica, brez eumchipa, bo veljavna do I. septembra.
Telekartice
imajo
eur?o chip
Če imate še neizkoriščeno Telekartico brez oznake eurochip,Vas vabimo, da se oglasite v najbližji Teletrgovini in neveljavno Telekartico Vam bomo zamenjali z novo. Število neporabljenih impulzov bomo zaokrožili v Vašo korist.
INFORMACIJE NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI
Telekom Slovenije zaradi številnih zlorab javnih telefonskih govorilnic uvaja Telekartico z eurochipom. Zaradi varnosti in zanesljivejše uporabe bomo morali do I. septembra predelati vse govorilnice tako, da bodo sprejemale le še kartice z eurochipom.
080 80 01 ^)Telekom
\\ Slovenije z nam,
Prišli so tiho in postali legenda. Klasični. Adria. Donavski. Bobrovec. Markant. Bramacovi strešniki s 30-letnim jamstvom in še dodatnim jamstvom Zcf* poškodbe zaradi zmrzali. Estetskega videza, s celovitimi sistemskimi rešitvami za vse strešne detajle. Ekološko neoporečni. Večni.
Bramac, d.o.o., Sedež in tovarna:
Dobruška vas 45, 8275 Škocjan
tel.: (068) 322 007, 770 091; faks: (068) 76 290
Prodajni center in skladišče:
Otiški vrh - Dravograd, 2373 Šentjanž tel.: (0602) 85 074, 85 647; faks: (0602) 85 206 http://www.bramac.si e-pošta: marketing@bramac.si
Varna streha za vse življenje
KUPON	DL
Prosim, da mi brezplačno in neobvezujoče pošljete prospekte in podatke o prodajnih pogojih za izdelke Bramac.
Ime in priimek: Naslov:
Poslovni sistem Mercator d.d . Ljubljana. Dunajska cesta 107. Mercator SVS. trgovina, storitve, d.d..Ptuj, Rogozniška 8; Mercator Klas. trgovina, d d , Maribor. Ptujska 95, Mercator Dolenjska, trgovina, storitve, d.d.. Novo mestc. Livada 8; Mercator Degro. Trgovsko gostinsko podjetje, d.d.. Portorož. Lucija. Obala 144
Kdo je pripravljen na svojo prihodnost?
zavarovalnica tiiia pripravljeni na novo tisočletje
(2599), 17. junija 1999
DOLENJSKI LIST
13
VAGON -R iponftafcu
1.695.000®
okliaotoia
1J395.000 .
sir J
BALENO
iponutnUia
1.895.000®
i poDoftoa it n
,1.095.000®
•l.poalksUtel (nogi laobUlMtor »otor Ja
SVET
E
^ MANJŠI
SUZUKI JUNIJSKI POPUSTI IR aduti
JUNIJSKI POPUSTI 0(1 100.000 SIT do 300.000 SIT Al<<ijsl<e one zn KLIMA NAPRAVE
Ne pustite se ujeti:
K) I) A N O VREDNOST JI- NIŽJI Ol) DAVKA NA NEVIDNOST
Da davek na dodano vrednost ne bo prinesel podražitev, bodo dokazali sposobni in podjetni, ki ne bodo zviševali cen.
ri<
Razvojno-izobraževalni O center Novo mesto
objavlja RAZPIS za šolsko leto 1999/2000
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
• vpis v 6., 7. ali 8. razred
Program je prirejen za odrasle. Šolanje traja pol leta za vsak razred. Program je brezplačen. Število vpisnih mest: 15
POKLICNE
IN STROKOVNE SREDNJE ŠOLE
• TRGOVEC
• POSLOVNI TAJNIK
Programa priporočamo tistim, ki imate dokončano osnovno šolo ali ste obiskovali 2 ali 3-letno srednjo šolo, pa je niste dokončali.
Število vpisnih mest v posamezen program: 30
• EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK
• UPRAVNI TEHNIK
Programa priporočamo tistim, ki imate dokončano 3-letno srednjo šolo in želite pridobiti V. stopnjo izobrazbe.
Število vpisnih mest v posamezen program: 30
• POSLOVNI TEHNIK
Program je namenjen vsem, ki ste po poklicu poslovni tajniki. Šolanje nadaljujete v 4. in 5. letniku.
Število vpisnih mest: 30
• EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK (d)
Program je namenjen vsem, ki ste po poklicu prodajalaci. Šolanje nadaljujete v 4. in 5. letniku. Število vpisnih mest: 30
• UPRAVNI TEHNIK (d)
Program je namenjen vsem, ki ste po poklicu administratorji. Šolanje nadaljujete v 4. in 5. letniku.
Število vpisnih mest: 30
Prijave sprejemamo na obrazcih št. 1.20, ki jih dobite v Mladinski knjigi ali v RIC Novo mesto.
PROGRAMI PREKVALIFIKACIJ
• Prekvalifikacija za poklic PRODAJALEC
Če imate končano 3-letno srednjo šolo in želite postati prodajalec, pripravimo za vas izobraževalni načrt za program prekvalifikacije.
• Prekvalifikacija za poklic EKONOMSKI TEHNIK
Če imate končano 4-letno srednjo šolo in želite postati ekonomski tehnik za komercialno področje, pripravimo za vas izobraževalni načrt za program prekvalifikacije.
PROGRAM STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA
• Program usposabljanja za poklic RAČUNOVODJA
Pogoj za vpis v program je končana 4-letna srednja šola.
Prijave sprejemamo od 1. junija do 31. avgusta Prijavne obrazce dobite v RIC Novo mesto-Vse publikacije s predstavitvami posamezni. programov so vam na voljo v naši informacija pisarni.
IZREDNI ŠTUDIJ
EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA Maribor visokošolski strokovni program “Poslov ekonomija”
VISOKA UPRAVNA ŠOLA Ljubljana	»
visokošolski strokovni program ‘Javna upre
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kranj visokošolski strokovni program “Organiza in management"
Prijave ponovno sprejemamo do 31. avgusla' Prijavne obrazce dobite v RIC Novo mesto. Vse publikacije s predstavitvami posamezn . programov so vam na voljo v naši informaci pisarni.
RIC NOVO MESTO, Novi trg 5 8000 Novo mesto, p.p. 25 Delovni čas:	ponedeljek	-	petek:	8.00	-
in 13.00-18.00 Telefon:	068/326-319,	326-341
Faks:	068/325-961
Internet:	http: www.ric-nm.si
E-mail:	ric@ric-nm.si
Najhitrejši prenos mednarodnih pošiljk s Pošto Slovenije in mednarodnim kurirskim podjetjem
Pošiljke, oddane na pošti ali prevzete pri pošiljateljih, bodo v enem ali dveh dneh dosegle naslovnike v Evropi,‘Severni Ameriki in v Aziji, do Avstralije pa bodo potrebovale tri dni.
Pošiljanje pisemskih pošiljk je preprosto in varno. Črtna koda omogoča sledenje po internetu ali telefonu.
Za nadaljnje informacije so vam na voljo:
Ljubljana	061 174 1712. 174 1714, 174 1715
Maribor	062 449 2720
Celje	063 401 3760
Kranj	064 262 4724
Koper	066 452 6724
Nova Gorica	065 122 5720
Novo mesto	068 371 8710
Murska Sobota	069 377 9650
<7 POSTA SLOVENIJE
suzuki Odar
MHSMUtt 90900V 100.000 1»
INTRO	Oti 140-13-72
AVTONISS	Oti 159-30-41
AVTOMARKET	Oti 161-35-25
S.R.S.	Oti 27-47-89
AVTOTECH	061 664359
VESEL
KISOVEC
UU
MURN
MULUR
BASIC
061 731 032 0601 71 331 061 44 231 061 24 791 061 51 059 0601 21 307
RAJBAR 06921444 MG CENTER 060215111 ANDI	063 743 319
OIDT	063 720S92
KRAJNC 062 300 19 70 SILER	062 654 20 01
SKRBIS 062 142 250 JERŠIN	064 242 779
KAMVECŠenčur 0644110032 VUGA	065 29 022
KAptVtC l*xe	064	711515	UKMAR	065 640 011
LUSINA	064	652 200	GVS	065	73 135
BOGATAJ	064	555 222	OUALITT	066	31 500
STRIKOVIC	064	331 013	GEC	067	64 011
	
Sm	
> SUBARU
Rado
I
vam
s
LEGACV SEAS0N
STANDARDNA OPREMA + CRATLS m, UJMA, ALU pfatBh, hi dtfar
rediiii cena 4..'t(HI.(MM) sil
.e uradni zastopnik Sultani Rado lahko zagotovi varnost in zanesljivost svojo |tooltlaš<Vno servisno mrežo F0!
* u*2
F0RESTER UPGR/
RADE
SI PF.R PONUDBA redni) cena 2.940.000 sit
is ul	SIT	3)	st	a.?98	32T
2.0 &8 3L
+ KLIMA GRATIS
SUPER UGODNO NIŽJA CENA-BOUŠA OPREMA
redna cen« 4.<>7<>.000 sil
3t mi $ jps.flM)© sur
rano Lj.-Meslt	AVTOMAMIT L), Mili V,h*h
001 140 13 72	061 101 15 25	061 751 129
SAS ti. Vil	MAIIKIU M pri tj. MAJAC Morit«.
061 274 789	061 647 104	062 300 19 70
SUlli Priprli« MO (Hm Šntjiu 0(09 Vikiji.	V MA N«» C«f«a AA0IVIC imm IMlt Kliki AVT0TUH
062 042 250	0602 05 000	063 063 960	065 29 022
illll Penka, 062 654 20 01
ANDI AVTO Šaaljur NAIOOtNIN Piluli OKAUt Vipan
063 743 309	063 722 605	065 640 011
064 4100032 0600 21 307	ŠkotRko
KAOIVKUhi AAJAAK N. Sekta 061 666 359 064 710 505	069 21 444
REPUBLIKA SLOVENIJA
________MINISTRSTVO	ZA	FINANCE	-
DAVČNA UPRAVA REPUBtIKE SLOVENIJE
RS. Mirustntvo za finance, DURS. Jesenkova 3. 1000 Ljubljana
NE PUSTITE SE UJETI
in prisluhnite tistim, ki obljubljajo, da večine cen ne bodo spremenili, kjer bo le mogoče, pa jih bodo znižali.
Zavedajo se, da bodo tako prekosili svoje tekmece!
Branko Filip
Filip tretji na avstrijskem touru
Novomeščan uspešen v dresu nemškega Geroldsteinerja
NOVO MESTO - Letošnja movalna sezona se za odličnega novomeškega kolesarja tanka Filipa, ki je dres do-mace Krke Telekoma zamenjal za uniformo nemškega poklicnega moštva Geroldsteiner, ni začela, kot si je ambiciozni športnik želel. V Nemčijo je sel z odlično doto - zmago na dirki Po Sloveniji in 17. estom na svetovnem prvenst-Poklicnih kolesarjev v vožnji a cas. Predvsem prebavne a 01 nJe so mu vse do dirke Po . vHs'riji preprečevale, da bi :	v	tuj'n'	pokazal	svojo	moč
znanje, Avstriji pa se mu je končno odprlo. po prvih etapah dirke 4. ka-gorije pokala svetovne kolesarske zveze UCI je bil že v I sem krogu favoritov, nase pa ^opozoril v pe(j gtapj kj jQje
.pUrjjal močan dež. Kljub krj111 zntagovalna trojka esarjev, v kateri je bil tudi šta °’ P°begnila že 60 km po rtu in si privozila kar 13 d ,nul.prednosti. V zadnjem sk, - , rke je glavnina sicer “šala ubežnike ujeti, a ji je Teki le zaostanek zmanjšati
n„	/.lliailjouil
v p, ^‘nub-Z drugim mestom etapi seje Filip prebil tudi na mesto v skupnem vrst-(jir^^bu. Končni vrstni red
etln JE odločila zadnja, sedma la»i t-S ciliem na gorskem pre-,azu Kaunertaler Gletscher, na
kati
Cpmrem je Filip za zmagoval-s tp Zaostid bobre tri minute in m ™ zdrsnil na končno tretje to v skupnem seštevku.
R^asu končno
vrstnpka' tl|di vodilnega v skupnem nem redu Marjana Kastelca
Velika nagrada Krke končno doma
Zmaga Uroša Murna na dirki pete kategorije pokala UCI v Novem mestu - Sandi Papež z drugim mestom še ni rekel zadnje besede - Sobotni kriterij Telekoma Italijanu Leoniju
NOVO MESTO - Po petih sušnih letih na dirki za Veliko nagrado Krke je novomeški Glavni trg v nedeljo spet dočakal zmago kolesarja domačega moštva. Uroš Murn si je privozil svojo šele drugo zmago med poklicnimi kolesarji, skupaj z njim pa je na cilj pripeljal trikratni zmagovalec te dirke (1983, 85 in 89) Sandi Papež, kije s tem napovedal, da v kolesarstvu še ni povedal vsega.
Novomeški kolesarski konec tedna se je začel že v soboto s kriterijem Telekoma Slovenije, ki ga je dobil kapetan moštva Liquigas, ki je edino od štirih italijanskih poklicnih ekip, ki so napovedala svoj prihod v Novo mesto, svojo obljubo tudi izpolnilo. Pred članskim kriterijem so se domačim gledalcem predstavili tudi mladi kolesarji od najmlajših dečkov C do starejših mladincev.
V nedeljo dopoldne so se na skupni dirki najprej pomerili mlajši in starejši mladinci, ob 13. uri pa so se na 182 km dolgo pot po balkanskih krogih podali člani. V domačem klubu krka Telekom kljub nekoliko skromnejši konkurenci niso bili najbolj optimistično razpoloženi, saj jim ni uspelo zmagati niti lani, ko so imeli najmočnejše moštvo do sedaj, a dirka se je zanje že zelo
aaaa
anca
t:
NAJ S LA]ŠE JE ZMA GA TI DOMA - Da je najslajše zmagati doma, pred ljudmi, ki te poznajo in zate navijajo, je novomeškim kolesarjem dobro znano že od davnega leta 1985, ko je na isti progi Sandi Papež osvojil naslov balkanskega prvaka. Zadnja leta je bila dirka za veliko nagrado Krke kot zakleta za domaie moštvo, od Novomešianov pa se je do zmage dokopa! le Martin Derganc, ki je predlani na dirki nastopil že v dresu italijanskega Fiora. Prav zaradi tega je bil Uroš Murn v nedeljo popoldne pred svojimi navijači na cilju v znak zmagoslavja dvignil roke še s posebnim zadovoljstvom. Tako kot v klub Krka Telekom, so na ta trenutek še posebej težko čakali navijači iz Žabje vasi, ki veljajo za najbolj vnete, privržene in glasne kolesarske navijače pri nas, novomeške kolesarje pa vsako leto vzpodbujajo tudi na Vršiču, (Foto: I. V)
Končno rudman
mesečn£,^ESTO ' Na iuniiski;m šah0vsi. hitropoteznem turnirju doigt,rncp1 kluba Novo mesto je po
tert p, ,	   spet	zmagal
udman, ki je med drugimi
24 UR ODBOJKE NA MIVKI
KOČEVJE - Beach valley club Medo iz Kočevja organizira ob dnevu državnosti že 2. tradicionalno 24-urno tekmovanje v igranju odbojke na mivki. Lani se je tekmovanja udeležilo okoli 150 tekmovalcev iz Ljubljane, Žužemberka in Kočevja, letos pa pričakujejo še večjo udeležbo tekmovalcev tudi iz drugih slovenskih klubov in tudi še več rekreativcev. Tekmovanje bo potekalo na igrišču ob gostišču Corel v Mahovniku, pričelo pa se bo ob 17. uri.
DOLENJSKI
KVADRATLON
PODTURN - Klub za prosto letenje Kanja iz Dolenjskih Toplic je v soboto v Podturnu pripravil tekmovanje v kvadratlonu (veslanje, kolesarjenje, tek in natančnost pristanka z jadralnim padalom). Med posamezniki je zmagal Boštjan Urbanija nad Simeonom Klokočovnikom in Bogdanom Muško, med ekipami pa Mizarstvo Vidmar (Jaka Jazbec, Darko Papež, Polde Saje in Brane Bobnar). V nedeljo je Kanja pripravila še tekmovanje v točnosti pristajanja z jadralnim padalom; zmagal je Dušan Setina nad Dušanom Gorencem in Marjanom Štublerjem.
Elan daleč od stare slave
^°S°metaši novomeškega Elana z desetim mestom v drugi ligi ne morejo biti zadovoljni
nOf>om° MESTO ' Državno držav -j!10 prvenstvo v drugi lenjc'lt 8'\ kjer smo imeli Do-iovr,LS]jPjeJša predstavnika, , je razkrilo ve-
Vodstv ' os,i' ki bo moral° i... vo tega nogometnega kole-
Urcrn °, Praviti, če hoče kdaj n0‘*l“ *'he želje ljubiteljev v Kr ela "a Dolenjskem, da bi
oZ°,i8ašk‘
0rSa ni.
n°VOtnlfl 8a P
lik0 (l l	ie razkrilo ve-
Jtv	'i' ki iih ho moraU
ktiVa°n nogometnega kole 'esn
pometa
°.Vern mestu spet gledali -.™„.	. nogomet. Težave so v
Za deiZac‘P kluba, kjer ni dovolj »tanie ZaRretih delavcev, pri-uJe tudi kakovostnih no-
«°9,;
«V|
ftašev - potrebujejo jih vsaj
ka j jj ' čeprav jih v podmlad-
«jset .
f‘nan/fI° nc nianjka, pa tudi kot hi "a ^at	lako urejena,
*eCr*	^"dstvu nogo-
deviijZ^ kljuba na čelu s priza-°ni Predsednikom Martin-če b0f pičeni ni kaj očitali, a s e dolenjska dobiti prvoli-
gaša, bo potrebno najti več denarja. Morda bi kazalo malce bolj “glasno potrkati” tudi na vrata novomeškega Revoza.
Spomini na stare čase slave Studia D, ki je navduševal tisoče Dolenjcev, potem pa jih je s svojo kratkovidno politiko tudi razočaral, še niso zbledeli.
Vrnitev dveh odličnih nogometašev v vrste Elana, Janeza Grudna in Gorazda Plevnika, in še nekaterih drugih, pa ob odličnih vratarjih Andreju Kračmanu in Nikoli Drkušiču, obrambnem igralcu Iztoku Kapušinu, napadalcih Stefiku Šumarju, Prudiču, Žagarju, Rodiču, Lučiču, Mraku itd. veliko obeta. Elanovo vodstvo krepi igralski kader, potrebno pa bo tudi posvetiti večjo pozornost drugim bojevnikom, če hoče doseči zastavljeni cilj.
SLAVKO DOKL
zgodaj razpletla izjemno ugodno. Kolesarji italijanskega Liquigasa, ki so veljali za prve favorite dirke in so Veliko nagrado Krke osvojili lani (Daniele Contrini), v tretjem od desetih krogov niso dobro ocenili pobega skupine kolesarjev, v kateri so prevladovale plavozelene majice Krke Telekoma in oranžnozeleni dresi kranjske Save, ko pa so uvideli, da gre zares, je bilo tudi za udeležence Gira že prepozno. Novomeški in kranjski kolesarji so le še stopnjevali tempo in glavnina je že kmalu po polovici dirke opustila upanje, da bi ubežnike ujela. To si je skoraj vse do konca dirke sicer prizadeval predlanski zmagovalec Novomeščan v dresu italijanskega Fiora Martin Derganc, a je bil tempo ubežnikov tudi zanj prehiter.
Ko sta med štirimi kolesarji Krke Telekoma v predzadnjem krogu ostala le še Kranjčan Uroš Šilar in Slovak Robert Glajza, je bilo jasno, da bo zmaga ostala doma. V zadnjem krogu sta še enkrat napadla Sandi Papež in Uroš Murn, zmaga pa je pripadla trenutno najboljšemu kolesarju novomeške Krka Urošu Murnu, ki se je tako z novimi točkami svetovne kolesarske zveze UCI precej približal nastopu na svetovnem prvenstvu. Izidi obeh dirk so v rubriki Besedo imajo številke.
I. V.
KOLESARSTVO Velika nagrada Krke, člani: 1. Uroš Murn 4;21:20, 2. Sandi Papež (oba Krka Telekom) isti čas, 3. Uroš Šilar (Sava Kranj) +15, 4. Pavi Degli’innocenti Dimitri (Italija,Krka Telekom) +24, 5. Bogdan Fink (Krka Telekom) isti čas, 6. Glajza (Slovaška), 7. Žepič oba +1:00,8. Tušek (oba Sava), 9. Derganc (Novo mesto, Fior), 10. Sipali (Slovaška) 7:15 itd.; starejši mladinci: 1. Mugerli (HIT Casino), 2. Koncilija (Radenska Rog), 3. Primož Četrtič (Savaprojekt Krško). 4. Zrimšek (Krka Telekom), 6. Nose (Krka Telekom) itd.: mlajši mladinci: 1. Makarovič (HIT Casino), 2. Lazič (Radenska Rog), 3. Kraker (Sava), 5. Matko, 6. Muhvič, 7. Prevejšek, 9. Kebelj (vsi Krka Telekom), 10. Arh (Savaprojekt). Kriterij Telekoma Slovenije, člani: 1. Endrio Leoni (Italija, Liquigas 15, 2. Giacomo Battistel (Krka Telekom) 13, 3. Martin Čotar (Sava) 12,5. Gregor Zajc (Savaprojekt Krško) 9, 6. Uroš Murn 7, 10. Bogdan Fink (oba Krka Telekom) 2 itd.; starejši mladinci: 1. Gregor Zagorc (Perutnina Ptuj) 17, 6. Primož Četrtič 4 (Savaprojekt), 9. Zrimšek 3, 10. Švajger 3 (oba Krka Telekom); mlajši mladinci: 1. Kebelj (Krka Telekom) 15, 4. Kodrič (Savaprojekt) 6, 7. Muhvič (Krka Telekom), 9. Arh (Savaprojekt) 3, 10. Starešinič (Krka Telekom) itd.; dečki A: 1. Červek (Tropovci), 5. Zagorc (Savaprojekt), 8. Kastelic
(Krka Telekom) itd.; dečki B: 1. Barantin (Krka Telkom), 7. Črnič (Črnomelj) itd.; dečki C: 1. Bauer (Branik Maribor), 3. Žagar, 6. Fur-di (oba Krka Telekom), 9. Butala (Črnomelj), 14. Žagar, 18. Mišel Štamcar (oba Krka Telekom), 19. Laknar (Črnomelj), 20. Matej Re-dling (Krka Telekom) itd.
ATLETIKA Atletski pokal Slovenije, moški, 800
m: 1. Aleš Tomič (Portovald) 1:50,39; 1500 m: 1. Aleš Tomič (Portovald) 3:49,31; palica: 1. Jure Rovan (Brežice/Kladivar) 5,45; disk: 1. Igor Primc (Krka) 63,70 (držačni rekord); kladivo: 1. Primož Kozmus (Fit Brežice) 68,08... 3. Vladimir Kevo (Fit Brežice) 56,86.
Ženske, 400 m: 3. Tanja Klemenčič (Portovald) 56,07; 100 ovire: 2. Katka Jankovič (Krka) 13,99; palica: 3. Tina Vareško (Fit Brežice) 2,80; kladivo: 1. Simona Kozmus 50,60,
2. Lidija Novak (obe Fit Brežice) 45,63.
ekipno, moški: 1. Kladivar 309, 2. Maribor 98 202, 3. ŽAK 153,5, 4. Velenje 145, 5. Olimpija 144, 6. Krka Novo mesto 64, 7. Slovenska Bistrica 57, 8. Gorica 56, 9. FIT Brežice 45,0,10. Ravne 44 itd.; ženske: 1. Kladivar 255, 2. ŽAK 161,5,
3. Olimpija 159, 4. Maribor 98 107, 5. Triglav 89, 6. Gorica 88, 7. Velenje 52, 8. FIT Brežice 51,0, 9. Ravne 50,10. Dolenjske Toplice 50 itd.
Pokal je Primcu prinesel rekord
Z državnim rekordom novomeški metalec diska izpolnil tudi A normo za svetovno prvenstvo - Tomič zmagal na 800 in 1500 m - Brežičani vladajo v metu kladiva
Novi državni rekord v metu diska Novomeščana Igorja Primca je bil osrednji dogodek dvodnevnega Finalnega tekmovanja za atletski pokal Slovenije v Mariboru, kjer so dolenjski in posavski atleti dosegli nekaj imenitnih uvrstitev, žal pa nobeden izmed naših klubov ni dosegel vidnejše uvrstitve v ekipnem vrstnem redu.
MIRNOPESKI TEK
MIRNA PEČ - Prizadevni prireditelji Mirnopeških tekov bodo svojo že 17. prireditev pripravili v soboto, 26. junija, ob 17. uri. Kot je že v navadi, bodo pripravil tekmovanje v polovičnem maratonu na 21 km za pet moških in tri ženske kategorije, 10-kilometrski trimski tek, kjer ne bodo upoštevali starostnih razlik, ekipno in posamično tekmovanje priprad-nikov Slovenske vojske, tek pionirjev na 1.500 in 420 m ter tek cicibanov na 210-metrski razdalji. Tek na 21 km bo štel tudi za odprto prvenstvo Slovenije in prvenstvo Dolenjske v polmara-tonu. Organizacijski odbor zbira prijave in daje dodatna pojasnila po telefonu (068) 78 490 in 78 026. Rok rednih prijav je ponedeljek, 21. junija, prijave pa morajo vsebovati ime in priimek, letnico rojstva, popoln naslov, klub in izbrano disciplino.
SEDMICE V RAGBIJU
RIBNICA - Ob zaključku zelo uspešne ragbi sezone so v Ribnici pripravili še turnir v sedmicah. Pred začetkom turnirja so mlajši dečki Ribnice s 30:5 ugnali vrstnike zagrebške Lokomotive. Med sedmi-cami je prvo mesto osvojila Lokomotiva pred Bežigradom, Ribnico in Emono. (M. G.)
Igor Primc je dobro izkoristil zelo ugodne pogoje, ki mu jih je nudil predvsem nasprotni veter, in je z izidom 63,78 m poleg državnega rekorda izpolnil tudi normo za nstop na svetovnem prvenstvu v Atenah. Žal je Igor dosegel edino zmago za novomeški atletski klub Krka, na odru za zmagovalce pa se mu je z drugim mestom pridružila le Katka Jankovič, kiji na 100 m z ovirami ni uspelo izkoristiti odsotnosti Brigite Bukovec.
Brežičani so v svojih tradicionalnih disciplinah nalogo opravili, kot je bilo pričakovati. Družina Kozmus je prevladovala v metu kladiva, kjer se je Simoni na odru za zmagovalke pridružila Lidija Novak, Primožu pa njihov trener Vlado Kevo, ki tokrat še ni dočakal Primoževega prvega meta preko 70 m. Zadovoljen je bil lahko tudi Brežičan v dresu celj-
V BREGAH NAJHITREJŠI GERD NOVEMBER
KRŠKO - Konjeniški klub Posavje Krško je v nedeljo, 13. junija, na hipodromu Brege pripravil kasaške dirke, na katerih je bilo doseženih nekaj odličnih izidov. Najhitreje je tekel zmagovalec devete dirke Gerd November (Makoter, Ljutomer), ki jevbojuzostalimi uvoženimi kasači na 1600 m dolgi progi dosegel kilometrski čas 1:15, 9. Med domačimi vozniki je bil najuspešnejši Šepetave, ki je bil v 3. dirki z Marlijem Somolijem drugi (1:23,6) in v 8. dirki z Lamexom B tretji (1:18,0).
’
i
skega Kladivarja Jure Rovan, ki je s 545 cm napovedal, da po krizi na začetku poletne sezone le prihaja v boljšo formo.
Dober razlog za veselje imajo v drugem novomeškem klubu Portovald, saj je Aleš Tomič zmagal v teku na 800 in 1.500 m, kjer je zlahka ugnal tudi Bahtirija, njegov uspeh pa je s tretjim mestom v teku na 400 m zaokrožila Tanja Klemenčič.
V ekipi Dolenjskih Toplic žal ni bilo njihpvega najboljšega moža Boštjana Šimuniča, ki sije teden dni predtem v Atenah med tekmovanjem močno poškodoval gleženj in naj bi ga ta teden operirali v ljubljanskem kliničnem centru. V njegovi odsotnosti so mlade topliške
INTEL NA KOŠUTO
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v petek, 25. junija, pripravil planinski izlet na 2088 m visoko Košuto. Izlet bo vodil Tone Progar, odhod avtobusa s parkirišča pri novomeškem štadionu pa bo ob 6. uri. Prijave zbira vodja izleta po telefonih (068) 347 222 in (041) 769 182.
POKAL NOVEGA MESTA
NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto bo v sodelovanju z ženskim nogometnim klubom Radio Krka v nedeljo, 20. junija, na novomeškem štadionu pripravila turnir v malem nogometu za pokal Novega mesta. Sodelovala bodo moštva, ki nastopajo v novomeških občinskih malonogometnih ligah, prireditev pa bosta popestrila Sašo Hribar in tekma v tako imenovanem funbalu oziroma zabavnem nogometu.
SODNIŠKI SEMINAR
NOVO MESTO - V soboto, 19. junija, bo v prostorih kegljišča Vodnjak v Novem mestu seminar za nove kegljaške sodnike in seminar za sodnike, ki želijo napredovati v višji rang.
atletinje osvojile ekipno deseto mesto, Manja Praznik in Snežana Miladinovič pa sta se z dobrima izidoma uvrstili v državno reprzentan-co za četveroboj narodov, kjer bo nastopil tudi mlajši mladinec Željko Jotanovič, ki se je s 14,19 m v troskoku močno približal normi za nastop na svetovnem prvenstvu.
I. V.
IZVRSTNO V TRAPU
SEVNICA - Na predzadnjih dveh tekmah slovenske lige v trapu v Kranju in v Sežani so sodelovali tudi strelci iz Dolenjske in Posavja. Ekipa Iskre Semiča, Burazer, Bučar in Weis je osvojila ekipno šesto mesto, Matej Burazer pa je s 63 zadetki izpolnil normo za nastop na državnem prvenstvu. Šestnajstletni Sev-ničan Marko Slemenšek, ki nastopa za ptujski Central, je nastopil med člani, se z 69 zadetki uvrstil v finale in na koncu med 44 tekmovalci osvojil odlično drugo mesto. Markoje skupaj z Gorazdom Slemenškom in Igorjem Rakušo zmagal v ekipnem vrstnem redu. Posavski mladinci so se izkazali v skupini Center, kjer je zmagal Janez Šekoranja z Bizeljskega, pred Andrejem Zupanom in Boštjanom Blažinčičem iz Strelskega kluba Rudar Globoko. Tudi v skupini Zahoda so bili doseženi odlični rezultati. Kostanjevičan Dermaš je je s 55 zadetki zmagal med mladinci, Matija Mlinarič pa je bil s 46 zadetki peti. (M. S.)
RAZPOLOŽENI
ŽOGOBRCI
RIBNICA - V 6. krogu v občinski ligi Ribnice v malem nogometu so bili strelci izjemno razpoloženi, saj so na treh tekmah dosegli 24 zadetkov. Izidi: Grafit: Divji jezdeci Foto Toni 3:5, Turjak :Biba Market T 7:2. Elin Kot: Sodražica 5:2. Na lestvici vodijo Divji jezdeci. (M. G.)
ČAS MED ŠESTIMI
KOSTEL - Zaradi dežja je na teniškem turnirju Kostel open 99 nastopilo le šest igralcev iz Črnomlja, Kočevja in Kočevske Reke. Na asfaltnem igrišču pri osnovni šoli v Fari je prvo mesto osvojil Matjaž Čas iz Kočevske Reke. (M. G.)
ŠMARJEŠKI TEK PETIČ - Kljub bogatemu nagradnemu skladu in za tek prijetno svežemu vremenu je bila udeležba na petem šmarješkem teku, ki so ga v soboto pripravili sodelavci Zdravilišča Šmarješke Toplice in tamkajšnjega turističnega društva, precej skromna. Takole so se pognali v dir tekači na 10,5 in 21 km, na cilj pa sta na daljši razdalji najhitreje pritekla Anton Holdinar iz Lenart in Ida Šurbek, na 10,5 km domačinka Metka. Lindič in Franci Menič (Portovald), med starejšimi pionirji, ki so se pomerili na 3-kilometrski razdalji, se je zmage veselil Dejan Ambrožič (Krka), med mlajšimi pionirji pa sta bila najhitrejša Jože Bučar (Šentjernej) in Branka Virtič (Sevnica). Med cicibani sta s 600-metrsko razdaljo najhitreje opravila Mario Droždan (Sevnica) in mirnska badmintonistka Špela Silvester. (Foto: TV)
<C*KRKKZDRAVIUŠČt\
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
• NAJMLAJŠI DRUGIČ - Na drugem turnirju za najmlajše je v Teniškem centru Otočec pri starejših dečkih zmagal Aleš Lokovšek nad Jakom Picljem in Ivom Samaržijo, med mlajšimi dečki
pa je zmago slavil Žiga Špiler, drugi jc bil Jan Breznik in tretji Damjan Trupej. V minitenisu, ki so se ga lotili najmlajši, je zmagal Boris Spudič nad Špelo Troha in Markom Novakom.
Odgovori,	popravki
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja", vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Zamolčane žrtve 2. svetovne vojne
DL št. 23,10. junija
V Dolenjskem listu z dne 10. junija je moč na strani 17 prebrati izpod peresa ge. Ivanke Mestnik, da sem se ji dolžan opravičiti za netočne podatke v zborniku “Zamolčane žrtve” na strani 87 o njenem očetu, kjer je navedeno, da je oče sedmih otrok in da je padel kot civilna žrtev leta 1942.
Spoštovana ga. Mestnik. Ob zbiranju podatkov za omenjeni zbornik mi ni bilo lahko pridobiti podatke o pokojnih ljudeh. Upam, da ste prebrali tudi strani 4 in 6, kjer se opravičujem vsem, katerim je ta knjiga posvečena, kakor tudi svojcem, kar utemeljujem z dejstvom, da mi tega, kar je napisano o njih, niso pripovedovali sami, pač pa še živeči ljudje, kateri se še česarkoli spominjajo o njih, katerim je posvečena ta knjiga, po preteku pol stoletja.
Da je Vaš pokojni oče imel deset, in ne sedem otrok in, da ni točno, kakor se navaja v knjigi, kako naj bi preminil, se Vam in svojcem pokojnega Ignaca Mestnika opravičujem. Ko prebiram kar izdaten kup pisem s priznanji in pohvalo za vloženi trud v omenjeni knjigi, je seveda dobrodošla tudi Vaša, hvala Bogu, edina kritika - pripomba!
MILAN MUHIČ Ambrus
Drag(ocen)e ideje le za zanamce
DL št. 23,10. junija
Kolega Pavel Perc je korektno povzel razpravo na čudni predstavitvi nekakšnih urbanističnih zasnov mesta Sevnica z Boštanjem. Že stari Latini so zapisali pregovor: Gorje tistim, ki si postavljajo previsoke cilje! Oglašam se k besedi, ker mi za razvoj domačega kraja ni vseeno. Lani smo izdali knjigo Boštanj 800 let. Če drugega ne, smo opazili, da so zanamci vsa stoletja z ljubeznijo razvijali svoj kraj, ga umno pozidavah na manjvrednih zemljiščih, polja pa hranili, da so jih preživljala.
Predložene urbanistične zasnove to postavljajo na glavo. Predvsem bi se skupaj z ekonomistom in načelnikom upravne enote Sevnica Jožkom Kovačem vprašal odkod denar za vse te sanje? Blizu sedanje brvi naj bi po teh zamislih gradili kar novo tromostovje z velepodhodom čez sevniško veliko postajno območje! Ob tem nam služi za sevniško vpadnico prehod, ki ga je v svoji smelosti zgradil pokojni pek Krulej. Zgrajen je bil za vprege, še danes pa mora biti dober za tovornjake vlačilce. Ob gradnji sedanjega cestnega mostu ni bilo možnosti, da bi ga vsaj razširili.
Snovalci se spotikajo ob tovarno Jugotanin. V njej je procesna kemijska proizvodnja in ne kakšno šivanje, kjer lahko zapakiraš šivalni stroj in ga neseš kamorkoli. Morda bi bilo umestno preseliti vsaj večji del lesnega skladišča.
Dalje, nesposobneži so zapravili od Litije do Sotle edinstveno veliko žago, zato da se sedaj lahko gredo divjo preprodajo lesa, kjer ležijo hlodi po celi občini, bogatijo le sami, tako da že ne vedo, v kakšnem avtomobilu bi se vozili. Na edinem preostalem intenzivnem sadovnjaku na tariškem naj bi zgradili nov stadion, ob blokih, v katerih je nad 5.000 ljudi, ni enega poštenega igrišča.
Sevniški urbanizem so po vojni usmerjali nesposobneži na čelu z nekdanjim udbovcem brez popolne osnovne šole. Če bi kdo samo poku-
šal financirati to novo zasnovo, bi bilo najmanj, kar je treba, na novo dogovoriti se glede prioritete med sedanjimi krajevnimi skupnostmi v občini Sevnica. Ne gre namreč, da bi se kinčalo le občinsko središče. En vir se ponuja sam po sebi. Bližnja ali vse bolj oddaljena gradnja HE Boštanj in Blanca. Kaj bosta od tega imela Boštanj in Blanca? Vsaj za Boštanj je jasno. Novo obvozno cesto v višini prvega nadstropja hiš namesto sedanjega koridorja za Savo. In to zato, ker ga pri železnici ni električarja, ki bi ločil zapiranje zapornic v Boštanju od postavljanja signala in zapornic v nekdanjem Šmarju. Koliko vlakov še pelje dnevno? Menda dva. Zakaj naj bi ceste ne pustili, kjer je, s tem da bi kaj izpopolnili? Če ima država preveč denarja, naj ga da Boštanju za napeljavo plina.
Kdor bi še nadalje vztrajal na teh zasnovah, tvega edino pametno odločitev okolice, namreč, da se odcepi od take občine.
ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56
Rock Otočec v prečenskem blatu
DL št. 23, 10. junija
Blatne fotografije?
V članku “Rock Otočec v prečenskem blatu” je bil v izpostavljenem stolpcu naveden kup napačnih informacij. Avtor članka v odebeljenem tisku navaja:
“Med ljudmi, ki jih rockovska glasba ne zanima in Rock Otočca do sedaj še niso spoznali od blizu, velja precej zmotno prepričanje, da gre pri vsem tem za valjanje pijane mladine v blatu.”
Nadaljevanje članka lahko razumemo kot utemeljitev te navedbe: “S fotografijami blatnih mladcev na Rock Otočcu je znani dolenjski fotograf Borut Peterlin prišel do naziva fotograf leta v Sloveniji, zato so njegove blatne fotografije'postale simbol te prireditve.”
In zaključek zveni kot pojasnitev, kaj se je dejansko dogajalo:
“Vendar se izmed več tisoč obiskovalcev v blatu ni povaljalo kaj več kot nekaj deset mladcev in mladenk, velika večina je ob glasbi uživala trezna, nasilja pa je bilo manj kot na običajni gasilski veselici.”
Kot avtor serije Rock Otočec razumem prispevek kot očitek, da sem s fotografijami manipuliral in tako prišel do nagrade. Seveda je to moje osebno dojemanje prispevka, ki ga ne morem utemeljevati, saj je prispevek napisan zelo nejasno in mlačno. Dejstvo je, da s serijo Rock Otočec nisem osvojil naziv fotografa leta, ampak reportažno nagrado. Serijo Rock Otočec je pisec I. V. (Igor Vidmar) posplošil kot “fotografije blatnih mladcev”, kar je žalostno, saj je tudi sam fotoreporter in očitno si ni ogledal serije v celoti, kljub temu da je bila razstavljena v Cankarjevem domu, v KUD-u France Prešeren in dvakrat v Galeriji Luna.
Če bi si serijo ogledal, bi sprevidel, da “nagrajeno serijo odlikuje predvsem dokumentiranje intimnih trenutkov predkulisne scene” (uradna obrazložitev nagrade) in eden takšnih intimnih trenutkov je tudi motiv skakanja v blatu. Ta motiv je le manjši del celotne serije. Sicer pa bi se sam kot novinar, še bolj pa kot fotoreporter moral zavedati razlike med blatnimi fotografijami in blatnimi motivi. Svoje fotografije namreč skrbno hranim v arhivu, ki pa ni blaten!
BORUT PETERLIN
Kako dragi so naši svetniki
DL št. 23,10. junija
V članku z zgornjim naslovom je bilo napačno zapisano, da svetnika Anton Vovko (SLS) in Alojz Zupančič (SKD) nista člana nobenega občinskega odbora v novomeškem občinskem svetu, kar nc drži. Anton Vovko je bil imenovan v komisijo za pripravo statuta občine in poslovnik sveta na 1. seji občinskega sveta 23. decembra 1998 in v komisijo za vloge in pritožbe na 3. seji občinskega sveta 11. marca 1999. Alojz Zupančič je bil imenovan v komisijo za pripravo statuta občine in poslovnik na 1. seji občinskega sveta 23. decembra 1998, na 3. seji občinskega sveta 11. marca 1999, pa je bil iipenovan v komisijo za medobčinsko in mednarodno sodelovanje in v komisijo za nagrade in priznanja. Prosimo, da v skladu z zakonom to popravite.
ALOJZ ZUPANČIČ
Halo, tukaj je bralec Dolenjca
DL št. 23, 10. junija
Po pritožbi gospoda Franca Dragmana iz Bršljina smo takoj preverili njegove navedbe, daje bil telefon resnično pol meseca gluh. Ugotovili smo, daje bila napaka štirikrat prijavljena. Na prijave so se naši delavci vedno odzvali v nekaj urah, vendar niso nikoli ugotovili vzroka napake, saj je telefon vedno brezhibno deloval, kar nam je v četrtek potrdila tudi gospa Dragman.
Zaradi navedenega smo se odločili, da bomo Dragmanovim zamenjali telefonsko številko ter spremljali njeno delovanje.
Telekom Direktor PE Novo mesto ANDREJ ZUPANC, dipl.oec.
BREZPLAČNE POČITNICE ZA 1300 OTROK
V okviru vseslovenske akcije Zveze prijateljev mladine Slovenije “Pomežik soncu” je Društvo prijateljev mladine “Mojca” iz Novega mesta pridobilo sredstva za brezplačno letovanje za 47 otrok z območja bivše novomeške občine ter 14 otrok iz trebanjske občine. Letovanje bodo pripravili od 30. julija do 7. avgusta v Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah. Akcija Pomežik soncu je letos potekala prvič in je bila dobro sprejeta. V akciji je bilo zbranih skoraj 50 milijonov tolarjev, s tem denarjem so dobri ljudje, ki so prispevali denar, omogočili brezplačne počitnice skoraj 1300 otrokom iz cele Slovenije.
110 let gasilske tradicije
V Gradcu je bila leta 1889 ustanovljena tretja požarna bramba v Beli krajini - Ves kraj živel z gasilstvom
Rudi Dim, društvu pa je takrat predsedoval Ivan Šuštaršič. Ob letošnjem visokem jubileju se v društvu dobro zavedajo, da morajo biti neprestano pripravljeni pomagati ljudem v nesreči, zato pa morajo dobro usposobiti vsakega gasilca.
Podatke zbrala MALČI PLUT Gradac
• Mislim, da je katoliška Cerkev še preveč pripravljena prositi odpuščanja in ga sedanji papež kar naprej prosi. (Rode)
mam
1. maja 1889 je bila v Gradcu v Beli krajini ustanovljena požarna bramba, 25. julija pa bo tukajšnje gasilsko društvo praznovalo 110-let-nico obstoja. Pobudnik, ustanovitelj in voditelj društva, ki je bilo tretje v Beli krajini, torej za metliškim in črnomaljskim, je bil Julij Mazzele st.
7. junija 1877 je zagorelo v skladišču gradaške železolivarne. Požar, ki se je silno razbohotil, so pogasili metliški in črnomaljski požarni brambovci, ki so za požrtvovalnost prejeli priznanje okrajnega glavarja v Črnomlju in lastnika železolivarne v Gradcu. Ta in še nekateri požari pa so bili vzrok, da so ustanovili požarno brambo, v katero so se včlanili napredni delavci, obrtniki in kmetje iz Gradca in okolice. Med drugo svetovno vojno je okupator gasilcem pobral opremo in orodje ter prepovedal delovanje društva, čeprav bi ob požigu domačij ljudje še kako potrebovali pomoč gasilcev.
Po vojni je gasilsko društvo znova zaživelo. Ljudje so zbirali poskrito gasilsko orodje. Seveda pa so že poprej dajali denar tudi za nakup najnujnejše opreme. Tako so že leta 1891 zbrali denar za nakup prve ročne brizgalne, ki ji je čez 20 let sledila druga. Leta 1928 so dobili prvo motorno brizgalno, drugo pa leta 1971, botroval pa ji je Anton Stipanič. Prvi prapor so gradaški gasilci razvili leta 1931, sedanjega, ki mu je bila botra Bariča Lovšin, pa leta 1959. Prvi gasilski kombi, ki mu je botroval Boris Udovč, so gasilci nabavili leta 1973, ko pa je dotrajal, so vozilo, ki ga imajo Gradčani še danes, podarili gasilci iz Nemčije. Letos je PGD Metlika s priporočilom GZ Metlika podarilo kombinirano vozilo mercedes.
S prostovoljnim delom in prispevki je bil ob 100-letnici obstoja društva zgrajen gasilski dom. Predsednik gradbenega odbora je bil
Predor pod Gorjanci in še kaj
Jože Malenšek razmišlja o belokranjski avtocesti, kot jo je sam poimenoval, ki bi povezovala Novo mesto in Metliko - Povsem nova trasa, predor pa bi bil dolg največ kilometer
NOVO MESTO, BELA KRAJINA - Jože Malenšek, direktor projektivnega biroja Neoplan iz Novega mesta, je že pred leti za hobi razmišljal o novi cestni povezavi med Novim mestom in Belo krajino. Svojo zamisel je leta 1996 poslal tudi vsem trem belokranjskim županom, a od njih ni bilo posebnega odziva. Ko pa je nedavno v Dolenjskem listu prebral, da belokranjski župani razmišljajo o preureditvi ceste čez Gorjance in celo o predoru, je sklenil javno spregovoriti o svojih pogledih na ureditev te ceste.
“Pri načrtovanju te ceste moramo gledati vsaj petnajst let naprej, ko se bodo razmere na Hrvaškem uredile in bo Jadransko morje postalo kopalna kad za Evropejce. Takrat se bo promet čez Gorjance zelo povečal, saj ljudje iz osrednje Evrope ne bodo hodili na morje le na dopust, ampak tudi na oddih ob koncu tedna, saj tudi meje ne bodo več ovira. Tega povečanja s štetjem prometa danes še ne moremo predvideti.
Seveda pa ne smemo pozabiti tudi domačinov, ki si prav tako želijo dobro prometno povezavo,” razpreda Malenšek.
Pri Karlovcu se bodo v prihodnosti stikale ceste z Reke, iz Zagreba in Dalmacije, to hrvaško cesto pa bi z avtocesto Ljubljana-Zagreb povezovala prav belokranjska avtocesta, kot jo je poimenoval Malenšek. Zato pa bi morali po njegovem pri Novem mestu predvideti križišče avtoceste, ki bo povezovala glavni mesti Slovenije in Hrvaške, ter belokranjske avtoceste, in ne le običajni cestni priključek. Za belokranjsko avtocesto, ki naj bi jo gradili postopoma, kot bi pač narekovale potrebe, pa bi morali izdelati idejno rešitev, da bi lahko v bodočih družbenih planih rezervirali prostor zanjo.
Malenšek meni, daje rekonstrukcija sedanje magistralne ceste med Novim mestom in Metliko nesmiselna, ker je tako zavita, da bi morali večino trase izdelati na novo, pač pa
KAJ PIŠEJO DRUGI
Borut Pahor
Poslanci, ki so se odločili za interpelacijo proti kmetijskemu ministru Cirilu Smrkolju, so to naredili utemeljeno, skladno s pravili igre, vendar bi lahko pripisali Smrkolju še kakšen greh, namesto da so se omejili le na sporno spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč v občinah Fram in Lukovica. Zanimivejše pa je ravnanje prvaka ZLSD Boruta Pahorja, ki je že s prvimi izjavami odvzel predlogu potreben naboj, saj je javno pojasnjeval, da interpelacija ni politično motivirana, da ni naperjena proti vladi, da ne meri osebno na ministra in da ne leti na vso kmetijsko politiko.
Gre pravzaprav za Pahorjevo nestrinjanje s predlogom za interpelacijo, kar meče slabo luč na poslansko skupino in stranko, povzroča zmedo v javnosti in ustvarja mnenje, da stranka ni sposobna ob dveh
• “SMRKOLJ MORil.NO KVARI KMETE ” - Obnašanje ministra in ministrstva povzroča na terenu težko popravljivo škodo. Kmete deli na naše in druge, podobno pa je tudi z zadrugami in občinami. Ta delitev sproža med ljudmi nezaupanje v našo demokracijo, neti razdore in spodbuja sovraštvo med kmeti, sosedi in onemogoča, da bi se kmetje združevali za skupne, solidarne in vzajemne aktivnosti. Takšno ravnanje ne povzroča le gmotne škode slovenskemu kmetijstvu, ampak slovenskega kmeta moralno kvari. (Obtožbe prejšnjega kmetijskega ministra dr. Jožeta Ostercu na nedavnem letnem zboru Slovenskega kmečkega gibanja pri SKI) v Velikih iMŠčali)
že jasnih razlogih za interpelacijo najti še nove in bolj obremenilne. Če je tako in če bi rad Pahor “nepolitično" interpeliral ministra Smrkolja - interpelacija pa je lahko samo politično dejanje - bi bilo bolje, da se v ZLSD postopka interpelacije sploh ne bi lotili. (Panorama)
bo še vedno zadostovala za lokalni promet. “Zamislil sem si, da bi šla belokranjska avtocesta od Mačkovca mimo Cikave in izza hriba pri vasi Cerovec ter se pri Zajcu pridružila sedanji cesti. Vendar se potem ne bi začela vzpenjati proti Gorjancem, ampak bi zavila v predor, ki bi bil krajši od enega kilometra. Predor bi se končal pri Selih pri Jugorju, potem pa bi cesto speljali južno od sedanje trase, mimo Dragomlje vasi in Gornje Lokvice, južno od Metlike in do mejnega prehoda na Kolpi,” je svoje ideje in razmišljanja razgrnil Jože Malenšek.
M. BEZEK-JAKŠE
GRAJSKI FANTJE IN GOSPODIČNA
OTOČEC - Moški pevski zbor Grajski fantje iz Otočca in ženski pevski zbor turističnega društva Azaleja Gospodična vabita na koncert, ki bo v soboto, 19. junija, ob osmih zvečer v prostorih osnovne šole.
Kolpa ali Kovpa
Poletje je tu. Če nič drugega, nas na to spominjajo pijače potrebni ljudje in njihovi cucki, ki si že plazijo jezike po pločniku. Ampak mene to sploh ne moti! Mi Metličani imamo Kolpo, ki nas ohladi in spravi v red v peklenskih poletnih dnevih. Kot vsak pravi lokalpatriot sem se odločil izkoristiti vsako prednost domačega terena in tako sem, ko smo umirali na ljubljanskem asfaltu od vročine, povabil svoje prijatelje na Kolpo. “Enostavno morate priti! Tak je sli' per na Kovpi! Lepo se ohladiš, pol se sončiš, piješ, kartaš, kampiraš... Bilo kaj češ! Ra] na zemlji!”
In na moje veliko presenečenje dobivam vse bolj čudne poglede mojih že na pol izsušenih poslušalcev. Se morda ne sliši tako privlačno ali kaj so zdaj ti pusti obrazi? >	.
“Bo kdo kaj zinu al kaj vam je!"
“Kovpa?" se oglasi eden izmed njih.	.	..
Ne morem verjeti, ka) slišim. Ne znajo, ki je Kolpa, “a ti so totalno adijo! Ta vročina človeka res uniči, se potola žim.
“Kaj je to morda potok n Primorskem?"
“Kaj?!” izdavim. _
“Jaz še nikoli nisem slišal z Kovpo!"
Moji možgani začnejo obra tovati z zamikom, in ugotovim, da je šlo za čisti nesP^.ra zum. Kovpa in Kolpa je očitno čisto nekaj drugega. Ena črka, in se med seboj ne razu,nem,„r To ne more biti res! In venifl“ je, ampak ta velika malenko je bila le začasna ovira. R°ca so se vsi začeli navduševati idejo in za trenutek smo poz , bili na vročino. Nadaljev sem svojo zgodbo o Kolpi, legendarnem Primostku, nočeh ob ognju, o nočnem panju, o kampiranju.■■ koncu ni nikomur preos nič drugega kot: “Se vidrtio
Kovpi!’
DEJAN
ladiiA
IZLET NA OBOLNO^
NOVO MESTO-
Phminslco^.', štvo, odsek za popotništvo, soboto, 26. junija na izlet ^ ^
Gora-Obolno-Stična. Hoje
mesta z
vl3'
ur. Odhod iz Novega	be
kom ob 7.25 iz Kandije.	„a
vodila Marica Praznik. PrlJ tel. 068/22-948.
s)h K™
OBRTNIKI NA 2. ŠPORTNIH IGRAH V ŠKOFJI LOK! - ^ttJ]1! prejšnjega tedna so bile v Škofji Loki 2. športne igre obrtnikov’ na katerih je sodelovalo več kot SOI) športnikov iz 46 slovenskih < ^jj i-obrtnih zbornic. Med udeleženci so bili obrtniki in njihovi “e .na (Pl Dolenjske, Bele krajine, Posavja in Kočevske. Na sliki: nogo"11 j-gjpltf. OBZ Novo mesto (Sefik Šumar, Metod Fekonja, Bojan Žagar, oh
tan, Rajko Dušenovič in Andielko Horvat ter vodja ekipe Marjan ki se je uvrstila v drugi krog tekmovanja. (Foto: S Dokl)
V Konjicah tretje srečanje lokalnih časopisov Slovenije
U^jujejo vlogo v družbi
Po podatkih Inštituta za raziskovanje medijev Mediana so lokalni časopisi našli svoje mesto med tiskanimi mediji v Sloveniji, saj je njihovo število po skokovitem porastu v letu 1990 še vedno rahlo naraščalo, spreminja pa se lastniška struktura teh časopisov. Vedno večje časopisov v zasebni lasti, upada pa število tistih, kijih izdajajo krajevne skupnosti oziroma občine. Povprečna naklada lokalnega časopisa je pkoli 3500 izvodov, največ pa jih ‘zhaja v nakladi 1000 do 2000. Po Podatkih Mediane je največ časopisov, ki izhajajo mesečno, 5 časopisov je tednikov, vseh skupaj pa je v Sloveniji 61.
Na srečanje, ki ga je pripravil domači tednik Novice, je prišlo 92 novinarjev, urednikov, lastnikov in trzmkov, ki so predstavljali več kot Polovico vabljenih časopisov. Zbrani so posebno pozornost namenili vprašanjem o povezovanju lokalne-8a časopisa s slovensko vlado, prvi raziskavi branosti lokalnega časopisa. Z gostoma Mitjem Meršolom, odgovornim urednikom Dela, in ■nag.Alešem Liscem, predavateljem na Visoki šoli za podjetništvo, pa so razpravljali o tem, kako narediti vse-msko in prodajno dober časopis, ^oranim sta spregovorila tudi Predsednik Društva novinarjev Slo-cnije Branko Maksimovič in mag. Alja Brglez Uranjek, ki je zbranim Predstavila delo Urada vlade za in-ormtranje in ob tem natresla kup Predlogov, kako zboljšati sodelo-nje med lokalnimi časopisi in vla-. : Lokalni časopisi bodo kmalu i neJe organizirani in povezani v s.,er«no društvo teh časopisov, cnilj pa so tudi, da se bodo na-j nje 'eto predstavniki lokalnih sopisov dobili na Primorskem, ut? °gostitelj časopis Primorski i 'P' f° srečanju so organizatorji nr.-”? ®3 tednika Novice, ki so n;„ ,vrst0 pohval za tretje sreča-je, udeležencem pokazali tudi sta-„3,m.®stno jedro Konjic, Mestno nnv T Rlenlcr' graščino Trebnik in 0 konjiško golf igrišče Zlati grič.
SLAVKO MIRTIČ
VELIKE medijske hise mačehovske DO GASILSTVA
.LJUBLJANA - V soboto, ' Jun>ja» je bilo v Ljubljani ecjlnJc dopisnikov in članov uredniškega odbora revije Ga-. ec' Le to sodi v sklop priredi-ev v počastitev 130-letnice si silstva na Slovenskem, 50-nice Gasilske zveze Slovele in 30-letnice Gasilskega u*ela v Metliki. Zbrani so na Ječanju spregovorili o pologa revije Gasilec, ki izhaja 8-
net, n® let0 na 32 ali 38 strupi predsednik GZ Slovenije z L?ry je zbrane seznanil vn Jčra 1 n i m i dogodki v gasilst-u- Revijo Gasilec, ki ima velik uten na področju strokovne s* brez dopisnikov ne bi n^.^litb Potrebno pa bo inf.f V ve''h korak naprej pri no '."»ranju članstva in obča-snr i * v ostalih medijih, ki de n jo delo gasilcev. Gle-
stvanni5eInCmbno vlogo gasil' boli ^'ovenskem pa se naj-liki ma^ebovsko obnašajo ve-e utedijske hište (TVS).
S. M.
Albin Šprogar
Za dan državnosti vabi Velenje
“Brani svojo materinsko deželo sovražnikov, ki pridejo z orožjem palit hiše in mesta!” je škof Anton Martin Slomšek svetoval mladim Slovencem
3' iuniia- smo se na LrttinL v Novem Taboru pri Ijenepa P03*1 Poslovili od priljub-skrbn« va^ana, dobrega moža in Rodil ga očeta Albina Sprogarja. P0,jčJJe v Spodnjih Lazah pri letina iS Prcd enainpetdesetimi v° v Čr *3rRc* na kmetijsko posest-skeKa p oSnj'cc na obrobju Kočev-gasiicjh °8a-.Vsa leta je delal pri ski si. ’ P®vc*h, odbojkarjih, v igral-Časza if'ni' Vedno pa je našel tudi 'n druo|0'110č.S0sct'()m’ sodelavcem se je g m vaščanom. Po upokojitvi Porna .SVc,tl družini ter še naprej ''^a, oalaJj. urej,mju vasi, pokopa-Pa ni hi|SliISkega doma’ cerkve. Zal .ijekonf |S bud' 'n d°lg' bolezni, Ijenje a a njegovo plemenito živ-
Vaščani Crmošnjic
nas sP°^tuiej° le toliko, Se spoštujemo sami. enorgues)
V petek, 25. junija, bo v Velenju veliko vseslovensko zborovanje pod geslom Severovzhodna Slovenija v boju za svobodo. Zemljepisno bo zajemalo Štajersko, Koroško in Prekmurje, vsebinsko pa boje za severno mejo v letih 1918-19, NOB 1941-45 in boje za
Ob dnevu izgnancev
Več prireditev
Ob dnevu slovenskih izgnancev, 7. juniju, je bilo v Sloveniji več prireditev. V petek, 4.junija, so se v Unionski dvorani v Ljubljani zbrali člani odborov 82 krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenije, člani izvršnega odbora društva, predstavniki odborov koncentracijskih taborišč in Društva ukradenih otrok ter predstavniki pristojnih ministrstev. Udeležencem so med drugim spregovorili minister Janko Kušar, državni sekretar Damjan Lah, ki je imel osrednji vsebinski govor, dr. Edo Pirkmajer pa je udeležencem obljubil, da bo vlada v kratkem poslala v državni zbor predlog zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine.
V ponedeljek, 7. junija, je bilo v Ljubljani v parku Mostec veliko zborovanje slovenskih izgnancev. Priložnostni govor je imel poslanec državnega zbora mag. Franc Žnidaršič. Na zborovanju izgnancev iz Maribora in Štajerske, ki je bilo 8. junija, pa je izgnancem govoril Ivan Živič, član IO DIS. Cilj teh zborovanj in prireditev je bil opozoriti na tragedijo izgona Slovencev leta 1941 in nerešena vprašanja vojnih odškodnin. Na vseh zborovanjih je bilo naglašeno, da bodo sedaj mlade generacije, ko gledajo izgon kosovskih Albancev, lažje razumele, kaj se je dogajalo ob izgonu Slovencev leta 1941. Za slovenske izgnance je bilo še težje, ker sojih izgnali v sovražno državo in so bili tudi v izgnanstvu izpostavljeni grobemu nasilju.
G. KAPLAN
Dolenjci vabijo tokrat Štajerce
Iz Vrelcev zdravja
Nova številka časopisa Vrelci zdravja je prejšnji teden tiskala obvestilo Dolenjskih in Šmarjeških Toplic, ki tokrat vabijo na Dolenjsko štajerske goste. Z brezplačnim prevozom do obeh zdravilišč in nazaj domov jim bodo na voljo od 11. do 18. julija.
Biseru ob morju, obnovljenem in povečanem Krkinem hotelu Svoboda v Strunjanu, ki ga na leto obišče že več kot 10.000 gostov, je namenjeno poročilo, kako so hotel v rekordno kratkem šestmesečnem prenavljanju odprli. Po novem ima Zdravilišče Strunjan zdaj 4 zvezdice, Krka zdravilišča pa so v Sloveniji edino podjetje, ki ima mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001 tako za hotelsko kot za zdravstveno dejavnost. -Majda Pungerčar iz Dolenjskega muzeja piše o Sokolski razstavi, ki bo v muzeju odprta še do 4. septembra. Uroš Ravbar predstavlja lepote Kostanjeviške jame, ki si jo zdaj ogleda na leto že 12.000 obiskovalcev. O gradu Kamen, v katerem je zdaj lekarna novomeške Splošne bolnišnice, poroča pregleden in zanimiv spis o Majhnem gradu velikih moz.
Športna, zdravstvena in druga poročila v pregledno urejenem časopisu so močna reklama za spoznavanje dolenjskega turizma. Vrelci zdravja, ki jih kot prilogo dobiva tudi več kot 40.000 naročnikov revije Vzajemnost, so dober magnet in še boljši obveščevalec Slovencev o naravnih lepotah ter možnostih za zdravljenje v naši pokrajini.
Tg-
“PASJI OSKAR 1999”
PORTOROŽ - Društvo za odgovoren odnos do malih živali bo v petek, 18. junija, ob
18.	uri drugič zapored organiziralo veselo tekmovanje Pasji oskar, da bi poudarili zabavni vidik lastništva psov. Prireditev bo v restavraciji Taverna v Portorožu, vodila pa jo bo Barbara Drnač. Namenjena je predvsem ljudem, ki sc ukvarjajo z mediji in njihovim kuštravcem. Prijaviti se je mogoče na tel. 041/708-510, ali na c-mail abs@eunet.si.
samostojno Slovenijo leta 1991. Srečanje pripravljata mestna občina Velenje in Zveza združenj borcev Slovenije v sodelovanju s Slovensko vojsko, z Združenjem slovenskih častnikov, z veteranskimi organizacijami vojne za Slovenijo, Zvezo društev vojnih invalidov in drugimi organizacijami. Na vseljudsko srečanje vabijo prireditelji seveda tudi Slovence iz vseh drugih pokrajin, saj je temeljno sporočilo zborovanja:.enotnost, uporništvo, domoljubje in državljanski ponos.
Prireditev naj utrjuje zavest naše javnosti o pomenu uporništva za ohranitev slovenstva nasploh in še posebej v tem delu Slovenije, ki je bil dolga stoletja germaniziran ter pod avstrijsko, nemško in madžarsko oblastjo. Srečanje bo hkrati osrednja počastitev dneva državnosti, ki bo združena z vrsto jubilejnih obletnic. Že pred velenjskim praznikom se bodo na Štajerskem posamično spomnili 80. obletnice bojev za severno mejo ter bojev za Koroško in priključitev Prekmurja k Sloveniji. Poteka tudi 55. ob-
letnica ustanovitve 4. operativne cone NOVvin POS, pohoda 14. divizije na Štajersko, ustanovitve
11.	brigade NOV Slovenije, Zidanškove brigade, ustanovitve Koroške grupe odredov ter Lackovega odreda. Spomnili se bomo tudi krepitve vseh drugih dejavnikov NOB na Štajerskem, prvih tamkajšnjih osvobojenih ozemelj in bojne podpore zavezniški vojaški invaziji v Normandiji.
Pripravljalni odbor je zagotovil pester spored, ki se bo začel ob 11. uri. Po Zdravljici bosta govorila velenjski župan Srečko Meh in predsednik države Milan Kučan, slavnostni govornik srečanja pa bo dr. Matjaž Kmecl. Spomin na generala Maistra bo obudil gledališki prvak Polde Bibič. Spomnil se bo tudi domoljubnih besed škofa A. M. Slomška slovenski mladini, prebral pa bo tudi odlomke iz poslovilnih pisem talcev, ki so jih na Štajerskem ustrelili nacisti. Spomin bo veljal tudi junijski vojni 1991 in trenutkom, ko smo si Slovenci sami začeli resnično pisati sodbo in usodo.
T. GOŠNIK
Trideseta obletnica naše Domovinske poti
Prijatelji Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije in PT planinci slavimo te dni 30-letnico naše najdaljše planinske transverzale, dolge preko 1000 km, ki objema našo domovino od Gan-čanov do Slavnika.
V soboto, 12. junija, je bila v Kočevju, kraju zasedanja odposlancev slovenskega naroda, slavnostna razširjena seja odbora Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije. Po pregledu 30-letne-ga dela je bilo podeljenih 53 častnih priznanj najprizadevnejšim, ki s spoštovanjem, ljubeznijo in podporo vzdržujejo to našo lepo domovinsko pot. V lepem okolju hotela Valentin je bil to prijeten in za vse nepozaben prijateljski večer.
Ob jubileju je bil izdan zbornik: “Od domicila do Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije”, ki ga je uredil Bruno Fras, zgibanka, ki prijazno vabi pohodnike na Pot, 18 kompletov barvnih razglednic Poti, priložnostnim žigom in poštnim spominskim ovitkom.
Na Slivnici, imenovani tudi Gori čarovnic, pa je bilo prav na obletnico ustanovitve Poti 32 srečanje PT planincev Slovenije s prijatelji Poti, na katerem se je predsednik odbora Poti Martin Prevorčnik iskreno zahvalil za sodelovanje in vzdrževnaje te najdaljše transverzale, potrjena v sporazumu med PT planinskimi
društvi in odborom Poti in še zlasti domicilnima organizacijama Pošti in Telekomu Slovenije, ki ne glede na reorganizacije že preko 30 let s spoštljivim odnosom do NOB in organiazcijo Zvez izvršuje svoje domicilne obveznosti.
Med številnimi govorniki planinskih društev Zveze in župana občine je spregovoril številnim udeležencem tudi bivši partizanski kurir - akademik, pesnik in pisatelj Ciril Zlobec. V nagovoru je zlasti poudaril pomen Zvez in NOB v odporu proti okupatorju za ohranitev slovenskega prostora, besed in narodovega obstoja.
Prenovljena Pot z bogato zgodovinsko vrednostjo, opisana v že doslej izdanih skrbno urejenih treh Vodnikih, je svojstven živ spomenik padlim kurirjem in vezistom in NOB. Namen Poti je v zborniku lepo opisal predsednik Domicilnega odbora Jaka Berič: “Slovenci smo danes ponosni na prehojene poti v svoji zgodovini. Omogočile so nam zgraditi slovenski dom v mejah naše slovenske države. Zato naj tudi ta Pot današnjemu, posebno pa prihodnjim rodovom omogoči spoznavanje lepot dežele, kjer so naši rodovi klečali, molili, trpeli in se veselili, vedno v želji, da ta dežela ostane slovenska ne glede na ideologijo posameznega Slovenca.
DRAGICA ROME
IZ ODPRTEGA PISMA
Upokojenci ostali brez besed, ogorčeni, prizadeti, užaljeni
Prosimo za podporo na protestnem shodu
Občni zbor upokojencev je na svoji volilno-programski seji dne 8.6.1999 poleg obravnav številnih problemov, ki pestijo našo družbo in so pomembni za razvoj države, o položaju upokojencev itd. ugotovil, da skupina poslancev v Državnem zboru izsiljuje pogoje za predčasno upokojevanje.
Upokojenci smo brez besed, ogoročeni, prizadeti in užaljeni, da je v naši družbi mogoče sprejeti dopolnitve zakona o poslancih, s katerimi zase zagotavljajo privilegirano upokojevanje. Kakšna morala poslancev v Državnem zboru, ko zase uveljavljajo nekaj, kar ni v skladu z ustavo, zakoni in splošnimi družbenimi načeli! Kako je možno, da sicer postopno zaostrujemo pogoje za upokojevanje zaposlenih, na drugi strani pa v posmeh 2,5-letnemu prizadevanju za reformo pokoj-ninsko-invalidskega zavarovanja številni poslanci zahtevajo zase izjeme.
Reforma zaostruje pogoje upokojevanja (starost, delovna doba za ženske), zmanjšuje odmerno osnovo za pokojnine itd. nekateri poslanci pa si dovoljujejo zase
ugodnosti, do katerih niso upravičeni. Reforma ne pozna predčasnega upokojevanja, ne pozna izjem, ampak omogoča upokojevanje z odbitki oz. brez odbitkov glede na izpolnjene pogoje upokojevanja.
Svojevrsten cinizem pa je v tem, da so nekateri poslanci, ki so v januarju 1996 leta glasovali za zakon o pokojninskem invalidskem zavarovanju, ki je upokojencem v treh letih vzel dve mesečni pokojnini, sedaj v Državnem zboru izsilili zase ugodnejše pogoje upokojevanja.
Upokojenke in upokojence, zaposlene in vse ostale državljane Republike Slovenije, zlasti vse organizacije civilne družbe, prosimo za podporo in množično udeležbo na protestnem shodu, ki ga bo organizirala ZDUS, če liderji strank in posamezni poslanci ne bodo spremenili svojega stališča in če Državni zbor kot zakonodajno telo ne bo spoštoval temeljnega načela pravne države, da smo vsi državljani pred zakonom enaki.
Predsednik ZDUS: VINKO GOBEC
ŠPORTNE IGRE UPOKOJENCEV - Preteklo soboto so potekale 24. športne igre upokojencev Dolenjske in Bele krajine, ki so jih pripravila društva upokojencev iz Črnomlja, Semiča, Gradca, Suhorja, Vinice in Metlike, slednje pa je bilo tudi nosilec organizacije. Iger, katerih pokrovitelji so bili trije belokranjski župani, se je udeležilo 60 ekip s 322 tekmovalci iz 18 društev upokojencev. Ekipno so se najbolje odrezali Novomeščani, Grosupeljčani in Črnomaljci. V streljanju je bilo pri ženskah najboljše DU Grosuplje, pri moških DU Novo mesto, med posamezniki pa Bogdan Jež in Marija Čimperman, oba iz Grosuplja. Pri kegljanju so se pri moških in ženskah najbolje odrezali Novomeščani, prav tako v šahu in balinanju, medtem ko so pile pri pikadu najboljše ženske iz DUv Ivančna Gorica in moški iz DU Črnomelj, med posamezniki pa Franc Šterk iz DU Škocjan in Štefka Fišer iz DU Semič. (Foto: M. B.-J.)
SREČANJE RECITATORJEV - Zavod za izobraževanje in kulturo iz Črnomlja je letos že devetič pripravil 11. junija, ob obletnici smrti pesnika Otona Zupančiča, v njegovi rojstni Vinici srečanje recitatorjev malih in osnovnih šol iz Bele krajine. Letošnja prireditev je bila namenjena 200. obletnici rojstva in 150. obletnici smrti Franceta Prešerna, zato so otroci na različne načine predstavili njegovo poezijo (na fotografiji semiški recitatorji). Gostja prireditve je bila igralka Violeta Tomič. 12. maja pa je bil v spomin na obletnico Zupančičeve smrti drugi pohod po Zupančičevi poti od Dragatuša do Vinice. (Foto: M. B.-J.)
SREČANJE STAREJŠIH - Krajevna organizacija Rdečega križa Bršljin je minulo soboto v osnovni šoli Bršljin organizirala srečanje za starejše krajane stare nad 70 let. Pripravili so jim bogat program: nastopili so učenci bršljinske osnovne šole in MePZ novomeškega društva upokojencev pod vodstvom Sonje Pirc. Okrog sto starostikov sta pozdravila tudi predsednica OZRK Novo mesto Anica Bukovec in predsednik KS Bršljin Marko Picek. Predsednica KO RK Bršljin Anica Pleško - Retelj je povedala, da so srečanje pomagale pripraviti Dolenjske pekarne in trgovine v njihovi krajevni skupnosti, prvič pa sta povabljena prišla zabavat Henček in Tomaž Burkat. (Foto: J. Domiž)
LOKOSTRELCI NA BAZI 20 - Lokostrelski klub Novo mesto je v soboto in nedeljo na Bazi 20 pripravil odprto državno prvenstvo v streljanju z lokom arowhead, na katerem je v več disciplinah nastopilo 59 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Doseženi so bili tudi štirje državni rekordi, od domačih lokostrelcev pa sta se najbolj izkazala Boja Brulc s tretjim mestom v disciplini ukrivljeni lok in FrenkJenkolezosmim mestom. (Foto: S. Mirtič)
NOVO IGRIŠČE V KARTEUEVEM - Prejšnji petek zvečer je bila v Karteljevem pri nekdanji šoli otvoritev novega igrišča, ki so ga krajani zgradili ob pomoči KS Bučna vas, novomeške občine in Agencije za šport ter KZ Krka in drugih sponzorjev. Ideja, da si zgradijo igrišče za košarko, odbojko in tenis, je med krajani padla pred dvema letoma, potem so po gospodinjstvih zbirali denar in se počasi lotili dela. Skupaj so opravili preko 2000 udarniških ur, najbolj prizadevna pa sta bila brata Jože in Edi Fišter. Ob tej priložnosti je bila odigrana prijateljska košarkarska tekma med ekipama Karteljevega in predstavniki novomeške občine. Zmagali so Novomeščani z rezultatom 53 : 37. (Foto: J. Domiž)
PROŠNJA ZA DENARNO POMOČ
IZLET V KOČEVSKIH KRAJIH - Upokojenci, člani ZB Kolezija-Murg-le smo bili 10. junija na prijetnem izletu po manj znanih kočevskih krajih. Od Ljubljane naprej smo se seznanjali z Barjem, Mokrcem, Turjakom, okolico Velikih Lašč, ogledali smo si znameniti Ilijev kozolec ob cesti v Retjah, Novo Štifto, v Ribnici smo si ogledali znameniti park kulturnikov, v Nemški vasi rojstno hišo znamenite partizanske zdravnice Franje Bojc, v Kočevju Seškov dom, stalne razstave itd. Pot smo nadaljevali mimo Glažute, Jelenovega Žleba, ekskurzijo pa smo zaključili s kosilom v Popovi kmečki gostilni. Na srečanje smo povabili znamenito učiteljico s Trave, ki bo avgusta letos dopolnila 90 let. V imenu izletnikov jo je pozdravil Ciril Stanič in jo razveselil s skromnim darilom (na sliki). Predsednik Milan Kučan ji je pred dvema letoma na Travo prinesel visoko državno odlikovanje, KS IN ZB Draga pa sta jo predlagala, da dobi srebrno plaketo ZB NOV (Zdravko Troha)
40. OBLETNICA MATURE- Vsoboto, 12. junija, je bilo na Gradu Otočec slovesno, pa ne le zaradi običajnih sobotnih porok, temveč tudi zaradi praznovanja 40. obletnice mature. Leta 1959je razred 28 učencev končal novomeško gimnazijo. Gre za generacijo, ki je opravila tako malo kot veliko matura. Kot so povedali, so se vsi skupaj zbrali le pred leti na pogrebu svojega razrednika Valentina Robide, v soboto pa se jih je srečanja udeležilo 24. Z veseljem so obujali spomine na dijaška leta, kar jim ni bilo pretežko, saj se redno dobivajo vsakih pet let. Sicer vsakdo pravi, da izhaja iz posebne generacije, toda njihova je res nekaj posebnega - vsi so končali višje ali visoke šole, pohvalijo pa se lahko tudi z novomeškim županom Tonetom Starcem. Sobotno praznovanje mature je slavljencem polepšal tudi glasbeni duo, violinistka Petra Božič in harmonikar Branko Rožman. (Foto: L. Murn)
MEDVOJNI OSNOVNOŠOLCI - Prisrčno je bilo srečanje blizu štirideset nekdanjih šolarjev, ki so osnovno šolo na Blanci obiskovali med vojno. Nekateri so se znova videli tudi po več kot petdesetih letih, zato je bilo najpogostejše vprašanje, kako je kdo preživel pretežni del življenja. Organizator Tine Unetič je v gasilski dom na Blanci povabil še ansambel Labod s humoristom, svojim prednikom pa so pripravili program tudi šolarji. Zbrani so sklenili, da se čez dve leti znova srečajo in v še večjem številu. (Foto: M. Vesel)
S PIKNIKA NA OTOČCU - Društvo za razvijanje prostovoljnega dela iz Novega mesta skozi vse leto pripravlja delavnice in srečanja za osnovnošolce, ki so jih poimenovali Klub za otroke in mladino. Pred kratkim so za otroke, ki so se skozi vse leto vključevali v klub, pripravili piknik na Otočcu. Preko 60 otrok in prostovoljcev se je na Otočcu najprej udeležilo tamkajšnjega praznika cvetja, potem pa so imeli piknik. Bilo je lepo, zato so se dogovorili za naslednji piknik na začetku šolskega letu. Delavnice kluba se bodo med počitnicami nadaljevale v Straži, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela pa bo dvakrat tedensko pripravljal dejavnosti za begunčke iz Kosova. (Barbara Barbič Jakše)
Kakšno vodo pije (vsaj) enajst tisoč Dolenjcev
Raziskovalna naloga, ki bi stala 4,5 milijona tolarjev, žal pa zdravstvo potrebnega denarja zanjo nima
Skoraj 11 tisoč ljudi (8,2 %) na območju dolenjskega zdravstvenega območja se oskrbuje s pitno vodo individualno, to je iz vodnjakov ali (pogosteje) kapnic. Gre za kraje, kjer še ni vodovoda in kjer ga ponekod še dolgo ne bo. Največ ljudi se na ta način oskrbuje v upravni enoti Novo mesto (okoli 4.200), sledijo pa Črnomelj (2.700), Trebnje (2.600), Krško (930) in Metlika (500).
Kljub temu da se na ta način oskrbuje s pitno vodo skoraj 11 tisoč ljudi, pa vseeno skoraj ničesar ne vemo o kvaliteti teh voda. Iz redkin in naključnih vzorcev, ki jih posamezniki sami prinesejo v mikrobiološki laboratorij Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto, bi lahko sklepali, da so vode iz kapnic in vodnjakov pogosto mikrobiološko onesnažene. Prav ničesar pa ne vemo o kemični ka-kovosit teh voda. Le-ta je odvisna od pravilno izbranih materialov za izgradnjo objekta, od kritine in filtra. Izjemno pomembno pa je tudi osnesnaženje zraka. Tu še posebno izpostavljamo onesnaženost z raznimi kmetijskimi preparati - zlasti pesticidi - katerih uporaba je velika in dostikrat nepravilna. Dodaten vir onesnaženja je lahko tudi podtalnica.
Kvaliteta teh voda je v veliki meri odvisna od znanja posameznikov. Znanje je potrebno pri projektiranju, prt čemer je še zlasti pomembno, da bo objekt dovolj velik.in bo zgrajen pravilno iz materialov, ki ne bodo vplivali na kvaliteto zbrane in shranjene
Marinka Pavlič
Krvodajalstvo naj bo humana gesta
Marinka Pavlič darovala kri 47-krat
ŠENTJERNEJ - “Kadar sem bila v bolnišnici pri kom na obisku, ki je prejemal transfuzijo, mi je bilo vedno prijetno pri srcu, saj sem pomislila, da mu življenje morda rešuje ravno moja kri,” je ponosno povedala 45-letna Marinka Pavlič z Roj pri Šentjerneju, ki je minuli petek na sprejemu za šentjernejske krvodajalce pri županu Francu Hudoklinu prejela priznanje za 47-krat darovano kri. Marinka je med dvajsetimi šentjernejskimi krvodajalkami in krvodajalci največkrat darovala kri, če pa ne bi bila vmes tudi bolna, pravi, da bi jo od leta 1973 pa do danes darovala že okrog 60-krat.
Na odvzem krvi gre vsako leto povprečno dvakrat. “Ker imam visok krvni pritisk, mi odvzem krvi le pomaga, da zaradi njega nimam zdravstvenih težav,” je povedala Marinka. Na prvo krvodajalsko akcijo jo je pripeljala prijateljica, tedaj ji je bilo 20 let, krvodajalec pa je bil tudi njen pokojni mož. Marinka namerava ostati krvodajalka, vse dokler ji bo dopuščalo zdravje. “Sem zelo proti krvodajalstvu za denar, darovanje krvi naj ostane humana gesta,” pravi Marinka.
Vesela je, da imajo za krvodajalstvo tako velik posluh v Krki, kjer dela kot farmacevtska delavka že 29 let. Prav tako pa pozdravlja tudi sprejem krvodajalcev pri županu, na katerega so vabljeni zadnja leta, kjer se jim župan javno zahvali za darovanje krvi - za njihovo nesebično in humano pomoč sočloveku.
J. D.
vode. In potem je potrebno še znanje o vzdrževanju teh objektov. Teh znanj v bistvu ni. Nekoliko bolje je z znanji, ki so povezana s projektiranjem in izvedbo objekta, znanja o vzdrževanju pa so slaba, vsak se znajde, kakor ve in zna.
Zaradi tega smo se na Zavodu za zdravstveno varstvo odločili, da poskušamo kvaliteto teh voda in tudi objektov raziskati. Pripravili smo projekt raziskovalne naloge. Ker je število kapnic veliko, smo se odločili za reprezentativen vzorec (okoli 100 kapnic, kar je po naši oceni okoli 5 % vseh). Pri vsaki kapnici bomo opravili sani-tarno-higienski pregled, ki bo zajemal določitev velikosti kapnice, koliko ljudi se oskrbuje, kakšno je higiensko stanje, ali ima filter in v kakšnem stanju je, določitev možnih onesnaževalcev. Ob pregledu bomo odvzeli vzorce za osnovne mikrobiološke in kemične preiskave in še za določitev pesticidov.
ŽUPNIJSKI DAN BOLNIKOV IN OSTARELIH
Že od nekdaj je vsako leto prva nedelja v juniju v župniji Šentpeter - Otočec namenjena ostarelim, bolnim osamljenim, invalidom. Srečanje je pripravila župnijska Karitas. Najprej je bila maša v cerkvi, ki jo je daroval domači župnik Blaž Gregorc. Po maši pa je bilo srečanje in pogostitev na župnijskem dvorišču. Zbralo se je 60 bolnikov in ostarelih. Za dobro razpoloženje sta poskrbela tudi dva z igranjem na klavirsko harmoniko.
H. M.
TEK OB SLOVENSKI MEJI
METLIKA - Tekaški klub s Ptuja pripravlja letos že osmi tek ob slovenski meji, ki se bo pričel 20. junija. Cilj četrte, torej predzadnje etape, dolge 192 km, bo v četrtek, 24. junija, ob 19.50 na Pungartu v Metliki. Na teku naj bi sodelovalo največ šest ekip s po osmimi tekmovalci, ki se bodo menjavali. Istega dne ob 15.30 pa bo OZPM Metlika pripravila na Pungartu živžav “Veselove počitnice” za šolarje, predšolske otroke, njihove starše in prijatelje mladih. Obiskovalci bodo lahko sodelovali v dvanajstih ustvarjalnih delavnicah, v sejni sobi bo filatelistična razstava, zamenjava in prodaja znamk, na igrišču bo neresna olimpiada, v kino-dvorani pa filmska predstava. Ob zaključku bo kulturni program, karaoke z duom Fantasy, razglasili bodo rezultate tekmovanj. Prijave za neresno olim-piado in karaoke zbirajo na OZPM Metlika, tel. 60-360.
Iz podatkov, zbranih na terenu, anketiranja in rezultatov laboratorijskih preiskav bomo ocenili stanje varnosti tovrstne vodooskr-be in zdravsteno ustreznost teh voda. Iz podatkov, ki jih bomo zbrali z anketiranjem, bomo lahko ocenili primernost uporabljenih gradbenih materialov, higiensko stanje in nevarnosti osne-
Uspehi mladih kemikov Gimnazije Novo mesto
Gibanje znanost mladini
V petek, 11. junija, so na Pedagoški fakulteti v Ljubljani potekali zagovori raziskovalnih nalog iz kemije in podelitev Preglovih plaket za znanje iz kemije in za znanje kemije z raziskovalno nalogo. Državnega tekmovanja iz znanja kemije se je udeležilo 27 dijakov Gimnazije Novo mesto. Rezultati so objavljeni na Kemlnfu(http://www2.ar-nes.si/ supddoln/keminfo).
V prvem letniku sta dosegla srebrni Preglovi plaketi za znanje kemije (4. in 6. mesto) Jernej Kovač in Tea Mussiza, in v 4. letniku Jasminka Pavlinac bronasto plaketo pod mentorstvom prof. Stanke Florijan-čič. Alan Bizjak, iz 3. letnika, je pod mentorstvom prof. Marinke Kovač prejel bronasto plaketo.
Ža to tekmovanje smo izdelali štiri raziskovalne naloge naloge:
- Miha Arnuš, Alojzij Sinur in Jernej Štrasner: Odstranjevanje olja iz odpadnih vod razmaščevanja s pomočjo koalescentnih filtrov z mentorjema iz Revoza dipl. ing. Zdravkom Bučarjem in dipl. ing. Polono Može.
- Alan Bizjak, Marko Krošelj, Miha Lukšič: Vsebnost kalcija, magnezija in fosforja v serumu visoko proizvodnih krav v Občini Šentjernej z mentorjema dipl. vet. Janezom Kovačem in prof. Marinko Kovač. Alan Bizjak je prejel srebrno plaketo, Alojzij Sinur pa bronasto.
Posebno pohvalo so prejele Sanja Radoševič, Petra Bukovec, Irena Šutar. Blanka Zadel za nalogo Čistila prijatelj ali sovražnik z mentorico prof. Marinko Kovač.
Anja Hlača, Darja Medle in Barbara Pavlakovič so pod mentorstvom prof. Marinke Kovač izdelale nalogo “Ni ga, pa vendar je! Plin ali strah? To je zdaj vprašanje...”
V pripravah za mednarodno kemijsko olimpiado- so sodelovali: Alan Bizjak, Miha Lukšič in Jasminka Pavlinac. Jasminka Pavlinac seje uvrstila v skupino štirih gimnazijcev, ki bodo v juliju zastopali Slovenijo na mednarodni kemijski oiimpiadi v Bangkoku.
STANKA FLORIJANČIČ
snaževanja. Osnovni namen raziskave je oceniti splošno stanje m ugotoviti najpogostejše probleme in napake. To nam bo omogočilo: izdelavo pravilnih predlogov ukrepov za izboljšanje tovrstne oskrbe, izdelavo navodil za sanacije, pripravo zdravstveno-vzgoj-
• Raziskovalna naloga je_vredna 4,5 milijona tolarjev. Zal pa je tako, da tega denarja nimamo. Zato smo zaprosili preko 80
podjetij in posameznikov za podporo. Odziv je slab. Zato sedaj tudi na ta način opozarjamo na resnost tega problema m prosimo vse, ki lahko pomagajo, da omogočijo izvedbo tega projetka. Vse, ki se boste odločili za finančno pomoč, pa prosimo, da določen znesek nakažete na naš žiro račun št. 52100-603-30388 s pripisom: “Za raziskavo kapnic in vodnjakov na Dolenjskem”.
nih materialov, ki jih bomo po?re' dovali ljudem na različne načine.
DUŠAN HARLANDER, dr-med., spec. epidemiolog
Stomisti po dolini Krke
Dolenjske lepote obiskovalca vedno znova očarajo
Stomistc Dolenjske je prvotno združevala le sekcija, ki je delovala v okviru invalidskega društva ILKO Maribor. Ob iniciativi in veliki angažiranosti Staneta Medveda in Alojza Kastelca pa je sekcija v jeseni 1998 prerasla v samostojno društvo, ki združuje stomiste Dolenjske, Bele krajine in Zasavja.
Po obsežnem letnem programu smo se člani društva 9. junija odpravili na strokovno rekreacijski izlet po dolini Krke. Z nami sta bili tudi naši stalni prizadevni zvesti sodelavki in mentorici, višji medicinski sestri Marta Gantar in Jožica Hudoklin iz bolnišnice Novo mesto.
V prelepem pomladnem jutru smo se dobro razpoloženi po daljšem snidenju odpravili v Šmarješke Toplice. Bili smo prijazno sprejeti, predvajali so nam filmske posnetke Zdravilišča in okolice ter pripravili strokovno predavanje o pravilni prehrani in bolezni srca in ožilja ter nas končno počastili še z osvežilnimi napitki. Za vse to se Zdravilišču lepo zahvaljujemo.
Pot nas je vodila po čudoviti pokrajini v Pleterje. V programu je bil ogled znamenite Kartuzije in prikaz njene zgodovine. Končna postaja je bila Kostanjevica, kjer smo se v gostilni Žolnir ob dobri hrani in pijači okrepili in končno izvedli še športno-rekreacijski program, ki je vseboval družabne igrice in streljanje z zračno puško. Po razglasitvi rezultatov je bilo na sporedu še veselo rajanje ob zvokih harmonike.
Hvala vodstvu društva za organizacijo izleta in vsem, ki ste se potrudili, da nam je bilo lepo.
J. P.
it
Kultura ljudi
Človek, avto, zelenica
Kultura ljudi se lahko kaže na različne načine. Verjamem, da kdor veliko bere, (lahko) tudi veliko ve, zna in (morda) tudi zmore. A kako je z obnašanjem teh ljudi (ki berejo knjv ge) do narave, ali imajo radi ptice, drevesa, zelenice, roze. Za dosego cilja (priti do zna^ nja) počenjajo vse mogoče, z. avtomobilom do vrat Valvasorjeve knjižnice v Krškem, z avtomobilom na zelenice in tudi preko njih nazaj domov. Opa;
zujem jih, mnogokrat
opozarjam z besedo ali na papirčku pod brisalcem na avtomobilu.
Morda bi se obnašali drugače, če bi bila urejena in vzdrževana pot do knjižnice. Uporabnikov je več. Ob bralci tudi starši, ki pripeljejo otroke v bližnji vrtec, zaposleni pisarnah sodnikov za prekrške-
tudi člani mnogih, strank,
imajo sestanke blizu. Iz le,a leto navažajo pesek, ga s stro jem razrinejo in potem dolg1 ni nikogar, ki bi v manjše jamice nametal dro nega peska in skrbel za ope st poti za odtekanje vode p deževju.
Zadnja “delovna akcija J prav zanimiva. Pripclj3*1. a zelo grob sekanec, ga stre ‘ najbolj neprimerno mes, j delavec ga je z lopato razna dva dneva in nato - mir. Kup) tam, jame nekaj metrov str
tudi. Kljub tem jamam
bi voz-
niki avtomobilov vseeno lah pazili na zelenice, naravo, k'J tudi živa, mnogim tudi pnje življenjski ^potnik šr[0aR
ZLATA POROKA ADLEŠIČEV1H - Na binkoštni dan pred 50je![etfili-večno zvestobo obljubila Anica in Tone Adlešič iz Dolenjcev pri A ^jgjtt Preteklo soboto sta ponovno stopila v cerkev sv. Miklavža in sl jjyit zlata prstana. Danes 72-letna Anica je upokojena gospodinja, 69-1'	(0-
pa je upokojen mizarski mojster. Kljub mnogim oviram v življm)'1 eijh segla visok jubilej. Očeta, ki še vedno rad igra na harmoniko, so pp^ j/ir adlešiški harmonikarji in njegovi najspretnejši delavci in vajen' •- .ufa vesnosti, ki je potekala v lovski koči na Gmajnici, so se zbrali so prijatelji in sosedje, ki so jima obljubili, da se ponovno srečajo
18
		
		
50-LETNICA MA TURE - Prejšnji četrtek se je pred prenovljeno novomeško gimnazijo zbralo 11 od 23 nekdanjih dijakov, ki so na tej častitljivi novomeški ustanovi maturirali pred 50 leti kot druga povojna generacija. Študij jih je končalo 20, od tega so 4 gozdarski inženirji, 3 zdravniki, 3 ekonomisti, veterinar, meteorolog, profesorica, kiparka itd. Na srečanje ob 50-letnici mature je eden od sošolcev prišel celo iz Amerike. (Foto: A. B.)
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 17.VI.
SLOVENIJA 1
?-40 -2.10 Teletekst S-00 Vremenska panorama “30 Tedenski izbor Male sive celice 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Boj za obstanek, angl. serija, 5/12 11.55 Druženje in praznovanje, serija, 7/10 ,. „ 32,23 Življenje slovenskih vasi: fokavče
13.00 Poročila 13.40 Tedenski izbor
Intervju 14.30 Zoom 16.00 Osmi dan 16.30 Slovenski utrinki
17.00 Enajsta šola Roone ustvarjalnosti
18.00 Obzornik
'8.10 Resnična resničnost 19-15 Risanka
Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik 21-00 TV Poper 21-40 Turistična oddaja ‘2.00 Odmevi, kultura, šport “2.50 (Nejznani oder
* '20 Ob 50-letnici smrti Otona Župančiča SLOVENIJA 2
^00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski iz-l J) i ™	*R20	Wildbach.	nem.	naniz..	3/
n'in c e Pa n‘’ ^u'te Pa ne’ 33 nadalj.; ‘-lO Svet poroča -12.40 Euronews - 15.25 p “"ka' 15.50 Ljubi, ne ljubi, Šved. film -17.30 lom n'i' ’ 38,3,3 Doktor Finlay, Škot. naniz. J u.U0 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 35-'«mca ansambla Lojzeta Slaka - 21.05 Ekstrem-avanture - 21.30 Filmski triki - 22.00 Pose-n pogled: Inštitut Beniamenta, film - 23.40 paznikov soražnik, Šved. nadalj., 1/8 - 0.30 lca’ evT°pski kult. magazin
kanal a
Bralf •San'ta'^ ^ork 'n Mindy, naniz. - 8.30 „ . mujji, hum. naniz. - 9.00 Glava družine, Krat'	’	Pros>m'	hum.	naniz.	-10.00
n'nnArc’ P°nov-' 11-00 Nemogoče, nadalj. ‘“■uu Odklop -13.30 Oprah show - 14.30 narlai f zadeve’ nan'z- ■ 15-00 Manekenke, naitiv .n ^P^*1 sl10" ‘ 17-00 Kraljica src, Ne J'' KO® Korak za korakom, naniz. -18.30 nan'2,' 39,R® Sam svoj mojster -cev iv!!;nkar,je' 20.00 Film po izbiri gledal-naisi Jekleni fantje, film - 0.20 Petek, tri-“jstega, naniz. -1.20 Nemogoče
KANAL
n^vVideos,ranl -17-°° Risanka -18.15 Iz
Novir 01 „	-18.30 Rezerviran čas -19.00
24 "m	Tedenski kulturni pregled-19.30
norm,' 7 , Kontaktna oddaja - 20.40 Nas
turni 6	®0 Novice - 21.15 Tedenski kul-
Kuha’^r iCC*" 71'25 Litijski mozaik - 21.45 ■vunajmo skupaj
HTV j
lOon^D spored' 8-00 Dobro jutro, Hrvaška -
12 fin D°ro?.i,a' 20-05 Izobraževalni program -
Ubno °kr0^''a" 32,33 New Vork (serija) -13.05 , ,0o8° bosato	,i	J	d	..1—:
totrn k	iornsenja;	-	u.uo
klub u-a-tu dek,e ,serila)'13,33 Poslovni Hrvati- j'3'1 izobraževalni program - 17.00 ci.	3 ^s -17.55 Hrvaški likovni ustvarjal-
Is tn
Dnevnik 1(0,0 sreče -19.10 Risanka - 19.30 ure ,r,'rcme' šport ‘20.10 Odprto - 20.55 Pol valn^T™ -21-30 Izziv, kviz - 22.05 Opazo---35 Diplomatske misije, dok. oddaja HTV 2
Obl!^ ,kolcdar ‘ 15-00 Dober dan - 17.15
k igrica’" Wmfih0da (seriia) ‘,8'00 Hug0' Dnevnii, Županijska panorama -19.30 Dosie;; v yeme’ šP°r' ‘ 20.10 Kviz - 20.30 22 25 Pr, ver,la) ‘ 21.20 Šibenik: koncert -Hance T 1 luici <seriia) - 22.25 Velike ro-^^loletjalKrija)
PEtEK, 18.VI.
tI0ven,ja 1
6.00 v25Teictekst
9.30 Trornenska panorama •e«3cnski izbor Kočne ustvarjalnosti
10 ,Sta 50,3
12 (K Dam° P08051- i'aiij- drama
13.00 Por^ i n,(na resnidnost
15 25 f°doraaei;
!^SS5ZTToinJi{a
l6«)meb nccr,AF 161(11, )znan> oder
17 (Vi „osl°vi 17.35 8rafil
It«. rUdaja za otroke
film -16.10 Aliča, evropski kult. magazin -16.40 Vzhajajočemu soncu naproti, serija, 1/4-17.30 Po Sloveniji -18.05 Otok Jerscy, angl. nadalj.. 12/12 -18.30 Simpsonovi -19.00 Kolo sreče -
19.30 Videoring - 20.00 Z Michaelom Palinom okoli oceana, serija, 9/10 - 21.05 Natalia, franc, film - 22.55 Red in zakonitost, amer. naniz., 21 22 - 23.40 Code 10-07, kan. nadalj., 1/8 - 0.30 Sharman, angl. nadalj. -1.50 Športni program
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.00 Glava družine, naniz. - 9.30 Želite, prosim, hum. naniz. -10.00 Kraljica src, ponov. -11.00 Nemogoče, nadalj. -12.00 Atlantis -13.30 Oprah shovv, ponov. -
14.30 Ne mi težit -15.00 Manekenke, nadalj. -
16.00 Oprah shovv -16.50 Bravo, Maestro -
17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Zaljubljen do ušes, film - 22.00 Kvantni skok - 23.00 Airvvolf, naniz. - 0.00 Petek, trinajstega, naniz. -1.00 Nemogoče, naniz. - 2.00 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani - 17.00 Videotop -17.50 Adrenalin za vsak dan -18.20 Kmetijski razgledi -18.40 Kulturni pregled -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice -21.15 Rezerviran čas - 21.30 Kako ustanavljamo podjetje
HTV 1
7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -
12.00 Poročila -12.35 Nevv York (serija) -13.05 Ubogo bogato dekle (serija) -14.25 Pol ure za kulturo -14.55 Izobraževalni program -17.00 Hrvaška danes- 17.50Govorimoozdravju-18.35 Kolo sreče -19.10 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Azijska vprašanja (dok. oddaja) - 20.45 Glasbena oddaja - 22.00 Opazovalnica - 22.30 Večer z Željkom Ogrestom - 23.30 Nočna straža: Serija; Katastrofa (dok. serija); Italijanski film; Sedmi element in Filmska klapa
HTV 2
14.40 TV spored -15.00 Dober dan -17.10 Prizma -18.00 Hugo, tv igra -18.30 Televizija o televiziji -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Ro-seanne (humor, serija) - 21.05 Rojen za dirke (film) - 22.50 Fatamorgana
SOBOTA, 19.VI.
SLOVENIJA J
7.05-8.00
8.30 8.35 10.05
11.30 12.00 12.50 13.00 13.15
0 Ot, 1 18.10 RT°[nik
19.15 R? Lovalcc' dok. serija, 2/13
19.30 nSankil
20.00 2^'Ureme, Šport
20.15 S**" tedna
21.30 ^
72.00 o,'|nfdd' naniz- 2>/24
7330 fc.ku,tura, šport 0.40 r^iklub Koncert
Sv!6"'-* i
10.30 Doki'nskr. Puuutama - 10.05 Videoring -Nove 7vi;.”.r '°lay- 4kot. naniz. -11.20 Sca->-,3 fc.SNG Drama LJ -12.45 Euro-
■35 Bilo', ,cln'ca ansam. Lojzeta Slaka ■ le nekoč na Kitajskem, hongkong.
1^. _________________________________
* I4 (2599). 17. junija 1999
2.00 Teletekst Zgodbe iz školjke Trojčice, ris. naniz.
Don Kihot, naniz.
Izvrstna ekipa, film Seinfeld, naniz.
Tednik
Dobrodošli doma Poročila Tedenski izbor Turistična oddaja 13.25 Petka
14.40 Gybsy, amer. film
17.00 Pomp
18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare
18.40 Svet čudes, avstral. serija, 8/13
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip
20.15 Kdo je na vrsti, hum. serija
21.00 Slovenska popevka 22.50 Poročila, šport
23.20 Življeneje z Rogerjem, amer. naniz., 12/20
23.40 McCallum, angl. naniz., 6/6 0.30 Enoroki boksar, hongkong. film
SLOVENIJA 2
9.25 Videoring - 9.50 Zlata šestdeseta -10.45 Jasno in glasno -11.40 Davov svet, amer. naniz.
-12.05 Pearl, amer. naniz. -13.00 Šport; 18.00 Tenis; 18.25 Kolesarstvo (Kranj); 18.45 Seul: pred odločitvijo o domačinu ZOl leta 2006 - 19.30 Videoring - 20.00 Noro zaljubljena, amer. naniz.
- 20.25 Jane Eyre, film - 22.15 Cik-cak - 22.45 Sobotna noč - 0.45 Srhljivo, avstral. naniz., 8/12
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, naniz. -
10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Kri ni voda, naniz. -11.00 Charles je glavni -11.30 Meego, naniz. -12.00 Zmenkarijc -12.30 Bravo, Maestro -13.00 Lepotica in zver -14.00 Peta opica, film -16.00 Zaljubljena družabnika, film -18.00 Odklop -19.00 Lovec, naniz. - 20.00 Zmenkarijc - 20.30 Resnični svet, naniz. - 21.00 Mreža, naniz. - 22.00 Sova, filnt - 23.40 Cestni bojevniki, nuni -. - 0.40 Atlantis
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -16.50 Videoboom 40 -17.45 Kako biti zdrav in zmagovati - 18.20 Kako ustanavljamo podjetje - 19.1X1 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije LTV - 20.30 Za zdravo srce - 20.45 Nas poznate? - 21.(81 Novice -21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videotop
HTV 1
8.00 Tv spored - 8.15 Poročila - 8.29 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Kmetijski nasveti -13.10 Dnevi gneva (italij. film) -15.05 Briljanten -16.05 Velike avanture (serija) -17.05 Micki in Maude (amer. film) -19.10 V začetku je bila Beseda -
19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Noč nad Manhattanom (amer. film) - 22.10 Opazovalnica
- 22.40 Nočna straža: Kings in Grass Castles (film); Pearl (serija); Nočni lov (amer. film)
HTV 2
11.05 Tv koledar -11.15 Ubogo bogato dekle (serija) -14.50 Črno-belo v barvi -16.30 Noč nad Parizom (franc, film) -17.50 Obzorja divjine -18.20 Dok. oddaja -19.20 Risanja -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Dok. serija - 21.00 Šibenik: festival - 22.05 Pesmi Podravine in Podravja - 0.05 Zlati gong
NEDELJA, 20.VI.
SLOVENIJA 1
7.05 -1.25 Teletekst
8.00 Živžav
Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja
8.25 Risanke 9.20 Telerime
9.25 Pika Nogavička, Šved. naniz.
9.50 Ozare
9.55 Nedeljska maša
11.00 4x4
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.10 Pevski tabor Šentvid pri Stični
14.10 Slovenska popevka
16.00 Potepanja
17.00 Po domače
18.00 Obzornik
18.10 Alpe-Donava-Jadran
18.40 Po Sloveniji, dok. film 19.15 Risanka
19.20 Žrebanje lota
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Zoom
21.35 Očetje in sinovi
22.30 Poročila, šport
22.50 Oddaja o irski plesni skupini
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.00 Videoring -
9.30 Peščeni grad, slovenski film -11.00 Cik-cak -11.30 Murphv Brpwn. amer. naniz. -11.55 Pripravljeni -12.25 Šport: Motociklizem; 13.15 Košarka; 14.55 SP v kajakih in kanujih; 19.10 Kolesarstvo (Kranj) -19.30 Videoring - 20.00 Ščuke pa ni, ščuke pa ne, tv nadalj., 4/7 - 20.55 Nacisti: Svarilo iz zgodovine, dok. serija, 1/6 -
21.50 Šport v nedeljo - 22.35 Natalia, franc, film
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve -10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Kri ni voda, naniz. -
11.00 Charles je glavni -11.30 Meego, hum. naniz. -12.00 Prijatelja v krilu, naniz. -12.30 Stilski izziv -13.00 Lepotica in zver -14.00 Diagnoza, umor, film -15.50 Klik: Pravdarji, hum. naniz.: Katie Joplin; Atlantis; Princ z Bel Aira, hum. naniz. -19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 Spet v zasedi, film - 22.10 Stilski izziv - 22.50 Skrivnostna smrt Nine Cherau, film - 0.45 Nezgodni oddelek, naniz.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 21.VI.
SLOVENIJA 1
7.40-1.10 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.30 Tedenski izbor Oddaja za otroke
9.45 Rdeči grafit
10.20 Raziskovalec, dok. serija 11.10 Na vrtu
11.35 Svet čudes, dok. serija, 8/13 12.00 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Utrip
12.45 Zrcalo tedna
13.00 Poročila
13.15 Izvrstna ekipa, franc, film 14.50 4x4
15.20 Polnočni klub
16.30 Dober dan, Koroška
17.00 Radovedni Taček
17.15 Pika Nogavička, Šved. naniz.
18.00 Obzornik
18.10 Recept za zdravo življenje
19.00 Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nem naniz., 3/26
21.00 Gore in ljudje
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Panel
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Otok Jerscy, angl. nadalj., 12/12; 12.25 Simpsonovi, naniz.; 12.50 Z Michaelom Palinom okoli sveta, serija; 13.45 Nacisti, svarilo zgodovine, dok. serija, 1/6 -15.05 Dama iz Šanghaja, amer. film -16.35 Sestre, nadalj., 22/24 - 17.25 Po Sloveniji -17.55 Košarka (Slovenija:Rusija) - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City - 22.30 Leteči cirkus, 7/45 - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.00 Košarka (Hrvaškadtalija)
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindv, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Glava družine, naniz. -
9.30 'Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Dan-nyjeve zvezde -13.30 Oprah shovv -14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Manekenke, nadalj. -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Kupid, nadalj. - 21.00 Moja domovina, film - 23.00 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.45 Ned in Stacey, naniz. -0.15 Petek, trinajstega, naniz. -1.15 Nemogoče, naniz. - 2.15 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Klasika avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? -
21.00 Novice - 21.20 Resnice o vinu - 21.50 Brez šminke
TOREK, 22.VI.
SLOVENIJA 1
7.40 - 2.00 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček
9.45 Waynove dogodivščine, naniz., 3/26
10.10 Recept za zdravo življenje
11.10 Potepanja
12.10 Gozdarska hiša Falkenau, naniz., 3/26
13.00 Poročila
13.15 Vremenska panorama
14.10 Gore in ljudje
15.00 Panel
16.30 Prisluhnimo tišini
17.00 Zlatko Zakladko
17.15 Najlepše počitnice, franc, nadalj., 11/12
18.00 Obzornik
18.10 Frostovo stoletje, amer. dok. serija, 1/13
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Župnik za deset tednov, nnaniz.. 14/20
21.00 TV konferenca
22.00 Odmevi, šport
22.50 Duplessisove sirote, kan. drama, 1/2 SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Sestre, nadalj.; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Studio City; 13.45 Euronews -15.15 Gypsy, amer. film -
17.30 Po Sloveniji -18.05 Saint Tropez, nadalj., 13/26 - 19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Turistične akcije - 20.40 Košarka (Slovenija: Španija) - 22.30 Mesec na tujem, film - 0.00 Svet poroča - 0.30 Murphy Brovvn, naniz.
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Glava družine, naniz. -
9.30 'Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Atlantis
-12.50 Kuharska oddaja -13.30 Oprah show -
14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Manekenke, nadalj. -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -
18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop -21.00 Črna vdova, film - 22.45 ’Alo, 'alo,hum. naniz. - 23.30 Ned in Stacev, naniz. - 0.30 Petek, trinajstega, naniz. -1.00 Nemogoče, naniz.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.30 Risanka -18.15 Šport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Parada humorja - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas -21.25 Brez šminke
SREDA, 25.VI.
SLOVENIJA 1
7.40 -1.15 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.30 Tedenski izbor Zlatko Zakladko
9.45 Najlepše počitnice, franc, nadalj., 11/12 10.20 Frostovo stoletje, serija, 1/13 11.10 TV konferenca
12.05 Župnik za deset tednov, naniz., 14/20
13.00 Poročila 13.25 Tedenski izbor
Obzorja duha 13.55 Ljudje in zemlja
14.45 Gledališče Tadeusza Kantorja, franc, oddaja
15.35 Pomp
16.30 Mozaik
17.00 Pod klobukom
18.00 Obzornik
18.10 Boj za obstanek, angl. serija 19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Sedmi pečat, film
22.10 Odmevi, kultura, šport
23.05 Osmi dan 23.35 Portret
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Saint Tropez, franc, nadalj.. 13/26; 1 lŽOTuristične akcije -12.25 Euro-news -12.55 SP v kajakih in kanujih -14.30 Sla-viski, franc, film -16.30 Kolo sreče -17.00 Po Sloveniji -17.35 Wildbach, nem. naniz. -18.25 Košarka (Slovenija:Madžarska) - 20.15 Marjanca - 22.00 Bullit, amer. film - 23.50 Košarka (ZRJ:Francija)
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Glava družine, naniz. -
9.30 'Alo, 'alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Mannix, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah shovv -14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Manekenke, nadalj. -
16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -
18.00 Korak za korakom -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Rudy, film - 22.10 Sever in jug, nadalj. - 23.10 'Alo, 'alo, hum. naniz. -23.50 Petek, trinajstega, naniz. - 0.50 Nemogoče, naniz. -1.50 Danyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.30 Parada humorja -18.25 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -
19.30 24 ur - 20.00 Resnice o vinu - 20.35 Kuhajmo skupaj - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.45 Andrenalin za vsak dan
TELEVIZIJA NOVO MESTO
al
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Karmen Kum iz Sel 11 pri Mirni Peči. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (2) Jernejevo - TVio Frančič
2. (1) Gremo na vino - ansambel Tonija,Verderberja
3. (3) Rada bi še plesala - ansambel Petra Finka
4. (5) Kljuse - ansambel Franca Potočarja
5. (8) Če se bom ženil - ansambel Jasmin
6. (4) O Francetu - ansambel Slapovi
7. (6) Neki vam puvedu - ansambel Vasovalci
8. (9) Čar prve ljubezni - TVio Najstniki
9. (-) Za tvoj najlepši dan - ansambel Franca Flcreta
10. (7) Malarska - ansambel Bobri Predlog: Pod platneno streho - ansambel Rosa
KUPON ŠT. 24
Glasujem za:_____
Moj naslov:
^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto ^
NAGRADNA KRIŽANKA 24
NAGRADE NA TEŽKO VODO, V NOVO MESTO IN VELIKE LAŠČE
Žreb je iznred reševalcev 22. nagradne križanke izbral Katarino Brulc s Težke vode, Ivanko Kaplan iz Novega mesta in Janeza Koširja iz Velikih Lašč. Brulčevi je pripadla denarna nagrada, Kaplanova in Košir pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 28. junija na naslov: Dolenjski list. Glavni trg 24, p.p. 212,811(11 Novo mesto, s pripisom “križanka 24”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 22. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 22. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SKOPAS, ARDEN1, KA1NIT, DAMJANA, ELA, TAR, KOLUBARA, ODETEV, NACE, LOT, LIMONIT, ILIRI, ARARA, K1NON, KAL1Ž, ANAPA, SK1LA.
NEOBLJUDEN KRAJ
AVTOR:
JOŽE
UDIR
IME SRB PREDSEDNIKA MILOŠEVIČA
PREČEN
DROG
ŠVED. IME ZA FINSKO LUKO TURKU
VRSTA
POLARI-
SKOPA
STAROPERZIJSKI DUH ZLA
NAKODRANA
VOLNENA
TKANINA
NEKDANJI POVELJNIK GENERALŠTABA SLOV VOJSKE [JANEZ)
KONGLO-
MERAT
CASSIUS
CLAY
UŠESNI
KAMENČEK
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
ITALIJANSKI
PESNIK
(PIETRO,
1492-1556)
DEDNO
POSESTVO
ETNIČNA SKUPINA V ČADU
ŽENSKO
IME
NEKDANJI
CITROENOV
AVTO
AZIJSKA
DRŽAVA
KLOKOČEK
MALAJSKI LOVEC NA GLAVE
KOSILO
NEKD. VISOKI ALBAN POLITIK, NASLEDNIK HOXHE
PRVI MOŠKI
OČE
ZOFA BREZ NASLANJALA
STRAN NEBA (VZHOD)
AVSTRIJSKA
ZVEZNA
DEŽELA
(ORIG.)
NAJVEČJA
ŽLEZA
ČLOVEŠKEGA
TELESA
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
DOLENJSKI LIST
19
TRGOVINA
PREDNAROČILA
ZA.
OSNOVNOŠOLSKE
UČBENIKE
SPREJEMAMO
ODI,6. DO 30,6
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE
KREKOVA BANKA
Mestna občina Novo mesto Seidlova c. 1 8000 Novo mesto
OBVESTILO O JAVNIH RAZPISIH NA PODROČJU ŠPORTA
Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za vzgojo, izobraževanje, šport in mladino, je po sprejetju občinskega proračuna pripravil javne razpise na področju športa za leto 1999. V skladu z Zakonom o športu smo javno razpisali naslednje proračunske postavke v skupni vrednosti 31.060.000 tolarjev:
• DOTACIJE KLUBOM
• REDNO DELO Z MLADIMI
• PROJEKTNO DELO Z MLADIMI
• VEČJE ŠPORTNE PRIREDITVE
• NASTOPE ŠPORTNIKOV V TUJINI
• REKREACIJO IN MNOŽIČNE PROJEKTE
• ŠPORT INVALIDOV
• STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE in
• OBNOVO VAŠKIH IGRIŠČ
Vsi omenjeni razpisi so objavljeni na oglasni deski Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto. Dodatne informacije pa dobite na Sekretariatu za vzgojo, izobraževanje, šport in mladino ali na telefonski številki 317-204.
Rok za oddajo prijav na javne razpise je 2. julij 1999.
POHOD PO VELIKOLAŠKI KULTURNI POTI - Vrhunec prireditev ob občinskem prazniku (8. junij, rojstni dan Primoža Trubarja), sta bila nedeljski sedmi pohod po velikolaški kulturni poti (Levstik-Stritar-Trubar) in tretji rekreativni tek, ki je Stel tudi za občinsko prvenstvo. Na 13,5-kilometrski progi so prvi pohodniki odšli na pot takoj po sedmi uri, glavnina, več kot 600, se je po lepem vremenu odpravila dve uri kasneje, med zadnjimi udeleženci pa sta bila tudi prvaka SLS in SDS Marjan Podobnik in Janez Janša v družbi velikolaškega in dobrepoljskega župana Antona Zakrajška in Antona Jakopiča ter občinskih strankarskih veljakov. Vse prireditve ob prazniku so bile dobro obiskane, prirediteljem je šlo na roko tudi lepo vreme. (Foto: M. Glavonjič)
BRŠIJINČANI PONOVNO PREJELI EKO ZASTAVO -Ob dnevu varstva okolja, 5. junija, so v Mariboru že drugič podelili eko zastave najbolj delovnim šolam na področju ekologije. Petnajstim šolam, ki so jo prvič prejele lani, med njimi tudi OŠ Bršljin, se je pridružilo še 17 novih šol. Hkrati je potekalo tudi državno eko tekmovanje Zakaj - zato, ki ga je vodila nataša B. Žgavec. Sodelovali smo tudi učenci OŠ Bršljin. Na pisnem delu smo zasedli prvo mesto, pri kvizu pa smo si zaradi nevihte in predčasnega zaključka prvo mesto delili z ekipo iz Ruš. Naša eko ekipa: Vesna, Urška, Maja, Tadej, Klara in Lea.
ČE STE SE ODLOČILI ZA PRODAJO VAŠIH DELNIC,
KI STE JIH PRIDOBILI Z ZAMENJAVO ZA LASTNINSKE CERTIFIKATE, LAHKO TO STORITE PRI NAS.
PRIJAZNO VAM BOMO SVETOVALI IN POMAGALI IZPOLNITI NAROČILO ZA PRODAJO DELNIC,
KI KOTIRAJO NA LJUBLJANSKI BORZI.
PE NOVO MESTO. Prešernov trg 1 Tel.: (068) 322-190 www.krekova-banka.si
fc	v)U0i	ilovifa.
JAVNO PODJETJE
£
KOMUNALA NOVO MESTO
DOPOLNITEV
V javnem razpisu JP Komunala Novo mesto, d.o.o., za prodajo nepremičnine z zbiranjem ponudb za zemljišče v zgodovinskem jedru Novega mesta s poslovno stavbo in pomožnim objektom, pare. št. 1694, k.o. Novo mesto, vpisano pri vložni št. 339, objavljenem v Dolenjskem listu št. 21, stran 21, z dne 27.5.1999, se doda 10. točka:
10. Predložitev ponudb:
• Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili je potrebno predložiti do 7.7.1999 do 12. ure na naslov: JP Komunala Novo mesto, d.o.o., Sektor razvoja in investicije, Muzejska ulica 5, 8000 Novo mesto.
- Ponudba mora biti oddana v zaprti kuverti z oznako:
NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA NAKUP ZEMLJIŠČA Z NEPREMIČNINAMI NA MUZEJSKI ULICI 5.
- Naslov pošiljatelja mora biti označen na hrbtni strani kuverte. Če ponudnik pošlje ponudbo po pošti, se šteje za pravočasno predloženo ponudbo ponudba, ki je bila prodajalcu dostavljena v roku, ki je določen v javnem razpisu.
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA NOVO MESTO Oddelek za okolje in prostor
Novo mesto, Seidlova c. 1 8000 NOVO MESTO
Upravna enota Novo mesto, Seidlova c. 1, Novo mesto, na podlagi 2. točke 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. I. RS, št. 32/93 in 1/ 96) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo bencinskega servisa Bršljin v Novem mestu investitorja PETROL, Slovenska naftna družba, d.d., Dunajska c. 50, Ljubljana, s tem
JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST
I.
da bosta osnutek lokacijskega dovoljenja za gradnjo bencinskega servisa Bršljin v Novem mestu in poročilo o vplivih na okolje tega posega v okolje, ki ga je aprila 1999 izdelal ACER, d.o.o., Novo mesto, javno predstavljena oziroma dana javnosti na vpogled in seznanitev
v prostorih Upravne enote Novo mesto, v Oddelku za okolje in prostor, Seidlova c. 1 v Novem mestu od 21.6. do 5.7.1999 v času uradnih ur: v ponedeljek od 7.30 do 14.30 v sredo od 7.30 do 16.30 v petek od 7.30 do 13.30
II.
da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja PETROLA, Slovenske naftne družbe, d.d., Dunajska 50, Ljubljana,
1.7.1999 ob 16. uri
v sejni sobi Mestne občine Novo mesto, II. nadstropje, soba 69, Seidlova c. 1, Novo mesto.
III.
da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki je v prostorih Upravne enote Novo mesto, v Oddelku za okolje in prostor, v času javne predstavitve ali v pismeni obliki posredujejo Upravni enoti Novo mesto do konca javne predstavitve, kakor tudi dajo na zapisnik na javni obravnavi.
NAČELNIK: Jože PRESKAR, dipl. inž. grad.
POVZETEK POROČILA IN SKUPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI POSEGA, ki je sestavni del poročila o vplivih na okolje za gradnjo bencinskega servisa Bršljin v Novem mestu, katerega je aprila 1999 izdelal ACER, d.o.o., Novo mesto.
Investitor PETROL, Slovenska naftna družba, d.d., namerava v Novem mestu ob Ljubljanski cesti na območju ureditvenega načrta centralnega dela Bršljina zgraditi bencinski servis.
Z vidika vplivov na okolje sta izgradnja in obratovanje predvidenega bencinskega servisa sprejemljiva, saj v splošnem ne bosta povzročala velikih vplivov na okolje. Vplivi v času gradnje bodo sicer večji kot v času obratovanja. Največji vplivi v času gradnje bodo predvidoma hrup in vplivi na vidno okolje. Po izgradnji pa bodo v času obratovanja ti vplivi precej manjši. Za zmanjšanje vplivov med gradnjo in po njej bodo potrebni ustrezni omilitveni ukrepi, za spremljanje sprememb pa monitoring.
Menimo, da je ta poseg v okolje z okoljevarstvenega vidika dopusten.
APARTMA) I IN SOBE
JAKA
Gregorčeva 37 Dolenjske Toplice
tel. 068/65 693 faks 068/66 075 GSM 041/710 961
Kulturni center Janeza Trdine
objavlja prosto delovno mesto STROKOVNI PROGRAMSKI SODELAVEC -VODJA MARKETINGA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- visoka izobrazba družboslovne smeri (pedagoške, AGRFT, ekonomske, sociološke, komercialne)
- delovne izkušnje zaželjene
- zaželjena nižja glasbena šola in dosedanje profesionalno ali ljubiteljsko delo na področju kulture
- dobro poznavanje slovenskega jezika
- znanje enega tujega jezika (angleščina, nemščina), poznavanje dela z računalnikom v Windows okolju
- vozniški izpit B- kategorije
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 5-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Kulturni center Janeza Trdine, Novi trg 5, 8000 Novo mesto. Kandidati bodo povabljeni na razgovor, o izbiri pa bodo obveščeni do 15. avgusta 1999-
SVET
OSNOVNE ŠOLE ŠENTJERNEJ PRVOMAJSKA CESTA 9 8310 ŠENTJERNEJ
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o organizaciji j financiranju vzgoje in izobraževanja ter imeti pedagoške i organizacijske sposobnosti za vodenje šole.
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Začtek dela: 1. septembra 1999-Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratek opis dosedanjega dela in okvirni program razvoja šole vrtcem v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole s pripisom AA RAZPIS RAVNATELJA".
Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonitem roku.
inž.
Šolski center Novo mesto Šegova ulica 112 8000 Novo mesto
razpisuje delovna mesta:
1. knjižničar - univ. dipl. bibl., nedoločen čas,
2. učitelj fizike - profesor fizike, nedoločen čas,
3. učitelj gradbenih strokovnih predmetov - univ. dipl gradbeništva, določen čas,
4. učitelj lesarskih strokovnih predmetov z dvema letom delovnih izkušenj - univ. dipl. inž. les., nedoločen čas,
5. učitelj zgodovine in geografije - profesor, določen čas
Prosta delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas, s delovnim časom, trimesečnim poskusnim delom in opravlje strokovnim izpitom za učitelje splošnoizobraževalnih in strokov ^ teoretičnih predmetov v srednjih šolah. Začetek dela J september 1999.
Delovno razmerje za določen čas sklepamo s polnim £)el0'HJ)ra časom in trimesečnim poskusnim delom, in sicer od 1. septem 1999 do 31. avgusta 2000.	^
Prijave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa- ' ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petna) dneh po preteku roka za prijavo.
20!
DOLENJSKI LIST
Št. 24 (2599), 17. junija
Občina Dolenjske Toplice	Telefonske številke:	
Telefonske številke in uradne ure	• tajništvo občine	66-960
občinske uprave in župana	• župan	66-961
Uradne ure:	• tajnik občine	66-962
* župan: vsako delovno sredo od 18. do 20. ure	• strokovni sodelavec	66-965
• občinska uprava: vsak delovni torek in četrtek od 10. ure do 16.30	• telefaks	66-963
ZAHVALA
Kako zelo nam manjkaš ti, povsod te iščejo oči, spomin na tebe še živi, čeprav te več med nami ni.
V 57. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga
GRETA FINK
roj. Vene
z Drske 2, Novo mesto
Ob boleči izgubi iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala dr. Čehovi, medicinskemu osebju Internega oddelka, I. nadstropje, in oddelku Interne intenzivne medicine za vso skrb, nego in lajšanje bolečin. Hvala g. župniku, pevcem, Komunali Novo mesto ter Pogrebni službi Novak. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej se enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Kako zelo nam manjkate Vi, povsod Vas iščejo oči, v domu našem je praznina, spomin na Vas pa še živi, čeprav Vas več med nami ni.
V 78. letu starosti nas je zapustila
ALOJZIJA
MOŽINA
Praprotnica 1
Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, sosedom, posebno Joži Novak, Jožetu Bevcu za vso pomoč, gospodu dekanu za lepo opravljen obred, ge. Logar za ganljive besede ter vsem za darovane maše, sveče, cvetje, izraze sožalja in pogrebni službi Oklešen. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste teto pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: vsi njeni
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 23. letu za vedno zapustil naš prijatelj
MIČO-CIC SURUDIČ
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Popo, Goran, Čečo, Tošo, Fronzi, Dejan, Zoki, Marine, Kotnik, Doni, Niko, Frane, Hašo
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi
ALBIN SPROGAR
Isk
sc/6,1?0 se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam izrazili 2 , pokojniku darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Posebej se in Va j.Vjerno članom Gasilskega društva Črmošnjice, ki so ga pospremili k zadnjemu počitku KuL nh^C)Vc poslovilne besede. Hvala gospodu župniku za opravljen obred ter pogrebni službi ar za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
MICO!
V življenju so ljubezni, ki zmešajo glavo, čute, duha in srce; med vsemi je ena sama, ki ne zmede, ampak prodre v globino - in ta umre edino le z bitjem, v katerem se je zakoreninila.
Anja
■ —
POPRAVEK
Pri zahvali VINKA GORENCA iz Jelendola 14 se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku za obiske na domu in lepo opravljen obred. Še enkrat hvala!
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča in babica
ANTONIJA
GORNIK
iz Novega mesta
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo drago mamo tako množično pospremili na zadnji poti, sorodnikom, sosedom, prijateljem ter vsem za darovano cvetje in sveče, Gasilsko-reševalnemu centru Novo mesto, Nuklearni elektrarni Krško, Krki Kozmetiki Novo mesto. Še posebej se zahvaljujemo Urološkemu oddelku bolnišnice Novo mesto. Hvala gospodu proštu Lapu za lepo opravljen obred, novomeški godbi, gospodu Brcarju za odigrano Tišino in pogrebni službi za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od tvojega življenja.
V 56. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, brat, stric, nečak in bratranec
ALOJZ PAJK
z Blata 10
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino. Zahvaljujemo se sosedom, vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, podarjeno cvetje, za sv. maše in sveče. Posebna zahvala Pljučnemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, Zdravstvenemu domu Trebnje, dr. Humarju, patronažni sestri Mojci, PGD Račje selo in DU Trebnje. Hvala tudi g. kaplanu za lepo opravljen obred, govornikom, pevcem za lepo zapete žalostinke ter pogrebni službi Oklešen.
Žalujoči: žena Anica, sestri in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega najdražjega moža, očija, dedija, brata, strica in
tasta
TONETA KORDIŠA
iz Novega mesta, Šolska 14 a
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, izrazili pisno in ustno sožalje, darovali za medicinsko opremo Splošni bolnišnici Novo mesto, cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Rafku Kapšu, osebju Intenzivnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, dr. Roženbergarju in osebni zdravnici dr. Miočevi za zdravniško pomoč in skrb. Hvala sodelavcem podjetja Zarja, d.d., ter gospodom Murnu, Padevskemu in Piškurju za poslovilne besede. Prisrčna zahvala g. proštu Lapu za tople besede in lepo opravljen obred kakor tudi pogrebni službi Oklešen, JP Komunala in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Življenje celo si garal, za dom, družino vse si dal.
Zdaj hiša je prazna in tema povsod, le sledi ostale so od dela tvojih pridnih rok.
V 58. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oči, dedi tast, brat, zet in stric
Pomlad v tvoj vinograd je prišla in čakala, da prideš tudi ti, sedla je na rožna tla in zajokala, ker te ni.
'■tleli r -r1 se ‘n 73 scboj pustil praznino v širokem krogu domačih in prijateljev, ki smo ga poznali in ?*°Vesa i ^ato se želeli zahvaliti vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali v dneh žalosti in bolečega '»zna skreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom Hrovatovim in Bradačevim ter vsem prijateljem ha	ki	ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili
oddelk P(ltl' Zahvaljujemo se tudi kolektivoma OŠ Dolenjske Toplice in Intenzivnemu odseku Internega Hvala	°*ektivom Crtalič, Krka-Scktor za tehnično oskrbo in energetiko ter GG-Transport in
Upok	župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Oklešen, združenju ZŠAM,
i^ardiofn/rCV ‘n Gasilskemu društvu Dolenjske Toplice. Posebej se zahvaljujemo dr. Stariču mskega oddelka SB Novo mesto za vso skrb in nego. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
IVAN FINK
iz Dolenjskih Toplic
ruštvu in osebju
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš oče, stari oče in pradedek
VINCENCIJ BALKOVEC
iz Drenovca 20 pri Vinici
Iskreno se zahvaljujemo sosedom za vso pomoč v teh težkih trenutkih, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za darovane sv. maše. Hvala vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi dr. Liljani Špec, pevcem iz Doblič in Vinice, ge. Majdi Pavlin, ge. Mileni Perko za poslovilne besede, g. župniku Jožetu Rački za lepo opravljen obred, g. Matkoviču za zaigrano Tišino ter pogrebni službi Flajnik. Vsem še enkrat lepa hvala!
Vsi njegovi	>
m TEDEIM ¥Ai ZANIMA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - i
/ESTILA -E-ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 17. junija - Dolfe Petek, 18. junija - Marko Sobota, 19. junija - Julijana Nedelja, 20. junija - Silverij Ponedeljek, 21. junija - Alojz Torek, 22. junija - Ahac Sreda, 23. junija - Kresnica
LUNINE MENE
20. junija ob 20.13 - prvi krajec
kino
BREŽICE: 17. in 18.6. (ob 19. uri) ter od 19. do 21.6. (ob 21. uri) film Mogočni Joe Young. 17. in 18.6. (ob 21. uri) ter 19. in 20.6. (ob 19. uri) drama Življenje po življenju. 23.6. (ob 19. in 21. uri) komedija Sesuti Harry.
ČRNOMELJ: 18. in 19.6. (ob 21. uri) kriminalka 8 mm. 20.6. (ob 20.30) Mafija.
DOBREPOLJE: 20.6. (ob 20.30) drama Zaljubljeni Shakespeare.
GROSUPLJE: 18.6. (ob 20. uri) drama Zaljubljeni Shakespeare.
IVANČNA GORICA: 17.6. (ob 20. uri) drama Zaljubljeni Shakespeare.
KOČEVJE: 21.6. (ob 18. in 20. uri) drama Zaljubljeni Shakespeare.
KRŠKO: 17. (ob 20. uri) ter od 18. do 20.6. (ob 18. uri) komedija Past za starše. Od 18. do 20.6. (ob 20. uri) kriminalni film Kvartopirci.
METLIKA: 18.6. (ob 21. uri) komedija Mafija. 20.6. (ob 18.30 in 20.40) kriminalni film 8 mm.
NOVO MESTO: Od 17. do 23.6. (ob 19. in 21. uri) akcijski film Mogočni Joe Young.
RIBNICA: 19.6. (ob 22. uri) drama Zaljubljeni Shakespeare.
TREBNJE: 18. (ob 20. uri) in 20.6. (ob 17. uri) grozljivi film Noč čarovnic.
VELIKE LAŠČE: 19.6. (ob 20. uri) drama Zaljubljeni Shakespeare.
PBS.
Poštna banka Slovenije, d.d.
Na več kot 270 poštah po vsej Sloveniji lahko odprejo
žiro račune
fizične osebe, samostojni podjetniki, obrtniki, dmšt\’a in civilno pravne osebe.
Informacije na tel. št.: 0611174 1207, 062/228 8247, 063/425 2712.
Dolenjska borznoposredniška družba
sprejema
NAROČILA ZA PRODAJO ALI NAKUP VREDNOSTNIH PAPIRJEV (TUDI DELNICE, PRIDOBLJENE S CERTIFIKATOM)
na Glavnem trgu 10 v Novem mestu (pri frančiškanski cerkvi), na izbranih enotah DOLENJSKE BANKE, d.d., in v AKTIVI, d.o.o., Krško, Cesta krških žrtev 23 Pokličite naše borzne posrednike! Tel.: 068/372-710. 371-82-21
JAVNO POOJETJE
W<m KOMUNALA .NOVO MESTO
JP KOMUNALA Novo mesto obvešča vse porabnike pitne vode v Šentjerneju in bližnji okolici, da bo zaradi večjih obnovitvenih del na vodovodnem omrežju občasno motena oskrba s pitno vodo. Obnovitvena dela bodo trajala predvidoma do konca septembra.
Prosimo za razumevanje!
JP KOMUNALA Novo mesto
RESISTEC, d.o.o., & C.o.k.d.
Enota v Kostanjevici na Krki Krška c. 8, 8311 Kostanjevica na Krki
potrebuje za enoto v Kostanejvici na Krki večje število delavcev/delavk v proizvodnji žičnih uporov
Pogoji:
- dokončana osnovna šola
- zaželjene delovne izkušnje.
Delo je za določen čas z možnostjo kasnejše redne zaposlitve za nedoločen čas.
Nastop dela takoj. Pisne vloge pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
1
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja
UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušit Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za I. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.920 tolarjev, za upokojence 9.028 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 21.840 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. dntga valuta v lej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu.
OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani J.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-601-59881. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212.
Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda m naročniška služba 323-610; mali ogluši in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odsl. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
BELA TEHNIKA
SKRINJO LTH, 380-litrsko, lepo ohranjeno, malo rabljeno, prodam. (068)78-344.
KMETIJSKI STROJI
S1LOKOMBAJN Vihar 40 in izkopač krompirja prodam. Stane Staniša, Konec 12. Novo mesto, (0609)634-131.	2162
KOMBAJN CLASS, širina kose 2 m, prodam. B(068)49-352.	2166
TRAKTOR ZETOR 5211 prodam. B (068)89-821.	2201
DOBRO OHRANJEN traktor IMT 542, letnik 1982, ugodno prodam. B (068)47-894. RABLJENO KOSILNICO Gorenje Muta ali Alpina kupim. B (068)44-420.	2238
KOMBAJN za krhanje koruze, v dobrem stanju, prodam, B (0608)89-259 ali (0609) 654-962.	2254
SAMONAKLADALKO Sip 26, kot novo, prodam ali menjam za manjšo. B (0608)75-411	2196
V.
Tisk: DBLO-TCR, d.d., Ljubljana.
Splača se varčevati!
DOLGOROČNO VEZANA TOLARSKA SREDSTVA
Doba varčevanja
Obrestna mera
MOTORNA VOZILA
FORD ESCORT 1.8 CLX D karavan, letnik 1991, rdeč, 140.000 km, prodam. B (068) 341-300, Avto-hit, d.o.o..	1971
CITROEN ZX avantage 1.4 i, letnik 1995, temno zelen, dodatna oprema, prvi lastnik,
75.000 km, prodam. "B (068)341-300, Avto-hit, d.o.o..	1973
GOLF JX D, letnik 1988, prodam. B (041)797-974.	2160
R 5 F1VE, letnik 1995, registriran za celo leto, srebrne kovinske barve, lepo ohranjen, ugodno prodam. B (068)59-290.	2163
OPEL KADETT 1.7 D, letnik 1991,113.000 km, prodam, lahko na kredit. B (063)485-671.	2172
JUGO KORAL 45, rdeč, letnik 1989, registriran do 11/99, lepo ohranjen, prodam za
85.000 SIT. O (068)85-494.	2175
MARUTI, letnik 1993, rdeč, prodam. "S (068)81-231, po 16. uri.	2177
LAGUNO 1.6 16 V RXE, belo, staro 13 mesecev, prodam. S (068)341-552.	2180
GOLF JGL D, S paket, letnik 1985, bel, zelo ohranjen, drugi lastnik, registriran za celo leio, prodam. C (041)745-832.	2181
JUGO 45 KORAL, letnik 1988, registriran do 3/2000, ugodno prodam ali menjam za motorno kolo CTX, novejši letnik. "B (068)64-334, zvečer.	2183
FORD FIESTO Boston, letnik 1993, prodam. -B (068)75-256, Otočec.	2188
BMW 316, letnik 1987,127.000 km, izredno ohranjen, registriran do 2/2000, prodam. B (068)341-864.	2189
GOLF D. letnik 1982, registriran do 1/2000, prodam. © (068)58-631.	2191
OPEL ASTRO 1.6 GL, letnik 1993, belo,
91.000 km, ohranjeno, ugodno prodam. B (068)87-292.	2192
HYUNDA1 PONY 1.5 GLS, letnik 1990, registriran do 12/99, prodani. B (068)325-984.	2193
GOLF CLD, letnik 1991, registriran do 6/ 2000, 5V, 5 prestav, sive kovinske barve, prodam. B (068)42-951.	2194
JUGO 55 GVL, letnik 1989, lepo ohranjen, prvi lastnik, registriran do 2/2000, prodam. B (0608)79-356.	2197
CLIO, letnik 4/95, prodam. B (041)542-562. ŠKODO FAVORIT, letnik 1990, registrirano do 6/2000,86.000 km, prodam. B (068) 53-002.	2203
GOLF JX D, letnik 1990, 5 prestav, 3V, bel, prodam. B (068)52-519 ali (041)422-120. GOLF JX, letnik 1989, rdeč, prodani B (068)81-075.	2211
MOTOR MZ ali drugo kupim. B (068)76-313.	2212
OPEL ASTRO 1.6 GL, letnik 1993, belo,
91.000 km, ohranjeno, ugodno prodam. B (068)87-292.	2217
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do konca leta, prodam. B (068)342-109.	2219
LADO SAMARO 1500, 5V, letnik 1995,
63.000 km, belo, prvi lastnik, ohranjeno, garažirano, prodam za 400.000 SIT. B (068)341-962.	2220
OPEL ASTRO GS11.816 V, letnik 1994, belo, lepo ohranjeno, ugodno prodam. B (041 )628-851.	2253
JUGO 45, letnik 1987. obnovljen,, dobro ohranjen, prodam B (068)89-736	2233
GOLF, letnik 1986, registriran do 11/99, prodam. B (041)764-770.	' 2236
FIATTIPO 1.4 ie prodam. B (041)691-432.
nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev
TOM + 2,54 % TOM + 4,00 % TOM + 5,00 %
RENTNO VARČEVANJE V TOLARJIH
depozit	TOM + 5,50 %
depozit z valutno klavzulo	TOM + 5,50 %
mesečni pologi	TOM + 5,30 %
••
D olenjska
BANKA
Banka, kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati!
JUGO KORAL45, letnik 1989, registriran do 3/2000, prodam. B (068)83-531, zvečer.
ŠKODO FELICIO LX1, letnik 1995, rdečo, 46.740 km, za 787.500 SIT, Daewoo Nubira 1.6 SX, letnik 1997/98, zeleno, 35.900 km, za
1.522.500 SIT, škodo favorit LX, letnik 1994, temno modro, 71.924 km, za 493.500 SIT, pick up LX D, letnik 1996, belo, 98.436 km, za
829.500 SIT, škodo felicio LX. letnik 1995, rdečo, 88.591 km, za 693.000 SIT, škodo felicio LX 1.6, letnik 1997, belo, 41.217 km, za
1.039.500 SIT, škodo felicio, letnik 1996, belo, 38.200 km, za 850.500 SIT in fiat tern-pro 1.6 ie, letnik 1996, kovinsko modro -zeleno, 65.405 km , za 1.365.000 SIT prodamo. B (0608)232-117, Avtoline, Krško.
R 4, letnik 1991, rdeč, registriran do 5/2000, in 15 m3 bukovih drv prodam. B (068)89-745. R 5 CAMPUS, letnik 1992, lepo ohranjen, nikoli karamboliran, ugodno prodam B (041)505-571.	2174
PASSAT KARAVAN TDI. letnik 1994. kot nov, prodam. B (068)341-952.	2243
R 5 CAMPUS, letnik 1990 ali 1991, in fiat punto 55, letnik 1995, kupim. B (068)79-763. 2249
TWlNGO PACK, letnik 1996, registriran do 5/2000, prodam. B (068)69-206 ali (041 )715-283.	2251
TERENSKO VOZILO Opel Montery V6, letnik 1993, 23.000 km, vsa možna oprema, registriran za celo leto, prodam. B (041)628-851.	2252
GOLF JGL D, letnik 1984, in golf JX D, letnik 1987, prodam. B (068)770-027 ali (041) 651-125.	2209
CLIO 1.4 RT, troje vrat, bele barve, registriran do maja 2000, prodam. Tel.: 041/628-385
PEUGEOT 205 GL, letnik 1989, rdeč, 76.000 km, prodam. B (068)341-300, Avto-hit, d.o.o.
CITROEN ZX 1.4 reflex, letnik 1993, bel,
95.000 km, prodam. B (068)341-300, Avto-hit, d.o.o.	2257 CITROEN AX CABAN 1.1 i, letnik 1993, kovinsko siv, prvi lastnik, 92.000 km, prodam. B (068)341-300, Avto-hit, d.o.o.
MARUTI 800, letnik 1993, bel. prvi lastnik,
31.000 km, prodani. B (068)341-300, Avto-hit, d.o.o..	2259
HYUNDAIPONY 1.3 LS, letnik 1990, kovinsko siv, 128.000 km, prodam. B (068)341-300, Avto-hit, d.o.o..	2260
FORD ESCORT 1.8 CLX D, letnik 1992, bel, 73.000 km, prvi lastnik, prodam B (068)341-300, Avto-hit, d.o.o..	2261
FIAT UNO 45, letnik 1990, črn, 50.000 km, prodam. B (068)341-300, Avto-hit, d.o.o.. ŠKODO FORMAN LX. letnik 1994, svetlo zeleno, 72.000 km, prodam. B (068)341-300. Avto-hit, d.o.o..	2263
R 4 GTL, letnik 1990, rdeč, registriran do 10/ 99, prodam. B (068)85-612.	2205
R 5 F1VE, letnik 1994,3V, nekaramboliran, prodam. B (068)26-062.	2246
DOBRO belo vino prodam po
icoosrffljg
B (068)65-871.
BELO VINO prodam. Bojan Vraničar, Z '» ja vas 29, B (068)75-576, v soboto m neu^ zvečer.	.
VEČJO KOLIČINO šmarnice in žganje zelo ugodno prodam. B (068)	y
ali 84-151, po 20. uri. ;1>»-
nii stena-
VETROLOV, hrast, masiva, zunanjii, 125-218, vrata 90-218, notranji hrast, m stena 159-222. vrata 100-222, vhodna
hrast, masiva, krilo 86-200. vhodna vr	^
esen, krilo 90-200, vezano okno, 122' "^2)4 lo, prodam. B (068)321-344.
600 LITROV dobrega rdečega vina izhj^ sko -sremiškegaokoliša (Pišece)^' ali od 120 SIT dalje. B (0608)650-^ (041)823-938.	^
ZARADI PRENEHANJA Pletfsl£ n,vi-prodam po zmerni ceni izučeni puf
223«
odlič«0
jalni stroj z 5 vreteni in pletilni stroj
Gros 5. Naslov v upravi lista.
KOZOLEC TOPLAR (dvojnik), ohranjen, v Grmovljah pri Škocjan P ^5 Tf (041)584-266, popoldan.
n. B (068)65-009-
VINO šmarnico prodam.
POSEST
MEŠAN GOZD v Butoraju, Črnomelj, prodam. B (068)51-787.	2170
V ČRNOMLJU prodam hišo, 300 nri, z vsemi priključki. B (068)51-787.	2171
V NOVEM MESTU prodam hišo v III. gradbeni fazi. B (068)83-711, po 18. uri. 2210
V NOVEM MESTU prodamo za 25.000.000 SIT hišo, 240 m1, parcela 702 m-’, CK. Media nepremičnine, B (068)325-449 ali (041)636-746.	2222
RAZNO
JASNOVIDKA A1DA (BiH). VvrednosNČ
mogoči po 1.12.1999. Cena 15.000 SIT-
1 ,;,.nošle>l'
pismu pošljite 5.000 SIT za neomej |S. lo vprašanj. Naslov: M, d.o.o., Tom' . ,jbod° 3320 Velenje (za Aido). Osebni konU*.
n od n**
ALTO	1,095.000	tolarjev
SVVIFT 1.0 3V 1,295.000 tolarjev
JIMNY 1.3 3V 2,495.000 tolarjev
GRAND VITARA 1.6 3V
3,095.000 tolarjev
AVTOSERVIS
MURN
Resslova 4 Novo mesto
TT 068/24-791 041/691-434
C
(O
o
a
(D
3
<D
a
$ SUZUKI
"	»K**	■■■....
GOSTINSKI LOKAL na
novomeškem Novem trgu oddamo (z odkupom opreme). Tel: 041/628-385
GRADBENO PARCELO z nekaj zemlje, primerno za stanovanjsko hišo ali vikend, v okolici Pišec, prodam. Elektrika in voda na parceli, dostop po makadamski cesti. IT (041)510-684 ali na naslov: Terezija Povše. Stranje 20, Blanca.	2225
PREKLICI^
ANGELCA KOTAR, s.p„ Kutarjeva 6, Šent-jernej, z 15.7.1090 preneham z dejavnostjo vodenje poslovnih knjig.	2105
PRODAM
OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suh, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna. TT (063)451*082. 1621
V CRIKVEN1CI (Hrvaška),
oddam apartma in sobe s uporabo	,01
(«5 1)786-398.	(o68)
V NAJEM oddam gostinski lokal- ,,76 58-285.	najem
V NOVEM MESTU iščamo za '0jeja*; pritlične prostore do 35 nr za rni ali nost. Redna plačila! B (041)402 3 2)99 (041)712-986.	£i„o.
Z ROKAMI (energijo) odpravlja"1 j20' B («41)823-890.	- (068)»'V
V VARS TVO vzamem otroke. ®	2215
801.	p|jc	v
IVICA ŠF.RFEZ1 v Motelu Pr0Sp,ri i" petek, J8.6. Srednja generacija. ^,„„1 posamezniki vabljeni na ples z nrtišb1! Lira in pevko Barbi. Organiza •	222
Metulji.____________________________j
SLUŽBO DOg
ZOBOZDRAVNIKA iz novome^® l0tu>o jc v mrežnem planu, s konccstjo, Top|jc8>J ambulanto v Šmarjeti pri Šmarje B (0608)41-436.
zaposlimo B (0608)41-a.ro.	ipl,:
IŠČEMO zastopnike za zdravstvfj^ah rnočke na terenu. APEL. B (068)3*' (041)714-583.	.avce.	Če
SPREJMEMO honorarne sode polile
imate proste popoldneve in a' 1 ■ x,|da"r
čite! B (066)272-111, dopoldan. |*^
16, uri ali zvečer na B |061)86
221
DOLENJSKI LIST
St. 24 (2599), 17. JuniJ®
galerija kralj
Novo mesto
za daljši ali krajši čas honorarno zaposli prodajalko v galeriji. Lahko je dijakinja ali študentka.
Inf. 068/372-720, 26-662.
NA OBMOČJU Dolenjske iščemo zastopnike za prodajo gospodinjskih aparatov. S (041)720-209.	J	V	2167
V PEKARNI PEPE v Škocjanu zaposlimo tesnega fanta za delo v pekarni. Možnost pnučitve. Ferkolj, Hrastulje 20, Škocjan, S (068)76-251.	2169
NUDIMO delo na domu (sestavljanje igrač). O (064)620-021, od 16. do 21. ure. 2178 2 TRGOVKI, ena je lahko pripravnica, in natakarico zaposlimo na Suhorju. B (068) 50-290, dopoldan.	2186
IZZIV za vas in vaš čas. Samo z resnim delom 'n našim sodelovanjem vam nudimo dobro hnančno varnost in zaposlitev! tt (041)712-986 ali (041)402-503.	2198
Zaposlimo voznika C, E, za nedoločen čas.
KAMION prikoličar Relacija: SLO - ITALIJA - SLO Tel. 0609/626-266 0609/641-222
COMMEX, d.o.o., servis za čiščenje, redno “posli več delavk in 2 delavca. B (041)757-048.	2200
OB ODPRTJU nove piceije zaposlimo najt ,?rice’ kuharja (-ico) za nedoločen čas.
Nelly.B (041 (794-606.	2228
DELAVCA za delo v ročni avtopralnici “poslimo. B (041)726-635.	'	2232
NATAKARICO redno in kuharja (-ico) za P° ovični delovni čas zaposlimo v gostilni v °vem mestu. Delo je izmensko, nedelje Proste. B (0609)619-014.	2245
k* TE VESELI delo za šankom, se oglasi! »(0609)617-700.	2248
NOBENI INŽENIR, gradbeni tehnik in io r h tC^e 8radbene mehanizacije dobi-pjf zaposlitev. Plačilo po dogovoru. °nra: Delo.	2255
STANOVANJA
V NOVEM MESTU, Dolenjskih Toplicah, Trebnjem ali okolici najamem garsonjero ali enosobno stanovanje, ® (0609)637-114.
V NOVEM MESTU, na Seidlovi, prodamo dvosobno stanovanje, 65 m2, tretje nadstropje, CK, telefon, domofon, dvigalo. Cena: 9.400.000 SIT. Media nepremičnine, ® (068)325-449 ali (041)636-746.	2221
V NOVEM MESTU oddam neopremljeno enosobno stanovanje, ® (068)25-185.
V NOVEM MESTU prodamo enosobno in dvosobno stanovanje. Media nepremičnine, ® (068)325-449 ali (041)636-746.	2223
PRODAMO ali damo v najem novo enoin-polosbno stanovanje, 44.80 m2, ter oddamo poslovne prostore, 46.70 m2, Mušičeva 15, Novo mesto, ® (068)371-220.	2229
V CENTRU Črnomlja prodamo enonadstropno hišo z zemljiščem, 700 m2, takoj vseljivo. ® (068)51-349 ali 51-462.	2239
TRISOBNO STANOVANJE v Novem mestu oddam.® (041)695-539.	2250
ENOSOBNO STANOVANJE, mansardno, 51 m2, v Črnomlju prodam. ® (068)66-662.
ŽIVALI
KRAVO po izbiri, lahko tudi s teletom, prodam. B (068)25-334 ali 78-321.	2164
BREJO TELICO prodam, kupim pa 10 dni staro tele. B (068)79-833.	2179
BIKCA, starega 8 tednov, sivega, in koruzo prodam. Jordan, Ruhna vas 4, Škocjan. 2182
RJAVE JARK1CE - nesnice, stare 3 mesece, prodajamo vsak delavnik. B (068)489-075, (041)572-088 ali (068)49-711.	2185
BELE PIŠČANCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo po 300 SIT/kg. Vrtačič, B (068)81-519.	2231
PRAŠIČE za nadaljnjo rejo dli zakol zelo ugodno prodam. B (068)42-532 alj(041) 727-485.	2237
MLADO sivo kravo in puhalnik Tajfun, z motorjem, prodam. B (068)83-227.	2244
PSIČKI, čistokrvni ovčarki, stari 2 meseca, podarimo dobrim ljudem. B (0608)87-395. MLADE KOZE, dobre mlekarice, bele, ugodno prodam. B (068)69-313.	2187
KRAVO SIMENTALKO s tretjim teličkom prodam. B (068)76-440.	2218
1.
OSNOVNA ŠOLA PREVOLE Prevole 32 8362 HINJE Tel.: 068/43-904
razpisuje prosta delovna mesta:
Učitelja angleškega jezika z dopolnjevanjem obveznosti glasbene vzgoje - za določen čas od 1.9.1999 do 31.8.2000. Učitelja kemije-biologije z dopolnjevanjem obveznosti - za
določen čas od 1.9.1999 do 31.8.2000.
Učitelja športne vzgoje z dopolnjevanjem obveznosti v OPB
- določen čas od 1.9.1999 do 31.8.2000,
Učitelja zgodovine in geografije - za določen čas od 1.9.1999 do 30.11.1999 za polovičen delovni čas.
Učitelja za razredni pouk - za določen čas od 1.9.1999 do
31 -8.2000.
Vzgojiteljico za vrtec - za določen čas od 1.9.1999 do 31.8.2000. ■ Socialno delavke - za določen čas od 1.9.1999 do 30.11.1999 za polovičen delovni čas.
• Učitelja za OPB 1. in 2. razred - za določen čas od 1.9.1999 do 31.8.2000 za polovičen delovni čas.
j^ošnje s potrdili o izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljite na gornji asl°v v osmih dneh po objavi.
4.
DEŽURNE TRGOVINE
£**, 19- junija, bodo odprte naslednje Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market Ljubljan-
?! 1’ 20- u'e: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska •“ '• “0 20. ure: market Saša, K Roku -do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma ■* do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od s ? *	mlečni_diskont Vita, Šmihel
■ “n 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska
ort 7 ?e ^	markel ^aia’ B™vas
■ “019. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od iv!, u,e: sam°postrežba Azalea, Brusnice
* do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna
od irtU' U,e: ^oma ®,car' ^moleriia vas j"do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas
• do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas
Stopičah ^ Ure' lr^°Vina ^er°' ^moarii'ce Pf'
^ do 20. ure: market Perko, Šentpeter .do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas
od r no '7'Ufe; market Malka’ Mes.tne nl've . do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk,
lija
, n, j: do 13. ure: Market • IrSela: °d ^ do 16, ure: Urška
^? 1,01?'m' Sam°l,ostre^a
Neju° '8'We: tr^ovina KlaS| ^ma,ie Pr' ^enl'
•?£} ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje
orna,7 *0,20' junija, bodo odprte naslednje ^apne živi)
C** °d 8. do 11. ure: Samopostrežba •tari ^arkel Kandijska, Samopostrežba ^ Market Ljubljanska, Market Ragovska, ‘ !ska' Market Kristanova, Market Drska, Market Seidlova
od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, ure do 19,30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7,30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah
od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7, do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
• Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška
• Straža: od 8. do 11. ure: Prodajalna Samopostrežba
• Šentjernej: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Šentjernej
od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje
• Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market
• Škocjan: od 7,30 do 10. ure: Pri mostu
• Trebnje: od 8, do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
• Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
• Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
• Črnomelj: od 8. do 11, ure: Pod lipo, Market Čardak
• Semič: od 7.30 do 10.30: Market
• Brežice: od 8. do 11. ure: Market
5
i
RADIO MAX
88,9 FM 87,6 FM
STU O
n
03.0 MHZ
Verjem^
1
^Ir
Krvavec	Kum
104,5	105,9
\o* 2°/>
<9	K	O
o,
n
■ /
/cev 1*2 •S 068/324-377
RADIO f BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
TELEVIZIJA NOVO MESTO
al
!/ 4
* B v.
& 5*
r ■ * I
Novo mesto, Lebanova 24
tel./fax:	068/322-282
tel.	068/342-470
mobitel:	0609/633-553
Prodamo:
• hiše: v Novem mestu. Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Žužemberku, Mokronogu, Srednjem Lipovcu, Semiču, Kostanjevici, Straži, Brezovici pri_ Šmarjeških Toplicah, Zagradu, Škocjanu, Grobljah, Volč-kovi vasi, Gor. Vrhpolju in drugod;
• stanovanja: v Novem mestu. Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Kranju, Smolenji vasi;
• vikendi: na Otočcu - okolici, v Brežicah - okolici, Dvor-Boršt, Kot pri Dvoru, Straža, Trška gora, Gabrje, Bučka, Podturn-Jagodnik, Stari Ljuben, Tolsti Vrh, Šmarješke Toplice, Šentrupert - okolica in dugod;
• gradbene parcele: v Češči vasi, Mirni Peči, Mokronogu, Šentjerneju-Groblje, Vrh nad Šentrupertom;
• poslovni obiekti in prostori: v Novem meshL Črnomlju, Sevnici -Dol. Boštanj, Šentrupertu, Žužemberku
• ostalo: prodamo kmetije, odda- . mo v najem stanovanja in poslovne prostore.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
ROLETARSTVO
»ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE
•VERTIKALNE ŽALUZIJE •PLISEJI •ROLOJI •TENDE •KOMARNIKI •FASADNI PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS
. Šentjernejska cesta 13,
8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fax: 068/341-673
PVC
STAVBNO POHIŠTVO
• OKNA • VRATA »VSEH OBLIK*
zunanja žaluzija
aluminijasta roleta
mm
ITIH4 HCII
notranja žaluzija
ravne
kupolaste
* balkonske
* senčniki
ZA VAŠ DOM ali
POSLOVNI OBJEKT
m
R A D
U NIV 0 X
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
^žjcrepževaifVcž-^
!ž>/7£z;
Postregli vas bodo s: picami
hamburgerjem giricami pomfritom sladoledom ledeno kavo sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami.
Vabljeni
NOHTI
• Podaljševanje nohtov • Frizerstvo • Ličenje Tel.: 068/78-071 Ivica Marn, s.p. Mirna Peč
IKO CRKNE TV... Pokličiteil
•■VHABS« 39. M METC ELEKTRONIKA
BAJC
Zanesljiv
www.avtoimpex.si
VI NAM - 1 oglas na kratko s pošto po 068/323-610 ali 041/623-116	MI VAM odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU |
ŠTUDENTSKI TABOR Čisto morje, mrzlo pivo ali vročo juho, poceni bivanje lahko vedno dobite ANKARAN pri nas v ŠTUDENTSKEM TABORU ANKARAN. Vabimo vse, ki gredo na izlet, na kratek oddih, na dopust, v naše bungalove pod borovci, v času od junija do septembra. Informacije in rezervacije ® /faks: 061/271-471, 061/1232-122, int. 249.	
Gremo na morje!
Z gumami Kleber.
Obiščite pooblaščene trgovine Kleber in povprašajte po nagradnih karticah. Potrebno jih bo samo izpolniti in z našo pomočjo boste takoj v igri.
Pravila so enostavna, nagrade pa poletno mikavne. Sodelujete lahko do 30. junija, sicer pa ste pri nas vedno dobrodošli, z veseljem vam bomo svetovali!
250 majic + 3 x enotedenske počitnice v Istri za dve osebi
Pooblaščene
trgovine
Mercatnr kz Krka 2.0.0.
Knafelčeva 2, 8000 Novo mesto Vidic Zlatko vulkanlrerstve Ljubljanska 91,8000 Novo mesto Aleš Lasič s.p.
Trnje 14, 8250 Brežice liki d.o.o.
Prešernova 15,8250 Brežice Melita Furlan s.p. Mihalovec 71 c, 8257 Dobova B-M Unetič Rostoharjeva 62, 8270 Krško Darko Oblak i.p.
Brege 41.8273 Leskovec Branko Metelko s.p. Planinska 8.8290 Sevnica Boris Kovačič s.p.
Gornje Vrhpolje 13,8310 Šentjernej Strahinič Nlklca Breg revolucije 5.8330 Metlika
Matija Brunskole s.p.
Hrast 1a, 8331 Suhor Anton Mali s.p.
D Bučarja 9,8340 Črnomelj PrtBalnmntaia mraia Citroen \ Prodajno-servlsna mreža Renault J
PORTRET TECjA TE(JnA
Dr. Jurij Cepuder
“Pravzaprav sem srečen človek. Moj poklic in mojp delo sta tudi moj konjiček. To je dano malokateremu, ” pravi primarij dr. Jurij Cepuder, dolgoletni predstojnik oddelka za poškodbe na novomeški kirurgiji. Primarij Cepuder te dni uživa svoj zadnji dopust. Ko bo končan, se bo iztekla tudi njegova delovna doba, desetletja dela zdravnika specialista kirurga in ortopeda, ki jih je tako rekoč do dneva (in tisočerih dežurnih noči) prebil v novomeški bonišnici. In to delavno, garaško. Delavnost je ne samo njegov življenjski moto, je njegov življenjski slog, prepričanje in poudarjena značajska lastnost.
Dr. Cepuder je sicer Ljubljančan. Njegov oče, zanimiv in originalen človek, se je rad pošalil, da so Cepudripotomci rokovnjačev iz ljubljanske okolice, drugič spet, da so bili njihovi predniki prekmurski “šintarji”. “No, in 'šintarski’ predniki so prav pri meni udarili ven, ” se nasmeje ta prijetni Novomeščan. Dr. Cepuder je v Novem mestu preživel več časa, kot ima službenih let. Ze kot študent medicine je po 3. in 4. letniku opravljal počitniško prakso v novomeški bolnišnici, kjer je takrat na kirurškem oddelku vladal prof. Oton Bajc, daleč naokrog priznana in cenjena strokovna avtoriteta, klen in trden človeški značaj, ki je mladega študenta pritegnil z magično močjo. Ko je po 4. letniku plaho vprašal prof. Bajca, enega zadnjih slovenskih vsestranskih kirurgov, če bi lahko po končanem študiju prišel v Novo mesto in pri njem specializiral kirurgijo, ga je najprej vprašal, koliko izpitov mora še opraviti, in mu potem postavil rok, do katerega mora končati študij. Zagnani mladenič je študij končal kot 4. v letni-
ku, se 1962 zaposlil v novomeški bolnišnici in takoj naslednje leto začel specializirati kirurgijo.Kot študenta na praksi v Novem mestu je dr. Cepudra prevzel fdm Sayonara, ki govori o ljubezni med Američanom in Japonko. Takrat je nekdanji odlični orodni telovadec že treniral japonsko borilno veščino judo in sklenil je, da se bo začel učiti japonščine. Njegova ljubljanska učiteljica, prof. Skuškova, prava Japonka, mu je, ko je služil vojake v Beogradu, odprla vrata v družino japonskega trgovinskega predstavnika. Tam pa se je zagledal v majhen lep smaragd, kot bi prevedli japonsko ime Ruriko, ki je od leta 1963 gospa Cepudrova, sicer magistra farmacije in dolgoletni vodja novomeške bolnišnične lekarne.
Primarij Cepuder - od 1967 specialist kirurg, od leta 1968 vodja oddelka za poškodbe, od 1978 pa še prvi novomeški specialist ortoped - ne ve, koliko pacientov je šlo skozi njegov oddelek in ambulante. Tudi na cesti jih večine ne spozna. “Bolnike sem vajen gledati v bolnici, na postelji in jih kot ljudi v normalnem okolju težko prepoznam. ” In preveč jih je bilo. Prepoznajo pa oni njega. Pa ne samo prepoznajo, s hvaležnostjo sega spominjajo in s spoštovanjem govorijo o njem. Kot tista ženica iz podgorskega Suhadola, ki jo je pred 30 leti kot mlad kirurg operiral za stomo in se po težki operaciji ne samo strokovno zdravniško, ampak toplo človeško zavzel za trpečo mater sedmih otrok. Se danes je trdno prepričana, da ji je prav on rešil življenje. Po toliko letih bi ga spet rada videla.
Primarij dr. Cepuder je poleg vsega drugega naučil operirati številne mlade zdravnike in v veliki meri je njegova zasluga, da je novomeški kirurški oddelek postal učni oddelek, kjer študentje medicine iz Dolenjske in Bele krajine opravljajo strokovno prakso. Vendar ni učil samo dr. Cepuder, tudi sam se je dal kaj naučiti. Tako ga je, rekreativnega tekača, njegov mlajši kolega dr. Boris Pogačar leta 1995 pregovoril, da sta šla na Beneški maraton. Pri 58 letih je 42 km in 195 m pretekel prej kot v štirih urah! In ta maraton končal še naslednje leto in leta 1997, ko je že dopolnil 60 let.
Sicer pa je njegov stari oče pri 96-ih letih še igral klavir in bral časopise brez očal. Taki so Cepudri.
ANDREJ BARTEU
GROZIL POLICISTOMA
SEVNICA - Zaradi klica, da I. T. pretepa otroka in grozi tudi ostalim prebivalcem bloka, sta se
12.	junija popoldne tja odpravila dva sevniška policista. Proti večeru sta I. T. izsledila v drvarnici, kjer je krmil zajce. Tako močno se je razburil, daje zagrabil lopato in večkrat zamahnil proti policistoma, ki sta ga mirila. Grozil jima je, da ju bo ubil, in ves čas mahal z lopato. Z desno roko je pograbil celo kuhinjski nož, takrat pa sta mu policista odvzela oboje orodij, ga podrla na tla in ga vklenila. Prepeljali so ga na sevniško policijsko postajo.
PONAREJEN BANKOVEC
NOVO MESTO - Neznan storilec je 11. junija v lokalu Dioniz vnovčil ponarejen bankovec za tisoč tolarjev. Da gre za ponaredek, so 14. junija ugotovili na Dolenjski banki - ekspozitura Drska, ko je lastnik lokala Dioniz vnovčil denar. Policisti so bankovec zasegli.
VKLEŠČENA V VOZILIH
KRŠKO - Na regionalni cesti pri Krškem se je 11. junija zgodila prometna nesreča zaradi prehitevanja pod vrhom klanca, ko preglednost ni zadostna. Ko je 20-letni M. R. iz okolice Krškega prehiteval neznano vozilo, je nasproti pripeljal 30-letni V. B. iz okolice Brežic. Kljub zaviranju je prišlo do čelnega trčenja levih delov vozil. Oba udeleženca sta ostala ukleščena v vozilih, iz katerih so ju izrezali krški poklicni gasilci. Ostala sta na zdravljenju v krški bolnišnici.
SLOVESNOST V POČASTITEV DNEVA POLICIJE
KOSTANJEVICA NA KRKI -Policijska uprava Krško, policijsko veteransko društvo Sever Posavje in Območni policijski sindikat Posavja vabijo v sredo, 23. junija, ob 15 uri na slovesnost v počastitev dneva policije, ki bo v prostorih Galerije Božidarja Jakca v gradu v Kostanjevici na Krki.
29. GASILSKI AVTO RELI
RATEŽ - Gasilska zveza Novo mesto vabi v nedeljo, 20. junija, na 29. gasilski avtoreli, in sicer ob 11.30, v gostilno Vovko. Ob 12. uri bo ogled tekmovanja po točkah. Razglasitev rezultatov, podelitev pokalov in priznanja pa bo predvidoma ob 14.30 pri gasilskem domu PGD Ždinja Vas, ki praznuje 20-let-nico delovanja.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Avtomobili na pločniku, otroci na cesti - Odvzem zemlje sprejela tragično - Varnostnik G7 našel in vrnil izgubljeni fotoaparat - Zalivanje vrtov in pranje avtomobilov
Mirko Čadonič iz Črnomlja je
tokrat poklical zaradi ob dopoldnevih neprestano zaparkiranega pločnika od vrtca do osnovne šole pri črnomaljskem srednješolskem centru, tako da morajo šolarji in starši z majhnimi otroki hoditi po cesti. Očitno nekateri šoferji zaradi tega nimajo slabe vesti, saj sta na pločniku že nekaj časa redno parkirana avtomobila z registrskimi številkami: NM 69 - 59P in NM 20 - 66H. Mirko je opazil tudi, da iz smeri Vinice proti Črnomlju, ko sc pripelješ v Kanižarico, še vedno stoji stara tabla za oznako kra-
Halo, tukaj DOLENJSKI LISTI
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z f bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisil di-nili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
V ___________________z
ja, tako da vozniki ne vedo, ali gre za začetek Črnomlja ali ne in s tem za omejitev hitrosti. Mirko se tudi sprašuje, ali ima občinski “minister za turizem” vrečevino na ograji pred hišo št. 28 v Ulici Staneta Rozmana, kjer so jo obnavljali, za zaščitni znak ali ponos Črnomlja, da navlake nihče ne pospravi.
Ivan Puntar iz Krškega pa je imel ugovor na ponovno objavljen članek iz leta 1963 na zadnji strani z naslovom “Kljub odvzemu zemlje vedro razpoložena”, s katerim se njegova starša nista strinjala, ker je bil debela laž. “Odvzem zemlje sta sprejela tragično, predvsem oče. Preživnina, ki je morala preživljati tri ljudi: očeta mamo in očetovo sestro, je bila mizerna. Za vse tri so prejemali nekaj čez 27.000 din, 1 af je bilo manj, kot je tedaj dobil socialni podpiranec. Na dostojno raven se je preživnina dvignila šele po osamosvojitvi in takrat jo je prejemala le še mati.
Franc iz Brusnic rad bere Dolenjski list, moti ga le, da nalepka z naslovom pogosto prekrije številko in datum izida časopisa, zato predlaga, naj nalepko nalepimo višje.
Stanko iz Pivke je od dežurne
novinarke želel odgovor, ali sploh kdo v slovenski oblasti dela za dobrobit slovenskega naroda. -Odgovor: V glavnem delajo gospodje in gospe zase, kakšna izje-
TUDI ZA KOLESARJE IN POHODNIKE
Po prvi označeni jahalni poti
Društvo Krnica iz Velikega Nerajca in Konjerejsko društvo Semič sta preteklo nedeljo pripravila prvi organiziran pohod po prvi označeni belokranjski jahalni poti
VELIKI NERAJEC - Lani so rejci konj iz dragatuške krajevne skupnosti s konji prekrižarili svojo in sosednje krajevne skupnosti, saj so načrtovali pripraviti tri jahalne poti. Začetek vseh bi bil v Velikem Nerajcu, skozi katerega
PROSLAVA OB 70-LETNICI PGD ŠMIHEL
NOVO MESTO - Prostovoljno gasilsko društvo Šmihel - Novo mesto praznuje 70-let-nico obstoja in delovanja. Jubilejna proslava bo v soboto,
19.	junija, s pričetkom ob 16. uri. Upravni odbor vabi vse člane društva in ostale krajane, da se udeležijo proslave. Zbor bo pred gasilskim domom v Šmihelu, kjer bo krajši kulturni program in blagoslov slike sv. Florjana. Okrog 16.40 se bo proslava nadaljevala na vrtu nekdanje samostanske šole ob stavbi Združenja šoferjev in avtomehanikov v Šmihelu, kjer bo tudi svečana izročitev in blagoslov novega gasilskega vozila in društvenega prapora. Za veselo razpoloženje in ples bo igral ansambel Korenine. Za prigrizek in pijačo pa bo skrbela okrepčevalnica Pony z Velikega Slatnika. Na dan proslave bo popolna zapora Bajčeve ulice, in sicer od 15.30 do 16.50. Vabljeni!
ma pa se vendarle najde, ki potrjuje pravilo. Sicer pa za slovenski narod najbolj dela raja; kljub vedno dodatnemu tovoru marljivo vleče voz naprej.
Bralka iz Krškega, ki se je udeležila razstave cvetja na Otočcu, je imela to smolo, da je na osrednjem prireditvenem prostoru izgubila fotoaparat. Vsa nesrečna se je obrnila na bližnjega varnostnika G7, ki pa jo je takoj pomiril, saj je malo pred tem našel fotoaparat in ga odnesel v recepcijo. Bralka je dobila svoj fotoaparat nazaj, za kar se varnostniku Miru Railiču še posebej zahva-ljuje.
Starejša bralka iz Šentjerneja
se sprašuje, zakaj v Mercatorjevi samopostrežni v Šentjerneju dolgoletne delavke premeščajo na tlelo drugam, k njim pa se morajo voziti v službo delavke npr. iz Krškega in drugod. Gospa je opazila, da so trgovke zaradi grozečih se premestitev živčne in to slabo vpliva tudi na kupce.
Bralko iz Mušičeve ulice na Grmu v Novem mestu moti, da nekateri stanovalci zalivajo svoje vrtičke ali pa tudi po dvakrat na teden perejo svoje avtomobile z vodo, ki jo v bloku plačajo vsi, ker imajo le skupen števec. Bralka je prepričana, da bi jim morala občina, inšpekcija ali kdo drug to prepovedati.
J. D.
DNEVNIKOVA
PODOKNICA
DOLENJE MOKRO POLJE - Turistično društvo Šentjernej organizira Dnevnikovo podoknico, ki bo v petek, 18. junija, na Dolenjem Mokrem Polju, namenjena pa je Cvetki Šinkovec. Ob 18. uri bo promenadni koncert pihalnega orkestra občine Šentjernej, ob 19. uri prihod podokničarja in ansambla Bratov Poljanšek na vozovih, sledile bodo šaljive gasilske igre. Nastopil bo Šent-jernejski oktet, potem bo prikaz dela peric m prcdic, na koncu pa bo gasilska veselica z ansamblom Bratov Poljanšek.
PRAZNIK CESENJ “BRUSNICE 99”
BRUSNICE - Krajevna skupnost Brusnice in tamkajšnje gasilsko društvo organizira v nedeljo, 20. junija, tradicionalni praznik češenj. Pričel se bo ob 9. uri z nastopom godbe in folklornih skupin. Program bo pripravilo Tbristično društvo Aza-leja, v tem času pa bo na ogled tudi razstava in prodaja hrusniškili češenj in češ-njevih specialitet ter češnjevca. Ob 15. uri bo povorka kmečkih voz s prikazom starih kmečkih del in predstavitev društev, ki delujejo v krajevni skupnosti. Ob 16. pa se ho začelo družabno srečanje z ansamblom Petru Finka, v večernih urah pa bo izbor kraljice češenj. Generalni sponzor prireditve je Zavarovalnica Triglav.
pelje tudi pot v krajinski park Lahinja. Minulo nedeljo pa so prvič organizirano krenili po prvi označeni belokranjski jahalni poti, katere označitev je financiralo društvo Krnica iz Velikega Nerajca.
Ena od treh načrtovanih poti je bila pravzaprav urejena že pred časom, saj vodi od Velikega Nerajca do Vinice in nazaj po Župančičevi literarni poti. Druga pot, ki je najlepša od vseh treh in je doživela krst preteklo nedeljo, pa vodi od Velikega Nerajca po krajinskem parku in Župančičevi poti do romarske cerkve na Žež-lju, od koder se nadaljuje do lovske koče LD Vinica, po gozdni cesti do Bojancev ter naprej na Belčji Vrh in po krajinskem parku v Veliki Nerajec. Pot se izogiba glavnim in asfaltnim cestam, pripravili pa so jo konjeniški zanesenjaki Ivan Tkalčič z Belčjega
Vrha ter Vera Vardjan, Janja in Branko Pešelj iz Velikega Nerajca, pri pripravi prvega organiziranega pohoda pa se j im je pridru-žil še Peter Matkovič s Tanče Gore. Pot traja s postanki pet ur. S pridom pa jo bodo lahko uporabljali še ljubitelji hoje in kolesarji.
Kot so povedali v društvu Krnica, je zanimanje turistov za jahanje v Beli krajini vse večje. Nekateri pripeljejo s seboj celo svoje konje. Žato načrtujejo v društvu še označitev vinske jahalne p°b>® jo nameravajo vključiti v projek CRPOV. Vodila naj bi po vinskih goricah Dobličke gore proti Straz-nemu Vrhu in na Mirno goro. *a naj bi bila najtežja, a predvsem zaradi nenačrtovanih postankov zaradi gostoljubnih belokranjski vinogradnikov.	,
6	M.	B.-J-
TEKMOVANJE HARMONIKARK NA BRESTANIŠKEM GRADU
KRŠKO - V soboto ob 17. uri bo na gradu Rajhenburg v Brestanici tekmovanje harmonikark z diatonično harmoniko, ki po lanskem prvem tekmovanju postaja tradicionalno. Svoj nastop je prijavilo 20 harmonikark, izmed katerih je najmlajša stara 10 let in najstarejša le dvakrat toliko. Največ tekmovalk bo glede na prijavnice iz Posavja.
SLADICE PRI JAVORNIKU
RAKOVNIK - Po slastnih škampih vabi kuharski mojster Goran Pevec iz gostilne Javornik v tem mesecu in v juliju na sladice: ledeno torto, melonino kupo, črno višnjevo torto, gibanico, bovle, fra-peje, sorbete, narastke, kreme, pudinge, sladolede... Mojster priporoča z obsežnega jedilnega lista tudi domače raviole v krušni peči, koruzne vlivance z blitvo, njoke s škampi, lignje s krompirjem in paradižnikom v krušni peči, škampe po grško ali na buzaro.
PO BELI KRAJINI NA KONJSKIH HRBTIH - Prvi organiziran pon ^ po pr\’i označeni jahalni poti v Beli krajini je pripravilo društvo Krnica Velikega Nerajca v sodelovanju s Konjerejskim društvom Semič. Na n] je bilo kar 35 udeležencev, in sicer s šestimi vozovi z dvovpregami m jahačev iz vse Bele krajine in Novega mesta. Prav ta pot bo v pnho gotovo še vabljiva turistična ponudba. (Foto: M. B.-J.)
<£T ARS RAMOVŠ
^cslivaf Cforcz icc
Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali Dunaju...
Z manj miljami pa je bolj prijazno...
V Brežicah bo lepše.
(061) 125 33 66
DOLENJSKI LIST
____________________17.	junija	1965___________________
“Ta mladina je bodočnost domovine!”
Dolenjska je na zletu treh republik v Karlovcu nasi0?l}?j. vajo, ki je nosila simboličen naslov: Nastop mladine. 616 d J kov je uprizorilo točko po zamisli Mira Longike, Majde Pep? . in Milana Smerduja. Glasbo je prispeval Stane Fink. red pa je Franc Može. Karlovac je bil v teh dneh simbol raztgr mladosti, ki je bodočnost naše domovine.
Žagar hoče dvojno plačilo
Pred leti je bilo prepovedano obratovanje Pungeršičeve Vajsove žage venecijanke v Raduljah pri Bučki. Za prvo ^ je okoliškim kmetovalcem še danes zelo žal, ker je bil lasraZ. zelo pošten. O tem, da je venecijanka potrebna, so ljudje ‘ . pravljali na mnogih sestankih in oblast je končno dovolila o tovanje Vajsove žage. Ljudje so tja začeli voziti les, ven o treba dandanes kmetu odpreti mnogo vrat, preden prid ja rezanega lesa. Imeti mora gradbeno dovoljenje kot doka > ^ les res potrebuje, poleg tega pa mora plačati tudi koleke in -£ ter seveda plačati žaganje. To bi vse razumeli, nikakor pa km
češ
e morejo razumeti, da si uslužbenec žage pridrži krajevc , ^ a pripadajo žagi. Razen krajevcev pa sc marsikdaj iz$u,; „a
ne
da pripadajo žagi. ■ ».aj.,.,.	—j	—v ..
kak hlod ali deska. Prizadeti čakajo, kdaj bo samovolj'lOS Vajsovi žagi' kdo naredil konec.
Pobalinstvo brez primere
Krajevna organizacija borcev NOV je lani za
10-letnico
šole
odkrila v Podgorju na obnovljenem prosvetnem dom d ^ Pq minsko ploščo. Novembra so na tem prostoru zasadil' polov, ki jih je podarilo KGP Brežice. Drevje'lepo rastf’topol pred nedavnim je neznani pobalin obelil na eni izmeu skorjo v višini 10 cm in okoli debla. Drevo se bo seveda pd^^jj Ali je to storil iz prostaške objestnosti ali v želji, da bi s prostor? Otrok tega najbrž ni napravil.
Ne, ker je Cigan!
radzapo;
Rudi Brajdič, osemnajstleten fant iz Žabjeka, bi s£r j-ajšoj' slil. Prosto delovno mesto je bilo pri Kovinarju. i jelo-direktor je zatrjeval, da bo že poskrbel, da bo fant doni j.,
........ -	   '	'na	Kovinarjeva vrata,..
Neizkušeni Rudije nekajkratpotrk;	.	.
hi zvedel, če je sprejet, vsakokrat pa so mu rekli, naj Prl. |j t|a hodniič. Ko se je spet pojavil v upravi podjetja, so mu re„„’Ako je delavski svet prošnjo zavrnil. Rudije bil spet na cesti,
enak?
je delavski svet prošnjo zavrnil. Kudi je nii spei na ' praj; kot polkvalifieirani kovinar in gasilski podčastnik Marja g|j dič. ki se je prijavil v gasilskem domu v Ločni, kjer st
tl
človeka
prijavil v g, z njegovo kvalifikacijo.