Leto VIII., štev. 8 („jutro«xv.,st.4oa) Ljubljana, ponedeljek 19. februarja 1934
Cena 2 Din
opiaviiiaivo. L.juuijiiiia, tvnalljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
[nseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ui. — Tel. 3492 ln 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon ŠL 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42.
Podružnica Trbovlje: v htši dr. Baum-partnerla
Ponedeljska Izdaja
Poneuci UUajb fjuu« ./.I.^J). vsaV ponedeljek zjutraj. _ Naroča se posebej tn velja po pošti pre1°mana Din 4.-, po raznaSaJ-cih dostavhena Din 5,- mesečno.
Uredništvo:
-Jubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122. 3123. 3124. .4125 in 3126.
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St 2440.
Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu
V soboto zveča t
s s«
n
s*
nesreča belgijskega kralja Alberta
popularni vladar sam šel na sprehod na nizko gričevje — Na še nepojasnjen način je padel in se ubil — Vsa Belgija žaluje za kraljem junakom — Novi kralj je Leopold III.
Kralj Albert X. f
Zunanji minister Barthou se je odpeljal v belgijsko poslaništvo, da osebno izrazi belgijskemu poslaniku sožalje v imenu francoske vlade.
Tragična smrt kralja Alberta je napravila v vsej francoski javnosti najgloblji vtis. Pokojni kralj bratske Belgije je bil tudi v Franciji zelo popularen Znan je bil izza svetovne vojne, kjer se je proslavil kot »kralj vojak«. Na vseh javnih poslopjih so izobešene žalne zastave.
Jutri odpotuje v Bruselj predsednik francoske vlade Doumergue z ministrom Herriotom in Tardieujem, da se pokloni
Bruselj, 18. febr. AA. Belgijski kralj Albert I. se le smrtno ponesrečil, in sicer na pečinah Marc les Dames v bližini Namurja. Kralj Albert je bil navdušen planinec in se je včeraj odpeljal z avtomobilom na izprehod. Spremljal ga je samo osebni sluga. Avtomobil je vodil kraij sam. Ko je kralj prispel v bližino omenjenih gričev, je ustavil vozilo in pustil pri niem slugo, sam pa se je povzpel na gričevje. Ker ga dolgo ni bilo nazaj, se je sluga odpeljal z avtomobilom v bližnjo vas, odkoder je takoi telefonično sporočil v Bruselj, da se kralj ni vrnil. Iz Bruslja so takoj prihiteli številni organi, ki so začeli takoj iskati pogrešanega kralja. Našli so ga šele ob 2. zjutraj mrtvega pod neko steno. Vse kaže, da ie pokojni kralj padel čez skalo in se pri tem ubil.
Bruselj, 18. febr. AA. O tragični smrti
kralja Alberta I. se doznavajo naslednje podrobnosti.
Ministrski svet se je sestal davi ob 6. v gradu Laeken. Ministrski predsednik grof De Brouqueville je obvestil člane vlade, da prvotna verzija o avtomobilski nesreči pokojnega kralja ni točna in da se je tragični dogodek odigral tako-le:
Nj. Vel. kralj Albert je snoči odšel z avtomobilom na izlet. Peljal se je Marc les Dames. To gričevje leži v okolici Namurja. Ker je sam vodil avtomobil, ga je spremljal samo njegov osebni sluga. V bližini navedenega gričevja je kralj ustavil avto in dejal slugi, da gre na krajši pešizlet, sluga pa naj varuje avtomobil. Rekel mu je: »Ostanite tukaj, vrnil se bom kmalu.«
Ker pa kralja dolgo ni bilo s sprehoda nazaj, se je nluga z avtom odpeljal do bližnje vasi in od tam telefoniral v Bru selj. kaj se je pripetilo. Iz Bruslja so bili takoj izdani potrebni ukrepi. Na lice mesta se je pripeljalo potrebno število organov, ki so s prebivalci bližnjih vasi začeli pregledovati gričevje in iskati pogrešanega vladarja. Končno sa jim je iob 2. po polnoči posrečilo najti vladarja pod neko steno. Bil je že mrtev.
Predsednik vlade je takoj, ko je prejel tragično poročilo, obvestil člane kraljevske rodbine.
Svoje poročilo je predsednik vlade izpopolnil s temi podrobnostmi: »Pravkar s^m videl mrtvega kralja. Najprej so ga položili na vojaško posteljo. Obraz ima miren. Rekel bi, da spi. Samo na tilniku ima majhno rano.«
Sklepi vlade bodo objavljeni jutri zjutraj, ko se vrne v Bruselj dosedanji prestolonaslednik, sedanji kralj Leopold.
Kraljevo truplo je našel njegov osebni ordonančni oficir baron Jacques de Dix-rnuide. Mesto, kjer ga je našel, je bilo okrvavljeno. Vse kaže, da je nesrečni kralj padel z neke 12 m visoke stene na rob druge stene. Tu so ležala njegova očala.
Pokojni kralj Albert je bil znan alpinist. Izvršil je že številne zelo nevarne ture. Najraje je hodil v gorovje Centralnih alp in na Apenine. V zadnjem času je obiskal tudi Ardene.
Vest o tragični smrti priljubljenega kralja je napravila na vse belgijsko ljudstvo najgloblji vtis. Župani vseh večjih mest so pozvali gledališča, kinematografe in druga zabavišča, naj zapro v znak žalosti svoje dvorane. Vse športne zveze so odpovedale športne prireditve. Pred uredništvi listov se zbirajo velikanske množice, ki čakajo na podrobnosti o tragični smrti. Z vseh javnih poslopij vise žalne zastave na pol droga. Dopoldne ob 10. so zvonili z zvonovi po vsej Belgiji in tako narodu sporočili žalostno vest o izgubi priljubljenega vladarja.
Maršal belgijskega dvora grof Pathou-la je davi izdal naslednji komunike:
»Posmrtne ostanke Nj. Vel. belgijskega kralja so davi ob 3.30 prenesli v dvorec Laeken. Kmalu nato so prispeli člani vlade, da se poklonijo pokojnemu vladarju.
Nj. Vis. prestolonaslednik Leopold, ki se nahaja v Švici, je bil takoj obveščen o tragičnem dogodku. Pričakujejo, da se vrne iz Švice nocoj. Za nocoj se pričakuje tudi prihod drugega vladarjevega širni Nj. Vis. princa Karla, ki se nahaja v Ostendu.«
Žalovanje v Franciji
Pariz, 18. februarja. AA. čim je prispelo v Pariz poročilo o tragični smrti belgijskega kralja, je predsednik francoske republike Lebrun poslal v belgijsko poslaništvo glavnega tajnika predsedništva republike Andreja Macreja in generala Braconnetta, ki sta izrekla belgijskemu poslaniku sožalje v imenu francoskega državnega poglavarja.
ostankom pokojnega velikega kralja, pogreba Se bodo v imenu rane I je udeležili predsednik republike Lebrun, zunanji minister Barthou in minister vojske maršal Peta in.
Sožalje našega kralja
Beograd, 18. febr. p. čim so v Beogradu zvedeli za tragično smrt belgijskega kralja Alberta I., je Nj. Vel. kralj Aleksander odredil ministru dvora Milanu Antiču, naj poseti belgijskega poslanika na našem dvoru grofa De Vichyja ter mu izrazi sožalje v njegovem in v imenu Nj. Vel. kraljice. Prav tako je predsednik vlade Nikola Uzunovič dopoldne po šefu svojega kabineta sporočil belgijskemu poslaniku sožalje naše vlade. Zunanji minister Bogoljub Jevtič se je odpeljal v belgijsko poslaništvo ter osebno izrazil svoje sožalje zaradi nesreče, ki je zadela prijateljski belgijski narod.
Sočutje v Beogradu
Beograd, 18. febr. p. Vest o tragični smrti belgijskega kralja je izzvala v beograjski javnosti splošno sočutje. Saj je belgijski narod v času svetovne vojne doživel enako tragedijo kakor jo je doživel naš narod, in kralj Albert je v vsem delil usodo svojega naroda, kakor sta jo pri nas delila kralj Peter in kralj Aleksander.
Belgijsko poslaništvo v Beogradu dopoldne še ni imelo obširnejših poročil o smrti kralja Alberta. Dobilo je le sporočilo belgijske brzojavne agencije, vendar pa brez podrobnosti.
Poslanik grof De Vichy je danes sprejel novinarje ter jim v razgovoru opisal odlične lastnosti pokojnega kralja. Poudarjal je. da je bil kralj Albert navdušen športnik in da je zelo rad sam šofiral avtomobil. V času svetovne vojne je večkrat v leta7u preletel nemške postojanke na fronti ter bil ob taki priliki tudi ranjen.
Kralj Albert
Kralj Albert I. je bil rojen 8. aprila leta 1875 v Bruslju kot sin princa Filipa Flan-drskega. Njegov oče princ Filip je bil sin kralja Leopolda I. in brat kramlja Leopolda U. Ker je edini sin Leopolda n., princ Leopold, umrl v zgodnjih letih, je prestolo-na3ledstvo prešlo najprej na princa Filipa. Ta pa je umrl že 1. 1905., nakar je prešlo prestolonasledstvo na princa Alberta, ki je bil takrat star 30 let.
Po revoluciji v Avstriji
Očitki socialističnih voditeljev proti Dollfussov! vladi in heimwehrovskemu terorju
Praga, 18. febr. d. Voditelji avstrijske socialne demokracije, ki se nahajajo v Bratislavi, navajajo v slovaškem listu »Robot-ničke novine« razloge, zaradi katerih je došlo do oborožene vstaje avstrijskih delavcev. Med drugim poudarjajo, da so avstrijski socijalisti takoj po prihodu Doll-fussove in Feyeve vlade na oblast skušali rešiti politično krizo na miren, ustaven način. To miroljubno stališče socialnih demokratov je ohrabrilo Dollfussovo vlado, da je izvedla sovražne ukrepe proti socialno- demokratskim delavcem. Ogorčenje delavcev je doseglo vrhunec ob naredbi ministra Schmitza. po kateri so bili delavci, organizirani v socialno demokratskih sindikatih, izključeni od zaposlitve pri državnih javnih delih in v zasebni industriji, ki izvršuje državne dobave. Po tej naredbi so se pri teh delih mogli zaposliti samo delavci, ki sta jih priporočila krščansko-soci-alni in heimwehrovskii urad za posredovanje deia. Zaradi takih stalnih izzivanj so bili delavci ogorčeni tudi nad politiko čakanja, ki jo je izvajalo vodstvo socialno-demokratske stranke. Vodstvo je smatralo, da bi bilo treba samo v skrajnem primeru proglasiti splošno stavko, in sicer šele tedaj, če bi vlada odstranila ustavno občinsko upravo na Dunaju, če bi razpustila socialno demokratsko stranko ali pa izenačila po nemškem zgledu delavske sindikate.
Vodstvu je bilo z vsakim dnem težje prepričevati ogorčeno delavstvo o potrebi te politike mirne potrpežljivosti. V zadnjem času so se pojavili jasni znaki, da bo vlada izvršila odločen napad na demokracijo in delavstvo. Heimvvehrovci so zahtevali, naj se takoj odstranijo ustavne deželne vlade ter zamenjajo z deželnimi odbori, iz katerih bi bil socialni demokrati izključeni in ki bi jih vodili heim%vehrovci. Prav tako so hennvehrovci zahtevali razpust socialno-demokratske stranke in vseh občinskih odborov, v katerih so imeli socialni demokrati večino. Čutilo se je, da stoji Avstrija neposredno pred fašističnim prevratom. Istočasno je major Fev odredil aretacijo mnogih delavskih zaupnikov in funkcionarjev ter pričel pleniti skladišča orožja Schutzbunda.
Najbolj je ogorčrl delavce komunike podkancelarja Feva, v katerem se najdeno orožje označuje kot dokaz »zarote mar-ksistično-boljševiških zločincev proti varnosti države«. Bilo je jasno, da je Fev hotel to uporabiti kot izgovoT za odločen udarec proti socialnim demokratom. Delavci »o videli, da pripravljajo njihovi nepri-
jatelji napad na stranko, da se pripravlja fašistična ustava, ki bi odpravila splošno volilno pravico, kakor tudi pravico delavcev za organiziranje in stavkanje. Vodstvo stranke se je ravnalo po navodilih strankinega kongresa. Zato je smatralo kot potrebno, da delavstvo počaka na izid pogajanj deželnih šefov s kancelarjem Dollfussom, ki naj bi se pričela 12. t. m. Še preteklo nedeljo so zastopniki socialno-demo-kratske stranke izdali pomirljiva navodila, ko so videfli, da ogorčenje delavstva neprestano narašča. Istega dne je bil v Floridsdorfu aretiran predsednik tovarniškega delavskega odbora Stockhammer, ki je bil med delavstvom zelo popularen. Zato je delavstvo v Floridsdorfu pričelo v ponedeljek stavkati.
V teh okoliščinah vodstvo, čemrav je vztrajalo na svoiem stališču čakanja do poslednjega trenutka, ne bi bilo v stanju izogniti se borbi. Ni torej čudno, če so delavci izgubili potrpljenje po vsem tem, kar so morali doživeti od 1. 1°33.. zlasti pa po grožnjah in izzivanjih zadnjih dni.
DollSuss se pere
Dimai. 18. februarja. AA. Zvezni kancelar dr. Dollfuss ie sprejel domače in inozemske novinarje in jim podal izjavo o zadnjih dogodkih v Atriji. Najprei ie orisal zgodovinski razvoi socialne demokracije in njena politična stremljenja 'n omenil zlasti izjavo, ki io i i dal 1- 1926. v Linzu socialnodenio-krat»ki prvak dr. Otto Bar.ier. V tfj izjavi ie dr. Baaer pribil, da se hoče soci.alnodemo-krats4ra stranka po^lužnti demokraciie in parlamenta samo kot sredstva za dosego diktature nrolet-ariata.
Dt. Dollfuss i a nato dokazoval, kako je ta stranka sistematično pripravljala državljansko vojno. Razpolagala ie z ogromnimi sredstvi. S posebnimi obrw=!kimi doklada mi je zgradila stanovanjske bloke, ki so bili v resnici trdnjave za bodočo državljansko vojno. Sporedno s tem ie socialna demokracija pripravljala svoje člana in pristaši na krvave dogodke in jih opremljala s hudimi razstrelivi.
Iz dogodkov zadniih dni pa ne sledi, ie nadalieva1 dr. Dollfuss. da bi hoteli odvzeti delavstvu njecove pravica. Smo ljudje in kristjani in zato tega ne bomo storili.
Socialna demokracija ie na kraju jvidela. da nima ničesar izgubiti Zato ie tvegala vse, da bi «e dokopala do oblasti. NiiPm -pliv mad d-davpitvom ie že davno usahnil. To se ie pokazalo tudi po proglasitvi splošne stavke. ki se ji je odzvalo tako malo število delavcev.
2e ko Je 17. decembra L 1909. postal naslednik kralja Leopolda n. na belgijskem prestolu, je mladi kralj Albert užival veliko priljubljenost med narodom, ki je pozneje zaradi njegovega priprostega življenja še narastla. V notranji politiki svoje države, ki so jo označevali v letih do svetovne vojne hudi boji med liberalci in klerikalci, je le malo stopal v ospredje, ker je po demokratsko-parlamentarnih načelih prepuščal poJitične odločitve vladi in • narodnemu predstavništvu, odnosno političnim strankam.
L. 1914. kralj Albert ni hotel sprejeti ultimata tedanje nemške vlade, ki je zahtevala za nemško vojsko prost prehod čez Belgijo. Ko so Nemci kljub temu udrli v Belgijo, je kralj Albert stopil na čelo svoje vojske, vendar pa se je moral kmalu umakniti z njo v Anverzo. Dne 7. oktobra 1. 1914 se je moral tudi od tam umakniti, nekaj dni pred padcem trdnjave. Podal se je v Ostende in od tam dalje v De Havre, kjer je vodil vladarske posle do konca vojne. V vojni je zaslovel kot junak, ki je bil neprestano med svojimi vojaki. tudi v najbolj nevarnih postojankah. Večkrat se je udeležil tudi izvidniških poletov nad sovražnimi pozicijami in je bil pri enem teh poletov tudi ranjen. Njegova priljubljenost je še bolj narasla ln ko se je po osvoboditvi Belgije vračal v svojo domovino, ga je narod povsod sprejemal naravnost triumfalno.
Kralj Albert si je pridobil velike zasluge tudi na znanstvenem in kulturnem polju. Zato je postal častni doktor najrazličnejših vseučilišč sveta. S tem so ga odlikovale med drugimi univerze v Oxfordu, Cambridgu, univerze Columbia, Harvard in Georges Washington v Zedinjenih državah. Bil je tudi častni član raznih geografskih društev in akademij.
Kralj Albert I. se je poročil 2. oktobra 1. 1900 z bavarsko vojvodinjo Elizabeto, s katero je imel tri otroke: prestolonaslednika Leopolda, rojenega 3. novembra leta 1901, princa Karla, rojenega 10. oktobra 1. 1903, in princeso Marijo Jose, rojeno 4. avgusta 1906. Princesa se je 8. Januarja 1930 poročila z italijanskim prestolonaslednikom Umbertom.
Gotovo je, da je belgijski narod zadela s smrtjo kralja Alberta velika izguba. Vest o njegovi smrti bo bolestno odjeknila tudi po vsej ostali Evropi, zlasti pa v prijateljskih državah izza svetovne vojne, kjer so ga povsod cenili kot zvestega zaveznika in modrega vladarja.
Novi kralj Leopold
S smrtjo kralja Alberta je postal kralj Belgije dosedanji prestolonaslednik princ Leopold, ki bo tretji tega imena med belgijskimi kralji. Kralj Leopold je bil rojen v Bruslju dne 3. novembra 1901 kot prvorojenec ravnokar umrlega vladarja. Kakor njegov oče je bil tudi on vzgojen zelo priprosto. Tudi on je na glasu velikega ljubitelja športa ir planinstva. Zelo rad je potoval po svetu. Obiskal je vse belgijske kolonije, Indokino, angleške in holandske kolonije v jugovzhodni Aziji, v belgijskem Kongu pa je živel celo delj časa. Med belgijskim prebivalstvom je zelo popularen in uživa veliko zaupanje. Poročil se je pred sedmimi leti s hčerko švedskega kralja princeso Astrido. Nova belgijska kraljevska dvojica ima tri otroke, med njimi sina Karla Teodorja, ki je sedaj postal prestolonaslednik.
Kralj Leopold III. in kraljica Astrid
Izjava Feya
Dunaj, 18. febr. g. Na konferenci inozemskih novinarjev je podkancelar in minister za javno varnost Fey na široko obrazložil dogodke preteklih krvavih dni. Zanimivo je, da je Fey, ki je eden izmed voditeljev Heimvvehra, odločno zanikal govorice, češ, da so med Heimwehrom in Dollfussom kakršnakoli nasprotstva. Morda so nazira-nja glede taktičnih vprašanj različna, toda Heimwehr je v vseh načelnih vprašanjih čvrsto solidaren z Dollfussom. Fey je izjavil nadalje, da je vlada odločena prav tako energično kakor proti socialnim demokratom nastopiti tudi proti rjavemu terorju, če bi skušal vznemirjati Avstrijo. V avstrijskih zadevah bo govorila samo Avstrija in ne inozem ski rjavi agenti. Fey je tudi izjavil, da je v preteklih bojih sodelovalo do 50.000 članov Schutzbunda, njim nasproti pa je stalo okoli 30.000 mož policije, orož-ništva in zvezsle armade. Da bi se preprečilo še večje število žrtev, je morala vlada
poseči po najostrejših sredstvih. Po njegovem mnenju je bilo razen eksekutivnih organov v boju še 70.000 mož Heimatschutza, brez katerih bi se bilo po Feyevem mnenju socialnim demokratom posrečilo slaviti kratko zmago, nato pa bi se bila vsa akcija izpremenila v boljševistično zmedo.
Wallisch prijet
Dunaj, 18. febr. č. Vodja socialističnih upornikov v Brucku na Muri, bivši social-nodemokratski poslanec Koloman Wallisch je bil danes aretiran nedaleč od Rotten-mana na Zg. štajerskem. Bil je na begu s svojo ženo v avtomobilu, pripetili pa se mu je defekt. Zato je odšel v bližnjo vas, da bi dobil voz, kmet, na katerega se je obrnil, pa ga je ovadil orožnikom, ki so ga nato aretirali. Kakor znano, je bila za izsleditev Wallischa razpisana nagrada 5000 šilingov. Wallisch se bo moral zagovarjati pred prekim sodiščem in bo bržkone obsojen na smrt.
Velesile za neodvisnost Avstrije
Skupna izjava Anglije, Francije in Italije o potrebi ohranitve avstrijske neodvisnosti na podlagi obstoječih
pogodb
Pariz, 18. febr. d. Francosko-angleška konferenca o razorožitvenem vprašanju ni prišla do pozitivnega uspeha, dovedla pa je do načelnega sporazuma, da izdajo Francija, Anglija in Italija izjavo o zagotovitvi politične neodvisnosti Avstrije. Prvotno se je angleška vlada upirala objavi te izjave, včeraj pa je popustila. Po telefonskem razgovoru z zunanjim ministrom Johnom Simonom je izjavil Eden na včerajšnji popoldanski konferenci, da je Anglija sporazumna z besedilom izjave in da jo bo tudi podpisala. Izjava treh velesil predstavlja uvod k akciji Društva narodov, ki se z njo nikakor ne izločuje ali od-gaja.
Francoska vlada zastopa mnenje, da more Avstrija slej ko prej zahtevati, naj svet Društva narodov prouči velesilam predloženo gradivo ter o njem odloča. V tej stvari ni nobenega nesoglasja med Parizom in Rimom, ker pričakuje italijanska vlada od izjave treh velesil znatno olajšanje položaja.
Snoči je francosko zunanje ministrstvo objavilo noto, ki predstavlja skupno izjavo treh velesil Anglije, Francije in Italije
o avstrijskem vprašanju in ki se glasi:
Zaradi ohranitve avstrijske neodvisnosti se je avstrijska vlada obrnila na vlade AngUje, Francije in Italije, da bi izvedela za njihova naziranja o dossierju, ki ga je pripravila z namenom, da bi se ugotovUo nemško vmešavanje v notranje avstrijske zadeve in o katerem je obvestila vse tri velesile. Pogajanja, ki so se vršila v tej zadevi med tremi vladami, so pokazala enotno naziranje o potrebi ohranitve neodvisnosti in integralnosti Avstrije na podlagi obstoječih pogodb.
Ta izjava je že naletela na hud odpor nemškega časopisja.
Listi priznavajo da je naperjena proti Nemčiji. To je prvič po Versaillesu. da so se te tri vlade zedinile na tako splošni izjavi. Ta udarec proti Nemčiji je bil dobro pripravljen Prav tako skrbne pa so tudi priprave za gospodarsko konferenco, ki bo v Rimu med ItaJijo in Avstrijo. Po Berlinu krožijo v zvezi s f.o konferenco vesti, da pripravlja Italija tesno gospodarsko zvezo med Rimom. Dunajem in Budimpešto.
Minister dr. Kramer
na treh zborovanjih
Ljubljana, 18. februarja.
Ljubljanski poslali, m^uister ar. mu^ c Kramer je prispel v soboto zvečer v Ljubljano. Dasi se je moral nocoj spet vrniti, se je odzval vabilom treh organizacij in se udeležil njihovih zborovanj.
Občni zbor JNS za dvorski okraj v Ljubljani
V salonu restavracije »Zvezde« se je v soboto vršil redni letni občni zbor Okrajne organizacije JNS za XI. in XII. volišče dvorskega okraja v Ljubljani. Predsednik okrajne organizacije župan dr. Dinko Puc se je v svojem obširnem poročilu dotaknil perečih komunalnih in socialnih vprašanj, nato pa je ljubljanski poslanec minister dr. Albert Kramer v poldrugournem govoru poročal o vseh važnih zunanje-političnih in notranje-političnih dogodkov in vprašanjih. Zborovalci so z velikim zanimanjem in živahnim odobravanjem slediii izvajanjem g. ministra. Iz tajniškega poročila sledi, da šteje sedaj dvorska okrajna organizacija JNS že nad 500 članov. Soglasno je bil zopet izvoljen odbor z dr. Dinkom Pucom na čelu.
Občni zbor JNS na Viču
Krajevna organizacija JNS na Viču je imela danes dopoldne ob 10. svoj redni občni zbor ob izredno lepi udeležbi članov in somišljenikov JNS. Občnega zbora sta se udeležila tudi minister dr. Albert Kramer in narodni poslanec za ljubljansko okolico Albin Komaii. Minister dr. Kramer je prispel na Vič že pol ure pred občnim zborom in je sprejel več deputacij in posameznikov.
Točno ob 19. uri je otvoril občni zbor predsednik g. Jože Mesec, ki je najprej toplo pozdravil ministra g. dr. Kramerja, nar. posianca g. Komana, domačega župana g. Petrovčiča, zastopnike bratskih krajevnih organizacij iz Ljubljane, Most in Dobrove.
Predsednik g. Mesec je nato prečital obsežno resolucijo, ki jo je sestavil odbor o predlogih in zahtevah glede na sedanji go-.spodarski in socialni položaj. Zborovalci so spomenico soglasno odobrili, nakar jo je predsednik izročil gg. ministru in narodnemu poslancu.
Toplo pozdravljen je nato minister doktor Kramer podrobno govoril o vseh perečih zadevah, ki stoje danes v ospredju zanimanja in skrbi. Zborovalci so z napeto pozornostjo poslušali njegove odkrite besede in mu ob zaključku priredili zopetne prisrčne ovacije.
Občni zbor je po govoru ministra dr. Kramerja prešel na dnevni red.
Predsednik g. Mesec je najprej omenjal
občinske volitve, pri katerih je lista JNS zmagala z 716 glasovi nad nasprotniki, ki so dobili 301 glas. Krajevna organizacija je iniciativno sodelovala v klubu občinskih odbornikov, pri sestavi občinskega proračuna pri odpravi občinskega kuluka itd. Napravila je veliko intervencij deloma uspešno, za kar gre zahvala tudi sreskemu poslancu g. Komanu, ki je stremljenja vi ških volilcev povsod vplivno zastopal. Po poročilih tajnika g. Vizjaka in blagajnika g. Mirka Kneza, je bila na predlog revizorja, .vnatelja g. Fakina, izrečena odboru razrešnica. Pri volitvah Je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Mest - Narodni poslanec g. Albin Ko-man je najprej čestital viškim volilcem k sijajni zmagi pri občinskih volitvah, nato pa orisal delo Narodne skupščine in se dotakni1 vseh važnejših vprašanj sedanje težke gospodarske krize. Pozival je k složnemu delu v JNS, ki je danes edina vsedržav-na stranka, ki ji gre le za dobrobit in pro-cvit Jugoslavije in za izboljšanje socialnih in gospodarskih prilik. Naslovil je tudi apel na delavstvo, naj se oklene JNS in pusti razne rdeče in črne internacionale, ki so našemu delavstvu vse prej kot pa naklonjene in prijateljske. S pozivom na složno in skupno delo je zaključil g. poslanec svoj govor, ki so ga zborovalci sprejeli z velikim odobravanjem.
V imenu k. o. za dvorski okraj je sporočil pozdrave g. Ražem, nakar je bilo zborovan e zaključeno. G. poslanec Koman je nato sprejemal prošnje in želje posameznih volilcev ter obljubil vso svojo pomoč.
Sestanek Zveze naprednih akademskih starešin
Odbor Zveze jugoslovenskih akademskih starešin je sklical za dopoldne ob 11. sestanek ljubljanskih članov. V nenavadno velikem številu so se zbrali predstavnici vseh akademskih poklicov, tako da je bila dvorana Zveze kulturnih društev v Pazi-oi do kraja napolnjena. Predsednik starešinske zveze g. dr. Tominšek je najprej poročal o delu in ukrepih odbora, nato pa je v skoro dveurnem govoru minister dr. Kramer, prisrčno pozdravljen od vseh navzočih, govoril o najvažnejših zadevah mednarodne Ln domače politike, zlasti tudi o aktualnih gospodarskih zadevah. Predsednik dr. Tominšek se je ob viharnem aplavzu zborovalcev zahvalil ministru dr. Krainerju za njegovo poročilo in izjavil željo, da bi se tudi v bodoče odzival vabilom Zveze iin njene člane informiral o vseh aktualnih vprašanjih.
Propadanje avtobusnega prometa v Sloveniji
Viharni občni zbor Združenja avtobusnih podjetij — Podjetja plačujejo enajst različnih davščin — Nujno je potrebna takojšnja pomoč
Ljubljana, 18. februarja.
Že od vsega početka je kazalo, da bo kmečka soba pri »Slamiču« priča dokaj burne razprave. Ob desetih so se zbrali člani Združenja avtobusnih podjetnikov dravske banovine k občnemu zboru, na katerem je bila glavna točka: obdavčenje avtobusnega prometa.
Zborovanje je otvoril in vodil načelnik združenja g. Jože Magister. Bansko upravo je zastopal g. dr. Pfeifer, mestno občino ljubljansko g. Grošelj, TO I g. dr. Koče, Zvezo za tujski promet g. Valašek, državne železnice pa višja kontrolorja gg. Erjavec in Prešeren.
Načelnik Magister je v uvodu svojega poročila poudaril, da je anketa, katero je sklicala kr. banska uprava preteklo jesen pod naslovom »avtobusni promet v odnosu do javnih bremen«, ostala brez učinka. Današnje stanje avtobusnih podjetij je že uprav katastrofalno. Podjetniki ne morejo več izvrševati svojih obveznosti, saj imajo avtobusni podjetniki v dravski banovini visečega dolga 5 milijonov dinarjev. G. Magister je navedel osem predlogov kako naj bi se kriza omilila. Znižajo naj se pred vsem fiskalna bremena na znosno višino, zlasti pa naj se popolnoma ukinejo vsa bremena tistim avtobusnim podjetnikom, katerih proge služijo izrazito turističnemu prometu in tistim, ki vozijo le na sezijskih progah. Državni in banovinski dohodki, ki izvirajo iz avtobusnega obrata, nai se vsi porabijo le za vzdrževanje cest. Banovinske dajatve, davek na motorna vozila, na pnevmatiko, 10 odstotni prispevek za več" jo izrabo cest naj se ukinejo in poenostavijo: če ne gre drugače, naj se primerno zviša trošarina na bencin. Tudi polna davčna obremenitev rezervnega voza, ki ga mora vzdrževati vsak avtobusni podjetnik, ni v skladu s principi zdravega gospodarstva. Prepreči naj se nelojalna konkurenca lastnikov tovornih avtomobilov, ki ob raznih prilikah prevažajo občinstvo. Podjetnikom, ki vozijo v kraju, kjer ni železnice, naj se pomaga s subvencijami, ker je avtobus tam edino ljudsko prometno sredstvo. Uprava in nadzorstvo o reguliranju avtobusnega prometa naj bo v izključnem nadzorstvu nrrnistrstva trgovine in 'ndustriie. Končno žele avtobusni podjetniki regulaciio prometa v dravski banovini zlasti glede izdajanja novih koncesij, vsi ukrepi naj se izdaia io spo^^umno z združenjem.
Načel. g. Mag;ster je dalie med drugim tudi nazorno prikazal veliko škodo, ki jo trpi avtobusni promet zaradi znižane železniške tarife na kratkih progah in se odločno izrekel proti tej konkurenci.
S'ed;la so kratka, a izčrpna poročila tajnika. blagaimka in nadzornega odbora. Za tem so zboi-valci spet prešli na raznravo o davčnih bremenih. Referiral je g. Paar, ki je zlasti navajal ugovore proti novi fiskalni obremenitvi v znesku 15 odstotkov brutto-voznine Primera z obremen;tviio državne železnice ne drži. ker ta plačuie samo 15 odstotne vozn;n«ke takse in nič drugega avtobusna podietia pa so obremenjena kar z enajstim? davščinami. Ona plačuieio: 1. oarino na vozMa. gume in olje. 2. državno trošarino na bencin in olje, 3. banovinsko
in občinsko trošarino na bencin, 4. državno takso na motorna vozila, 5 banovinsko takso na motorna vozila, 6. občinsko takso na motorna vozila, 7. poslovni davek, 8 kuiluk za vzdrževanje cest na podlagi neposrednega davka, 9. banovinsko takso na avtobusne vozovnice, 10. desetodstotni prispevek od bruto prometa za tako zvano izredno izkoriščanje cest, 11. najnovejša davščina je pa 15odstotna fiskalna obreme-ntev na bruto promet
Tudi g. Paar je govoril o konkurenci državnih železnic. Železnice bi morale upoštevati tudi dejstvo da vodi preko 30 odstotkov avtobusnih prog vertikalno na železniške proge in dovaža železnicam precejšnje število potnikov, ki bo jih drugače ne imele. Te proge predstavljajo direktno korist prav za železn;co in ima od njih vse naše narodno gospodarstvo skupne koristi Govornik je svoja izvajanja zaključil s poudarkom, da avtobusna podjetja nikakor ne morejo zvišat' voznih cen zaradi osiromašen ja naroda. Mnoga podjetja so že propadla, mnoga so reducirala svoj obrat, mnoga so pa prišla v prisilno poravnavo. a število avtobusov se je zmanjšalo za 300 vozil, škodo od tega katastrofalnega propadanja trpita država in vse narodno gospodarstvo, v veliki meri, če ne najbolj, je pa prizadet tujski promet.
DANES
DRUŽABNI VEČER
NATAKARJEV IN KUHARJEV V KLETI KAZINE VABLJENI VSI. - ZAČETEK OB 22.
V tretji točki dnevnega reda je načel referent g. Pečnikar pereče vprašanje ljubljanskega občinskega davka na motorna vozila. tako zvane mitnine. O tej mitnini se je že dovolj pisalo, še več govorilo, bila so že nešteta pogajanja, ali do kake rešitve doslej še ni prišlo. Mitnina je formalno bila sicer ukinjena po naredbi ministra financ. Zato je pa občina uvedla davek na motorna vozila v istem iznosu kakor je bila prejšnja mitnina. Tako plačujejo ljubljanski avtobusni podjetniki dvojni cestni prispevek, na eni strani banovini pri nakupu vozovnic, na drugi strani pa mestni občini v obliki davka na motorna vozila. — Govorn'k je predlagal, naj občni zbor določi tročlansko delegacijo, ki naj gre intervenirat k mestnemu županu, da se mitnina, odnosno davek na motorna vozila odpravi. — Predlog je bil sogtasno sprejet
Debata se je sukala v bistvu le okoli poročil, ki so jih zborovalci z odobravanjem spreieli. Spregovorili so tudi zastop-n;ki banov;ne. mestne občine in TOI, ki so obljubili, da bodo želie zborujočih sporočili na odločujočih mestih.
Po zahvali načeln;ka združenja je ves odbor demisioniral. Zborovalci so sklenili, da se bo vršil 'zrednl občn' zbor v torek. 6. marca. — Od glavnih točk dnevnega reda na prihodnjem občnem zboru bo tudi morebitni sklen. da avtobusni podjetniki 8 dni ne bodo obratovali.
Novi španski zapletljaji
Protest španske vlade pri Vatikana zaradi zlorabe cerkve proti sedanjema režimu
Madrid, 18. februarja č. V Španiji je postal politični položaj zopet zelo resen. Tako med radikalnimi levičarskimi elementi kakor tudi med katoličani se je v zadnjem času pojavila nova zelo aktivna opozicija proti režimu.
Vodja španskih katolikov Herera je imel v madridski katedrali v prisotnosti papeškega nuncija in mnogih zastopnikov diplomatskega zbora v Madridu predavanje o položaju katoliške cerkve v Španiji. Govornik je z izredno ostrostjo nastopil proti sedanji republikanski vladi, češ, da prav tako kakor njena socialistična prednica zatira katoliški verski pokret Njegov govor je seveda izzval silno razburjenje v vladnih krogih in zunanji minister je že dal podrobna navodila španskemu zastopniku pri Vatikanu, naj protestira proti taki politični demonstraciji na cerkve-
nih tleh. Razeo tega ugotavljajo španski vladni krogi z izrednim nezadovoljstvom,
da niso poslušalci, zlasti pa diplomati, takoj zapustili katedrale, čim so opazili, da se cerkev izkorišča v politične propagandne svrhe.
Glede na ojačeno delovanje levičarskih ekstremnih elementov pa so oblasti v Madridu izdale stroge varnostne odredbe
in preiskujejo policijski organi vsak avtomobil, ki pride z dežele v Madrid. Ugotovili so namreč, da so v mnogih primerih skušali z avtomobili vtihotapiti v Madrid orožje in strelivo. Marksistična opozicija je odgovorila na te odredbe s pouličinimi demonstracijami. Prišlo je celo do spopadov s policijo in pristaši sedanje vlade. Neki mladi španski fašist je bil iz zasede ubit.
1$ letnica samostojnega slovenskega dramskega gledališča
Ljubljana, 18. februarja.
Snoči je Ljubljana na prav manifestati-ven način proslavila 15 letnico samostojnega slovenskega dramskega gledališča. Kakor jr takoj po prevratu naš nepozabni umetnik g. Hinko Nučič otvarjal slovensko gleu-lišče še v stari hiši s premiero Finžgarjevega »Divjega lovca«, tako so tudi za snočno slavnostno predstavo izbrali in osverJ,i ta komad ter pridobili za Janeza in 'fajdo Nuč;ča in Viko Podgorsko iz Zagreba. Večer se je razvil v mogočno, lepo kulturr" manifestacijo. Gledališče je bilo naoito polno, da so morali v parter postaviti še vrsto rezervnih sedežev; predstava, zlasn oba gosta, sta bila pri občinstvu sprejeta viharnim odobravanjem. Podgorska je prejt'a velik šopek cvetja. Kakor kaže,
je tudi narod sam sprejel devizo, pod katero je Združenje gledaliških igralcev priredilo ta jubilej: da naša drama nikdar več r^ sme iz svoje lastne hiše.
Dasi se vrednost »Divjega lovca« odmika umetniškim in življenjskim zahtevam našega časa, vendar je bil predvsem po za-e gi Nučiča in Podgorske večer silno lep. Ko je občinstvo manifestiralo za ohranitev hiše, pa je manuestiralo tudi za oba odlična zagrebška umetnika, ki bi ju radi p č malo bolj pogostoma videli na našem odru. Tople spominske besede je pred pri-četko~> igre izpregovoril gledališki kritik g. France Koblar.
O večeru, ki je z mogočnim uspehom nalil v čaše r.ač^ga gledališkega življenja novega optimizma, bomo več poročali v torek.
Trije pokojniki na zadnji poti
Ljubljana, 18. februarja.
Danes popoldne so kar tri ljubljanske pokojnike prepeljali na njivo božjo. Najprej se je ob 14. vršil pogreb nadučiteljeve vdove ge. Marije Peganove, dobre mamice naše Milene, uradnice v upravi »Jutra«. Pred hišo žalosti v Gledališki ulici so se zbrali sorodniki, prijatelji in znanci Peganove rodbine, da spremijo blagopo-kojnico na njeni zadnji poti. Med pogrebci sta bila zlasti številno zastopana uredništvo in uprava »Jutra«. Ko so šentjakobski pevci odpeli pretresljivo »Vigred«, se je kmalu začel pomikati proti Sv. Križu žalni sprevod, ki je pričal, da je uživala rajnka veliko spoštovanje. Nobeno oko nt ostalo suho, ko so polagali rajnko v mater zemljo in so pokojničine hčerke in sinova obupno zaplakali v zavesti, da jim dobre
mamice ne vrne nihče več.
*
Kako priljubljen Je bfl pokojni g. Josip Malenšek, je pokazal veličastni pogreb ob 15.30 izpred hiše žalosti v Dalmatinovi ulici 1.
Krsto z zemskiml ostanki rajnkega so prenesli iz stanovanja v vestibul, pred vežo je pa 8 podoficirjev s sablami v rokah sestavljalo častno stražo. Po opravljenih cerkvenih obredih je pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom g. Zorka Prelovca zapel žalostinko »Pomladi vse se veseli«. Ko so izzveneli zadnji akordi, je šest oficirjev dvignilo krsto in jo preneslo na mrtvaški voz, nato se je pa začel pomikati žalni sprevod, ki ga je otvorila so-kolska konjenica. Za vojaško godbo in oddelkom vojakov so nosili lovci v krojih troje prekrasnih, a pogrebci štiri vence, iti so jih poklonile razne organizacije in društva. Sledila je deputacija Ljubljanskega • Sokola v krojih in s praporom, ki jo je vodil starosta br. Kajzelj, za Sokoli so se pa razvrstili pevci »Ljubljanskega Zvona«, ki jim je sledil cvetlični voz z venci. Za vozom z duhovniki so peljali krsto med špalirjem podoficirjev.
Za krsto so stopali sorodniki, ki jim je sledilo korporativno vse uradništvo Kmet-ske posojilnice z upravnim odborom na čelu. Na zadnji poti so pa spremili svojega
tovariša tudi lovci v krojih pod vodstvom predsednika SLD dr. Lavrenčiča, saj je bil pokojni Malenšek vse življenje navdušen Nimrod in velik prijatelj prirode. V žalnem sprevodu so bili dalje župan g. dr. Puc, senator dr. Ravnihar, starešina Gasilske zveze g. Josip Turk, predsednik dr. \Vindischer, predsednik odvetniške zbornice dr. 2irovnik itd. Dolg, zelo dolg Je bil sprevod drugih gospodov in dam, ki so priljubljenega pokojnika spremili na zadnji potL
Povsod, kjer se Je žalni sprevod pomikal, je sestavljala množica gost špalir. Pri kapelici so pevci zapeli žalostinko »Vigred se povrne«, nato je pa pogreb krenil na pokopališče.
Pri odprtem grobu je najprej godba zaigrala še eno žalostinko, nato se je pa poslovil od Malenška predsednik SLD dr. Lavrenčič, ki je v toplih besedah očrtal pokojnikovo življenje, slaveč ga kot vzornega tovariša lovskega družabnika in prijatelja Preden so se zgrnile prve grude na pokojnikovo krsto, je častna četa vojakov
oddala salvo v poslednji pozdrav.
♦
Skoro istočasno se je vršil pogreb ge. Mire Sajovičeve, sestre našega novinarskega tovariša in tajnika ministra dr. Kramerja gosp. Andreja Verbiča. Ob 16. so oo. frančiškani blagoslovili krsto, pevci Glasbene Matice pod vodstvom Ferda Ju-vanca so pa zapeli »Usliši nas, Gospod«. Takoj nato se je začel pomikati žalni sprevod z nosilcem križa na čelu. Sledila sta nosilca dveh vencev in njima cvetlični voz. Mlade, simpatične žene, ki je legla v pre-rani grob, so se spomnili nešteti prijatelji ter ji poklonili krasne vence v poslednji pozdrav. Za krsto so stopali užaloščeni sorodniki, sivolasi oče in mati, mož in brat in ostalo sorodstvo. Pokojno go. Miro so spremili na njeni zadnji poti tudi minister dr. Albert Kramer s predsednikom konzorcija »Jutra« g. Adolfom Ribnikarjem in številni drugi odlični predstavniki. Pevci so pred viaduktom še zapeli Pavčičevo »Pomladi vse se veseli«, nato je pa krenil sprevod na pokopališče, kjer so go. Miro izročili v naročje matere zemlje.
svoje slik«. • katero sta 2e nekaj le« v naprej napovedovala prihod trojega caretva, sta se tolkla na prsi kot od Boga poslana nemška apostola in proroka.
Hitler pa si ni mogel kaj, da ns bi vzel slike v dar — za dokaz, da ni samo od nemškeca naroda, temveč tudi od Boea pre-destiniran osrečiti človeštvo r idejo svojega tretjega caretva.
Javnost naj blagohotno sama komentira poučljivost pričujoče anekdot?, ki je — ponavljam — resnična.	I. K.
Doumergue za zbližanje Male antante z Italijo
Pariz, 18. febr. p. PTed svojim odhodom iz Pariza je imel češkoslovaški zunanji minister g. dr. Beneš dolg sestanek s predsednikom francoske vlade g. Doumerguejem. Državnika sta obširno razpravljala o splošnem položaju v Evropi, podrobno pa sta se bavila tudi s poslednjimi dogodki v Avstriji. Iz vladnih krogov se doznava. da se je Doumergue pri tej priliki toplo zavzel za zbližanje Male antante in Italije, smatrajoč. da bi bilo to najsigurnejša garancija za neodvisnost Avstrije. Samo tesno sodelovanje Male antante in Italije more zagotoviti miren razvoj v Evropi, zlasti na v Srednji Evropi. Doumergue je g. dr. Bene-šu sporočil, da bo francoska vlada pod njegovim vodstvom zastavila vse svoje sile. da pride do tega sodelovanja.
Boljševiška slika v poklon Hitlerju
Da se v tretjem earstvu dogajajo res imenitne stvari, naj dokaže še ta-le resnično anekdota- Na srečo ni krvava. O Hitlerju s-je še malo vedelo. ko ie gospod W. bil ze saški srosoodarski minister, veleposestnik tovarnar in vodilen član nemške gospodarske 6tranke. Kot nadvse vestnega gospodarstvenika in človeka z neobičajno privatno iniciiativo ie saška vlada gospoda ministra W. delegirala v Sofiio z nalogo, da učvrsti trgovinske stike med obema zavezniškim? državama. Ob svojem prihodu v Sofiio je bil gospod minister od bolgarskega naroda tako svečano sprejet. da s- zgoli z besedami ni mogel oddolžiti za toliko pozornosti, prisrčnosti in gostoliubnoprti. Sklenil je izkazati se za moža dejanja! O načinu ie razmišljal in razmišljal, dokler mu ni pomogel iz zadrege slikar B., kat-remj je bil gospod minister že dolga leta velikodušen mecen.
Slikar B., nadvse iznajdljiv človek. je prišel na pohvalno idejo, da je za Bolgarijo treba ustvariti slikarsko umetnino, kakršne svet še ni videl. Minister in slikaT sta se brž pogodila. Sledilo ie naplavilo in sl;kar B. si ie nabavil sedem m M rov dol^ ip štiri metre širok, večdelen okvir s trpežnim, dobro prepariranim platnom. Ker |e slikar (po pogodbi) dobiva! od min;stra dokai visoki in r-dne mesečne honorarje, se nm z dHom ni preveč mudilo. Nasprotno! Čim počasneje je delal, tem bolje se mu ie izplavalo.
Tako so. kakor bi trenil. pr«la tri leta. Gospod minister ie moral medtem vzeti na 7iianie. da ni več minister in da so tud; njegovi »ostitolH v Sofii« »7/rin?li s površ la... Ko so drugi v parlamentu ali snab" aH se prepirali. ie poonod VvSi min;^Pr vse svoie misli posvetil problemu sliko Problem 6like fe postal rv niega fiksna ide ia. ki fa fe sfalno snremlMa ... Za sli Varifl B M h?l celotni problem dokai lažfi B. ie dobival m^^p honorarje naprej, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo
še preden ie gospod minister problem slike rešil me ic- slikar B. povabil v svoj atelje in mi zaupal najvažnejšo spremembo na sliki. Čudovito! Moje oči niso hotele verjeti. Na sliki, ki je bila nameniena za bolgarski parlament, sta bila na lahko nakazana simbola boijševiške revolucije: srp m kladivo.
>Sedaj. ko veste za mojo idejo, vas prosim, da molčite ... in da ... se slečete in da se postavite na tisti-le podstavek in navdušeno — (toda tako. da ee na ulico ne bo slišalo) — vpiicte: »Heil Moskau!« — »Živela Moskva!« — >Da zdravstvufet Moskva!': — Za to uslugo vam bom do konca
*voiih dni hvaležen. Zakaj? Zato. ker vem. ia boli primernega modela za tega svor*sa revolucionarja ne bi mogel naiti.« S temi vabljiveiš:mi besedami me je B. pripravil lo t-ga. da sem mu res stal za model.
Slikar fe torei brez ministrove vednosti 4iko namenil Moskvi . . . Račun brez krč-maria . . . Precej riskantno in kočljivo po-čftiie . . .
Toda kliub temu fe dospela cela stvar brez najmanjših komplikacij do zelenega cilia- Ne vem. kako se ie zgodilo. Kar nenadoma se i* razvedelo. da ie bivši minister gospod W odpotoval v Rasi io in da e? fe po nekai mpsecih zdrav zadovoljen in navdi'sen vrnil. Seznanil se ie Dnfeiprnstro-iem. Tiirksibom in dni<dnii številnimi pridobitvami sov<e*ske petletke in dovolil je slikarju prekriti *l'ko iz »Dieneodes Volk« v »Fiinfjnfiresplanc.
Toda medtem, ko sta goaood minister ln oi:v?>r 7 i vda v fiksni ideH svoi^a »Funf-iahresnlana«. seveda poetično fcivliejiie v Nemčiji ni pohvalo. Na nW,'«t ie nervrifako-vnno prišel Hitler — in biv$i tmsnod minister ie zgubil pe-lo svoi poslanski mandat .. Tn kdor ie bil osnimHen rv>7 r MosVvo, le moral celo v konrpntrar'teko tabori5??!
OnsTHvla ministra in slikana r? hvala Rotit ppM« eamo vest — m^ne pa ie že tiščalo
Kakor on Vf* N^mri ob r»rw7Pwi Minili lol^ln^t ?n isVrpnn rrfonost sta snoTTtnla tiTdi	dva Innat-a v H'H rrj
novonemškega Mesijo. Pokazujoč na vsebino
Titulescu v Beogradu
Beograd. 18. febr. p. Rumunski zunanji minister Titulescu je včeraj prispel lz Aten v Beograd. Dopoldne je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom Jevtičem, opoldne pa je bil sprejet v avdijenco pri Nj. Vel. kralju. Nj. Vel kralj je pridržal g. Titulesca in Jevtiča na kosilu v dvoru. Zvečer je Titulescu odpotoval v Bukarešto.
Obnova diplomatskih zvez med Rusijo in Bolgarijo
Sofija, 18. febr. p. Predsednik vlade Mu-šanov je izjavil novinarjem, da je bolgarska vlada pripravljena vzpostaviti diplomatske odnošaje s Sovjetsko unijo in da je že določen v proračunu kredit za bolgarsko poslaništvo v Moskvi.
Vzpostavitev telefonskih zvez v Bolgariii
Sofija, 18. febr. t. »Utro« poroča, da Je
bil med Jugoslavijo in Bolgarijo dosežen sporazum, da se vzpostavi telefonska rve-za med 150 jugoslovenskimi in bolgarskimi mesti.
Seja upravnega odbora Narodne banke
Beograd, 18. febr. p. Za jutri ob 10. dopoldne je napovedana seja upravnega odbora Narodne banke, na kateri bo sprejeto letno poročiir* m zaključni računi, ki bodo predloženi zboru delničarjev 4. marca.
Branislav Nušič resno obolel
Beograd. 18. februarja p. Znani srbski
književnik Branislav Nušič je resno obolel ln mora ostati v postelji. Zaradi visoke starosti — ima že nad 70 let — so zdravniki v skrbeh.
Nezaposlenost v Italiji
Rim, 18. februarja, k. Listi so zadnje čase ponovno poročali o zboljšanju splošnega gospodarskega položaja, o novih javnih delih, o postopni normalizaciji prometa na železnicah in v lukah. Kljub vsemu kažejo uradni podatki, da je nezaposlenost celo porastla. Ob koncu januarja je bilo v vsej državi nezaposlenih 1.158.418 ljudi, med njimi 909.904 moških. Napram lanski zimi je letos skoraj 100.000 nezaposlenih več.
Objave
Danes ob 3. bo predvajala ZKD fum, ki Je vzbull v Ljubijan- niiiogo z.imma-rja Filmu ja naslov »Moja ioca — meja s eča«. Film jo jako :jubko de'o ln nas piav prijef.o zabada Prodaja vstopnic •» naprej od 11. do pol 13.
Izredno razveseljiv pojav v našem glasbenem življenju bo nocojšnji orkestralni večer državnega konservatorlja. Na sporedu bodo zastopani štirje ruski skladatelji Ljadov, Borodin, Rimski-KorsaKov tn Čajkovski. Imena, ki uživajo danes zaradi svojih umetniških del svetovni sloves. — Ker So vsa dela zajeta iz globoke ruske duše, imenujemo lahko nocojšnji orkestralni večer tudi večer ruske glasbe. — Uvodno besedo o pomenu skladb in o skladateljih samih bo Imel prof. Slav. Osterc. Orkester nastopi v velikem številu 70 godbenikov, od teh je le pet poklicni,"i. Vgi ostali so deloma iz državnega kou^er^ato-rija, deloma člani Orkestralnega -1-ustva Gir.sbene Matice izvajali bodo aaslednje SKladbi- za veliki orkester: Ljadov: Balada; Borodin: Stepna slika iz Srednje Az'je, Rimsici-Korsa iuv. Fantazija ns u ski tnne (fantazija »a vi->!.ao s sprem-Ijevanjem orkestra): *?a!.tovs< : Klavirski koncert o g-hiiii To delo xe bo prvič m-jsic v Ljubka i in tud' v naš» d-žavl sploh. Kot liričen J nastopijo, gojenci dirigentske šole: Juvanec, Prevoršek. Mfll-ler in njihov profesor skladatelj Skerjanc. rfjlista pa bo? a Kaietan Burei r ivioll-; t) ln Boži ^ap'1a (klavirt Na kon^rt viUmo vse ?*«j.iteiie glasbe, oos bno one. ki in ft'iZivio za»le4uj^jf) razvoj naših gIasS* Dih Solskiii zawi«»v Sedež 5 do 20 D'i omog-čaio /sakorani ob'« v tekn dne-fj se bo to li.hile v«tr.pr,' e v kiijigarnt G\iVx* Mafee. od -vj! 20 nr* dalje pa pred veliko dvorano Tniona, kjer s» zrčne ob koncert.
V Italiji se boje našega tujskega prometa
Slabo vreme je vedno nevarno za Vaše zdravje in „nedolžno" prehlajenje ae lahko razvije v teško in dolgotrajno bolezen. Vsled tega vzemite takoj po prvih znakih svetovnoznane ASPIRIN tablete	^
z Bayerjevim križem
V. u »1UGEFA« k. d. Zatt*b. Oaj«i 32. Ogl« Jc ngiur. pod S. br. 437 od 10. L 1934.
Sušak, 18 februarja.
Številke, ki se objavljajo o tujskem prometu v naši državi in ki kažejo, ik se je tujski promet pri nas spet začel dvigati kljub še vedno trajajoči svetovni gospodarski krizi, ne dajo miru italijanskemu tisku, zlasti ne tržaškima »Piccolu« in »Popolu« in reški »Vedetti d'Italia«. Ko človek čita njihove obravnave v tem pogledu, se mu mora naravnost zazdeti, da smatrajo vodilni fašistični krogi v Primorju, da ima Italija nekak svetovni monopol na tujski promet, a vse druge države, pa naj jim je narava poklonila še toliko lepot in dobrot, vsega tega nikakor ne smejo izkoriščati v svoj prid. češ. ker bi zaradi tega mogla imeti škodo Italija.
Primorski italijanski listi pravijo, da preti italijanskemu tujskemu prometu velika nevarnost od Male antante. ker so se njene dr?ave obvezale, d« se bodo med seboj podpirale v vprašanj;h tujskega prometa. Ta sklep ma1oantantn;h dr/av pomen ia po prepričanju italijanskih listov nekak aten* tat na italijanski tujski promet, zlasti pa na tujski promet na italilanskem zgornjem Jadranu, češ. da ie brez dvoma namen tega sklepa, da se tujski promet, namenjen Italiji. odvrne na jugoslovensko stran Jadrana, v jugoslovenska iadranska kopališča, zdravilišča in letov;šea.
Zadeva se zdi italiisnskim listom toliko r.ev®m«, da zahtevajo od italijanskih od-
ločilnih činiteljev, naj »e nemudno ukrene vse potrebno, da se vsaj kolikor toliko zajezi ta val nesreče, če se že ne da čisto odvrniti. Pozivajo vlado in turistične organizacije, naj takoj začno proučavati to vprašanje. Propaganda Male antante se mora na vsak način paralizirati. V ta namen predlagajo, naj se zlasti v primorskih kopališčih, zdraviliščih in letoviščih v kar največjem številu prirejajo razne umetniške, športne ;n druge take prireditve, ki bi naj bile posebna vaba za tujce. Poleg tega p& da •€ treba tujcem, ki priha;ajo v Primorje, nuditi vse mogoče ugodnosti na železnicah in parnikih. Med drugimi prireditvami, kakor na primer tržaški teden, ki naj bi privabil čim največ tujcev v Trst, se prav posebno poudarja privlačnost, ki jo bo baje imela proslava desetletnice aneksi-je Rute, ki se bo praznovala izredno hrupno v mesecema marcu in aprilu.
H koncu naj pripomnimo, da prinaša Ita-l'j tunzem na ltto okoli 12 milijard dinarjev ,n po 250 Din na vsakega prebivalca pri nas pa največ 300 do 500 milijonov na leto in po 20 Din na prebivalca. To je velika razlika in je prav za prav čudno, da se Italijani naenkrat boje jugoslovenske konkurence. Znak je pač to, da Italijani vedno boli spoznavajo, da postanejo lahko prirodne lepote Jugoslavije huda konkurenca italijanskemu tujskemu prometu ob Jadranu.
st ranjeni Leta 1929. so Imeli vlaki zamude
v 447.712 primerih. Skupna zamuda vseh vlakov je znašala v tem letu 5,514.097 minut. V 1. 1930. je bilo le 142.452 primerov zamude skupno 1,170.013 minut. Padanje zamud se je nadaljevalo in so leta 1931. imeli vlaki zamude v 62.371 primerih s 768.883 minutami. Leta 1932. Je bilo 41.212 primerov s 541.286 minutami. Za lansko leto še manjkajo podatki za poslednja dva meseca. Iz prvih desetih mesecev pa se 2e vidi, da so tudi v tem letu nadalje nazadovale vlakovne zamude.
Orkan je rušil stavbe
Gospič, 18. februarja.
V TMblnl Je nastal v petek strašen orkan, kakršnega v tamkajšnjem okolišu ne pomnijo že več desetletij. Da Je bila Katastrofa še večja, je med burjo začelo goreti v veliki občinski hiši. Med prebivalstvom je nastala velika panika, ki se Je še povečala, ko je burja gasilce, al so bili splezali na streho, da bi gasili, vrgla raz streho. Iz občinske zgradbe so komaj še mogli rešiti del občinskih knjig in spiskov.
Silni orkan Je v okolišu podrl vsa s; M® zgradbe Z nekega hleva je odnessl strehe Ln Jo vrtel v zraku kakih 30 metrov v;so-ko, dokler je ni vrgel v stolp pravoslavno cerkve in ga porušil.
Maribor, 18. februarja.
Današnja nedelja ni zabeležila v Mariboru posebnih prireditev, pač pa Je naše
Pohorje doživelo obilen obisk, in to zlasti glede na veliko športno prireditev imenovano »smuko dr. Orožna«, na 50 km dolgi progi od Mariborske koče preko Pohorja do Vuzenice. Tekmovanje se je pričelo zjutraj in je bilo končano žele proti večeru.
Snoči in danes Je bilo v mestu več občilih zborov, med katerimi ao zlasti lepo uspeli
občni zbori krajevnih organizacij JNS
v Krčevini. Košakib tn Melju. Prav tako je bil lepo obiskan tudi današnji občni zbor motorne sekcije Kolesarskega ln mo-tociklističnega kluba »Perun«, ki se Je dopoldne vršil v kavarni »Jadran«.
Medtem ko je bila nezgodna kronika neznatna, je
prejela policija vrsto prijav. Zadnje dni je bilo ukradenih z mariborskih ulic več koles, a se v nobenem primeru policiji ni posrečilo izslediti tatu. Tudi danes
Beneška noč
Naš rojak Tino Pattiera slovi v svetu kot prvovrsten tenor. Njegov glas Je v marsičem sličen glasu onih pevcev, ki danes dominirajo po gledaliških in koncertnih odrih. Kakor vsi veliki tenorji, je tudi on dobil povabilo k sodelovanju pri filmu. Ponudbo je sprejel in njegov prvenec je opereta »Beneška noč« z glasbo Johanna Straussa. Svetovna kritika pravi o Patti-eri, da je pevec velikega formata z nespornim igralskim talentom, živahen in iznajdljiv je kot pravi sin naše Dalmacije.
Vsebinsko je film prepleten z dobrimi dovtipi in zapletki. Bogata Američanka, hči »sladkornega kralja«, živi v Berlinu in se noče vrniti v Ameriko. Da bi jo oče prisilil k vrnitvi, Ji noče več pošiljati denarja. Vloga očeta je poverjena Ludwigu Stosslu, njegovo hčerko EUen pa igra Ei-lersova. Rajši, kakor da bi se pokorila očetu, se hoče Ellen poročiti z ravnateljem Nordenom. Preden se poročita, se Ellen seznani z grofom Crivellijem, ki ga igra Tino Pattiera. Zaradi neke malenkosti se Ellen spre z Nordenom in odpotuje z grofom Crivellijem v Benetke. Grof Crivelli je eden onih plemičev, ki imajo sicer zveneč naslov, a sredstva za ta naslov so jim pičlo odmerjena. V Ellen se je zaljubil samo zaradi denarja, a Ellen je sama ostala brez sredstev. No, iz neprijetne situacije sta ju rešila prihod očeta iz Amerike ln ravnatelja Nordena. V hotelu, kjer je stanovala, so jo namreč vsi imeli za mednarodno pustolovko brez denarja, a z veliko domišljijo. Vsa afera pa se naposled prav lepo izteče. Ellen se sprijazni z grofom, a njena komornica Gina z ravnateljem Nordenom. Grof Crivelli je rešil svojo palačo in dobil še bogato ženo. Na koncu zapoje Tino Pattiera pesem ljubezni in zastor pade.
Filmski drobiž
V izdelavi so naslednji novi filmi:
»Prijateljica mogočnega gospoda« je naslov filmu, ki se snima v ateljeju Ufe v Neubabelsbergu. Glavno žensko vlogo glu-mi Katica Nagy. Njen partner je C. L. Diehl. Režijo vodi Paul Wegener.
»Zlato« bo film. ki nam pokaže, kako si zamislijo pridobivati zlato, izkoriščajoč
»Ali se ti ni zdelo nič čudnega, da je prišla služkinja pristava Ruparja v tako žalni črnini na gospodarjev pogreb?« je bil radoveden solicitator Jerič, ko smo truplo rajnega pristava srečno izročili materi zemlji in si ga nato vsak svoj kozarček privoščili v njegov spomin. »In kako je bila ta uboga Cija žalostna! Po pravici povem, da se mi je bolj smilila nego Ruparjeva vdova.«
Mladi avskultant Bravin, ki je veljal za Ruparjevega najboljšega prijatelja, se je trudno nasmehnil.
»To je zgodba, kakor jih zna pisati samo življenje. Zdaj, ko Rada Ruparja ni več, jo lahko povem, prosim vas pa, prijatelji, naj ostane med nami.« Seveda smo pritrdili, nakar je začel: Pokojni Rado je bil izmed tistih ljudi, ki polovico življenja presanjajo. Vso mladost, vsa lepa dijaška leta, ko marsikdo rogovili in motovili kakor brez uma okrog, je Rupar presanjal. Ko je dozorel v moža, je bila v njem živa samo ena podoba: nedotaknjeno dekle, ki naj mu postane življenjska družica. Življenje pa, saj veste, kakšno je živijo-
dogodki
sta bili ukradeni dve kolesi, ln sicer je spreten tat odpeljal prvo mizarskemu pomočniku Ivanu Golobu izpred Lotzove trgovine v Jurčičevi ulici, a drugo je bilo odpeljano izpred gostilne »šibeniške kleti« v Mlinski ulici. Kolo je bilo last veterinarja Josipa Keluca. Na dvorišču sodarja Josipa Jančiča v Pristaniški ulici se Je oglasil nepovabljen gost ter mu odpeljal 35 kg težko železno nakovalo.
Tukajšnja policija je prejela včeraj te-lefonično poročilo iz Ljubljane, da Je
pobegnila z doma
na Vldovdanski cesti 21-letna hčerka posestnika Ivana M. s svojim ljubčkom vred in odnesla 2700 Din gotovine. Njen fant, 24-letni mehanik Alojzij J., Je pred nekaj dnevi zaprosil za dekletovo roko. a je bil zavrnjen. Oče je namreč izvedel, da je fant, ki se Je izdajal za zdravnika, v resnici le mehanik. Dekle je očividno nasedlo sleparju in mu slepo zaupalo. Dekletov oče domneva, da jo je parček nalbrž ubral proti Murski Soboti. Ni pa iziključeno, da sta se ustavila tudi v Mariboru.
energijo in zaklade morja. Glavno vlogo igra Hans Albers, z njim sta znani dunajski baritonist Michael Bohnen in Brigi-ta Helm.
Jan Kiepura snima nov film, ki bo baje prekašaj vse dosedanje njegove filme.
FrohJichov filmski studio snima filmsko opereto »Pomlad«.
»Doživljaj v Južnem ekspreftu« Obeta biti dober film. Sodelujejo Charlotta Susi, C. L Diehl in R. A Roberta.
8000 slib na lOm filma nam omogoča nova, za filmske amaterje konstruirana kamera. Aparat je sestavil R. Thun.
150.000 posameznih risb je potrebnih za en risan trikfilm. To število slik zadostuje za sestavo filma, ki izpolni normalno predstavo.
Učni film za matce Je nova pridobitev na filmskem poprišču. Na tem filmu ae mutci uče poslušati z očmi.
Plastična kinematografija, o kateri se 2e
toliko govori in je bilo že dosti poizkusov na tem poprišču, se bliža svojemu uresničenju. Na podlagi motornega pogona, ki poganja kamero sem in tja v obliki kroga. Baje so se dosegli že prav dobri uspehi.
V letu 1938. je bilo izdelanih na svetu 2100 filmov, od teh v Evropi samo 650. Največ filmov je izdelala Japonska, za njo pa Amerika. Nemčija je izdelala samo 145 filmov, Francija 140, Anglija 190 in ostale evropske države skupno 175.
Greta Garbo, o kateri se je govorilo, da se vrne v Evropo, kjer hoče ustanoviti novo filmsko podjetje v svoji domovini Švedski, preklicuje to vest. Greta ostane v Ameriki pri Metro-Goldwynu, kjer se baš pripravlja na snemanje filma »The Painted Veil«.
»Rudnik v plamenu« se Imenuje novo
delo režiserja Pabsta. To delo spominja na monumentalni film »Predor«. Za vsebino ima film rudniško katastrofo leta 1906. na nemško-francoski meji.
Lilian Harvey, ki je bila sedaj angažirana v Ameriki pri Fox-filmu, se vrne kmalu v Evropo, kjer bo delovala pri nemški produkciji.
Leharjeva opereta »Carevdč« v filma. Predvaja se v Zagrebu. Glavno vlogo v tem filmu ima Georg Alexander. Sodelujejo Se Martha Eggerthova, Ida Wllstova in Otto Wallburg.
nje. Iz čudne muhavosti odreče mnogoteremu vprav malenkost, ki si jo najbolj želi. Rado je dobil sicer v vsakem pogledu ljubezni in spoštovanja vredno ženo, vendar pa ne take, o kakršni je sanjal. Saj ste morda kdaj opazili, kako je sredi smeha nenadno otrpnil. Vidite, to je bilo tisto njegovo prikrito, zatajevano razočaranje, ki ga je sicer krotil, a ga ni mogel nikoli popolnoma premagati.
Gospa Adela si je najela služkinjo, mlado dekle, tako ubogo kakor cerkvena miš, a tako brhko prikupno, kakor prvi pomladanski cvet. In pomislite, Rado je začel zopet sanjati. Kakorkoli se je trudil, so se sanje vračale, dokler se jim ni docela predal. Gospa Adela ni tega opazila, ker je bil Rado Rupar mnogo preobziren in prenežen, da bi ji kdaj količkaj očital; dekle pa je menda kakor v nagonu zaslutilo, da tli v gospodarju žerjavica, ki bi se rada razsro-rela v ogenj. Ko sta slednjič spoznala, se ga je služkinja Cija oklenila z ljubeznijo, ki je znala samo dajati in ie samo gorela kakor olje v večni luči.
Nov film »Carica Katarina« z Elizabeto Bergnerjevo v vlogi Katarine je že na na-8em tržišču.
Renata MiillerJeva je angažirana pri Ufl
za nov film, katerega začasno ime je »Ali vas življenje veseli«.
Glavno vlogo v filmu »Princesa čarda&a« Igra Martha Eggerthova. Sodelujejo Paul Horbiger, Paul Kemp in Ida VVustova. Režija je poverjena Goorgu Jakobyju.
Produkcija Terra snema film »štirje mušketirji« po gledališkemu delu Sigmunda Graffa. Zasedba: Fritz Kampers, Paul We-stermeister, Hans Brausevvetter, Erhardt Siedel.
»Burja« se imenuje film Cecila de Mllla, znanega režiserja filma »V znamenju križa«. Prvotni naslov filma je »Revolucija mladih«. Vsebina filma je borba študentov ameriških univerz proti gangsterjem.
Jazon v Emoni
(Ljubljanska pripovedka. — Piše Steska*
Po čudnem naključju sem ob pobočju Ljubljanskega grada izsledil lep, z biseri in dragimi kamni okrašen diadem, na katerem je bil starinski napis o prihodu slavnega junaka Jazona v ilirsko gradišče Emono, kakor se je takrat zvala Ljubljana.
Bilo je v sivi davnini, ko se je Jazon na begu iz kavkaške Kolhide po Histru in Savi privozil s svojim brodovjem do Ljubljanice. Brzi ali so Latobiku, poglavarju emonskega ozemlja, javili skorajšnji prihod Jazona in njegove žene Medeje. Meščane mesta Emone je ta vest vzradostila, kajti Jazonova slava je bila velika. Slepi pevci so pripovedovali starim ln mladim o nesmrtnih činih junaškega Jazona, ki je v hudih bojih z ogenj bljuvajočimi biki in železnimi možmi zavojeval Medejo, prelepo hčerko kralja Ajeta v Kolhidi in z njo Še čudotvorno zlato runo.
Latobik je v naglici sklical zbor mestnih starešin. Z velikim navdušenjem so sklenili junaka svečano sprejeti ter njemu, njegovi soprogi in njenemu bratcu Absirtu prirediti pojedino s plesom. Tam. Kjer je danes trnovski pristan, so starešine in njih rodbine z Latobikom na čelu svečano sprejeli visoke goste z ladje s>Argo«, ljudstvo pa je z glasnimi vzkliki pozdravilo Argonavte, Tri dni so pirovali. Poglavar Latobik Je izročil Jazonu meč z zlatim ročajem, Mede ji pa krasen diadem, delo kretskih umetnikov. Od feničanskih trgovcev Je bil Latobik kupil to umetnino. Napis na njej pravi, da sta »v 125. letu po padcu Troje ob prvi polni luni po kresu prevzviSeni princ Jazon in njegova enako žlahtna soproga Medeja blagovolila na potu v Helado pristati v Emoni ki ji je načeloval prejasni Latobik In zbor uglednih starešin.« Prijateljsko vez med Argonavti in Iliri je Se bolj utrdila poroka lepe Latobikove hčer. Urzene z Medejinim bratom Absirtom.
Toda kmalu so napočili črni dnevi. Jazon je moral bežati. Zasledoval ga Je njegov kruti tast Ajetes. Urzena se ni utegnila niti od svojih starSev posloviti, Medeja pa je v zmedi ostavila diadem v Latobikovi palači. Argonavti so morali hitro odveslati po Ljubljanici navzgor, pri Vrhniki pa so pritrdili ladjam kolesa In jih pripeljali do sinjega Jadrana, Na morju Je nastala huda vihra. Preizkušena admiralska ladja »Argo« je srečno prestala nevihte, Absir-tova ladja pa je blizu Pule zadela ob čeri in potopila sta se Absirtos in njegova mlada ženka še dandanes se imenuje otočje pri Puli po Absirtu, spomin na Urzeno pa se je ohranil v ljubljanski pripovedki o Urški, ki jo je vzel povodni mož.
Diadem, ki sem ga bil naSel in ki naj bi dičil čelo kraljičine Medeje, je danes kras mest. muzeju na Ljubljanskem gradu ter si ga prihajajo pogledat premnogi tujci is vseh delov sveta.
Lahko si mislite, kako tiho in nežno je moral goreti ta plamen, da je smel svetiti celih osem let, ne da bi ga bila gospa Adela količkaj opazila.
Iz Ruparjeve zveze z gospo Adelo Je vzklilo troje otrok, deklica in dva dečka. Cija jim je posvečala mnogo svoje ljubezni, toliko, da so jo otroci imeli skoraj rajši nego mater, hkratu pa si je tudi sama zaželela postati mati vsaj enemu Ruparjevemu otroku.
Kakor veste, je pristav še izza dijaških let bolehal na srcu. Poleg drugih pomislekov je zlasti ta okolnost upliva-la nanj tako, da se je skraja upiral Ci-jini želji; toda človek, ki sanja, je kakor vosek, ki se topi: kamor mu usmeriš tok in kakršno obliko mu izbereš, v tako se ti vda. Kakor hitro je Cija Ru-parju zaupala, da sluti uresničenje svojih želja, se je podrlo v njem tisto malo ravnovesja, kar ga je bil ohranil dotlej. Bilo je, kakor bi kdo nenadno poklical mesečnega. k-> se v sanjah plazi po najbolj nevarnih stezah. Sicer mu je Cija iz samegra početka obljubila, da ne bo nikdar nihče Izvedel iz njenih ust, kdo je otrokov oče, ako ugodi njeni želji, in da tudi ne bo nikdar nič terjala od njega; a vse to le ni moglo umiriti
LfiiMJanska nedelja
Ljubljana, 18. februarja.
Današnja nedelja je bila prav prijetna
te
»koro pomladno topla.
Ljubljančani so bili z njo gotovo popolnoma zadovoljni, če izvzamemo smučarje, za katere je v nižjih krajih odklenkalo. Ker tudi z Gorenjskega niso prihajala posebno ugodna poročila glede smuke, je danes skoro večina smučarjev ostala doma.
V	Ljubljani smo imeli prav miren dan. Zadnji teden je bil v znamenju tramvajskih nesreč in tudi danes popoldne je
zahteval tramvaj žrtev. Na Zaloški cesti tik pred Sušnikovo trgovino je tramvaj podrl 45-!etnega posestnika Pavla Logondarja iz žabnice pri škofji Loki. Nesreča se je zgodila med 13. in 14. tn so morali poklicati na pomoč reševalno postajo. Logondar je dobil hude notranje poškodbe in pretres možganov. Zlomil si je tudi ključnico in je ves pobit po glavi. Njegovo stanje je resno. To je v teku zadnjih dni že šesta prijava tramvajske nesreče policiji. Delni vzrok številnim nesrečam bo menda nepazljivost pasantov, ki niso vajeni novega tramvajskega prometa, razširjenega na dve progi, a nemara bi se dala marsikatera nesreča preprečiti, če bi smeli vozniki zavirati s polno močjo na električni zavori, kar jim je bilo nadavno prepovedano.
Reševalci so prepeljali v bolniSnioo le dva ponesrečenca, in sicer 6-letnega Vinka Hočevarja iz Spodnje Hrušice, ki si je zlomil nogo, in 37-letnega Antona Kerna, tovarniškega tesarja iz Kranja, ki je s tovarne Jugoče-ske kidal sneg in padel raz streho. Dobil je hude notranje poškodbe in si zlomil tudi levo nogo.
+
Zborovanje šoferjev
V	salonu restavracije »Pri levu« je snoči imela občni zbo Zveza šoferjev. Zborovanje, ki se ga je udeležilo veliko število članov, Kar priča o stanovski zavednosti naših šoferjev, je pod vodstvom predsednika g. Horvata poleg običajnih točk živahno razpravljalo zlasti o vprašanju podpornega fonda, ki premore lepo vsoto okrog 116.000 dinarjev. Ta fond, iz katerega izplačuje organizacija podpore članom za primer ne-srp*e, bolezni in velike stiske, je obenem ogelni kamen pokojninskega zavarovanja, za katero se šoferji bore. Na zboru je bil sprožen tudi predlog, naj bi zveza pričela izdajati strokovno šofersko glasilo. Ta misel pa je bila odstavljena z dnevnega reda, ker je v zvezi organiziranih manj ko 200 članov in bi ob takšnem kadru stalnih naročnikov pač ne mogel živeti.
Na koncu je bil izvoljen nov odbor s predsednikom g. Francem Plantanom na čelu.
*
Trafikanti za svoje pravice
Kakor vsa draga leta, so si tudi letos trafikanti izbrali »Lloydovo« restavracijo na Sv. Petra cesti za svoje zborovanje, številne člane je pozdravil ob otvoritvi zbora predsednik g. Beline, ki je po prečitanju vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju v glavnih o'.:risih očrtal društveno delo ter zlasti nastopil proti uvajanju avtomatov za cigaretne izdelke, ki trafikantom zelo škodujejo. Energično je tudi naglašal, da nikakor ni na mestu podeljevanje novih koncesij.
Tajnik g Peče je naglašal, da članstvo občutno pada, namesto da bi naraščalo Zlasti je to opažati na deželi. To povzroča, da morrio skoro vsa bremena nositi ljubljanski trafikanti. V društvu je nastala nekakšna kriza, ki ji ni povoda iz gospodarskih razlogov, temveč bolj v pomanjkanju čuta za solidarnost. Kaj lahko se zgodi, da bo tudi pri nas uvedena prosta prodaja monopolnih predmetov, kakor se je to zgodilo na Poljskem, in v tem primeru bo ogrožen obstoj vseh trafikantov. Zato je potrebno, da nastopajo vsi složno kakor en mož. Tudi lani je imelo društvo zaradi ustanovitev novih trafik mnogo bojev, beleži pa tudi več uspehov, ki jih je doseglo s pomočjo centrale v Beogradu in bratskega združenja v Zagrebu.
Tajnik je tudi prečital spomenico, v kateri zahtevajo trafikanti, da se jim za-jamčijo vse pravice ter d- uredi trafikant-sko vprašanja Uprava državnih monopolov naj bi izdala pravilnik, ki bi uredil število trafik. Na podlagi tega pravilnika naj se izvede tudi revizija vseh obstoječih trafik. Prodajna provizija za tobačne izdelke naj se zviša nr 10%. V mestih naj se v bodoče ve- ne podeljujejo trgovcem, gostilničarjem vinotočem dovoljenja za prodajo
tobačnih izdelkov. Nujno je tudi potrebno, da se iz^ljša kvaliteta tobačnih izdelkov. Taksne vrednote smejo razpečevati samo trafikanti. Dopisi posameznih udruženj na pristojna oblastva naj bodo prosti takse. Nujno potrebno je, da izda uprava državnih monopolov pravilnik glede kreditiranja tobaka in pravilnik za kreditne zadruge z obveznim članstvom. Zahteva po 15 dnevni zalogi naj se ukine za toliko časa, dokler ne bodo osnovane kreditne zadruge. Glede vseh vprašanj, ki so izključno trafikantska in glede vseh zadevnih navedb monopolske uprave je treba poprej povprašati za mnenje udruženje in ga po možnosti upoštevati.
Pri volitvah je bil Izvoljen naslednji odbor: Beline, Peče, Radešič, Pezdir, Novakova, Belak, Goli, Dimič, Preša, Resnik, Tre-bušak in Hiti. Odbor se bo konstituiral šele naknadno.
*
Železniški upokojenci so zborovali
Danes popoldne se je vršil v steklenem salonu »Pri levu« občni zbor železniških upokojencev, ki je bil prav dobro obiskan. Predsednik g. Šalamun je poročal o podrobnem delu organizacije v minulem letu in naglasil, da je društvo zabeležilo nekatere prav lepe uspehe. To je bilo tudi razvidno iz tajniškega poročila g. Antona Jernejčiča ,saj je društvo odposlalo lani na pristojna mesta 968 pisem in prošenj, 48 raznih spomenic in 176 pritožb in prošenj za posamezne člane. Razen tega je poslalo 16 deputacij v Beograd, a osebnih posredovanj v raznih zadevah je bilo 406.
Po poročilu blagajnika g. Franca Jernejčiča je občni zbor razpravljal še o raznih društvenih zadevah in o smernicah za bodoče delo. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen ves dosedanji odbor s predsednikom g Šalamunom na čelu.
2ivčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Jose-fove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grencica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Mladenka kot vlomilka
v stanovanja
Zagreb, 18. februarja.
/ Zagrebu Je policija aretirala mlado dekle. M. Biucknerjevo, ki je znana nevarna konKurentka svojim vlomilskim tovarišem. Brucknerjeva je bila zaradi številnih vlomov, predvsem v stanovanja, že kaznovana, kar pa je ni izpametovalo. Pri neki raciji v zadnjih dneh so jo spet prijeli in spravili pod zapaho. Priznala je vlome v stanovanje nekega kapetana, potem v stanovanje prodajalca drv Franja Domi-troviča v Radničkem dolu, v stanovanje Antonije Horvatičeve v Muduličevi ulici in v stanovanje zdravnice dr. Olge Miheli-čeve. Najrajši je kradla žensko perilo, obleke, nogavice in podobno. Z njo sta bili kot pomagalsi aretiiani neka Katica Po-hardova in Brucknerjeve sestra Ana zličeva, a so ju izpustili, ker jima niso mogli dokazati krivde.
Naši vlaki vozijo čedalje redne je
Beograd, 18. februarja.
Kakor nam kažejo podatki prometnega ministrstva, vlada na naših železnicah od leta do leta vpčji red in nesreč je vedno manj. Razen v Gorskem kotarju, kjer so elementarne neprilike pogoste, je povsod v državi promet na lepem višku. Zadevno statistiko je izdelalo prometno ministrstvo na osnovi dnevnih poročil vseh železniških direkcij. Nanaša pa se statistika ne samo na zamude vlakov, nego tudi na vzroke zamud.
Pred kakimi petimi leti, ko so Imeli vlaki pri nas stalno prilične zamude, je iz-rabMal tulinskl, nam nenaklonteni tisk to dejstvo, da ga je še bo'1 napihoval, s čimer je hotel odvračati tujce, da ne bi potovali skozi našo državo. Zda1 pa je promet v naši državi, kar se tiče točneara vozneea reda ta varnosti, mnoro bolje ure4°n kakor v nanosih drugih državah.
Vlaki so prejžnja leta zakasmlevali Iz raznih razlogov, ki ao zdaj pretežno od-
TEDEN DNI FILMA
Ivan Albreht:
Po pogrebu pristava Ruparja
Mariborski
»JUlIlOi
toSajt
PcaedeTjek, IS. februarja 19S4
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Letala prevažajo zlato
V Farfan naktedajo zlate pošiljke za Lomi on, ki Je v zadnjem času na'nip?l znatne
množine zlatih zalog v Franciji
Ss&e Benetke
Te dni je Benečane presenetil nenavaden prirodni pojav, ki bo ostal gotovo trajno ■abeiežen v analih beneške vremenoslovne opazovalnice. V zgodnjih popoldanskih tzrah je začelo morje močno upadati in je V kanalih padilo tako nizko, da je bilo naposled 1.12 m pod običajno morsko gladino. Mnogo ladij, ladjic, motork in froinov je obtičalo v blatu na dnu. Pojav pa ni trajal «k>$go. Proti večeru se je začela voda zopet dvigati in tedaj je promet v benaSkih kanalih nanovo oživel.
Vetaski proces na Finskem
. Pred časom so razkrili na Fincem veliko vohunsko družbo. Policija je tedaj aretirala mnajo oseb, ki so v ponedeljek; pri-ile pred sodišče. D^avni tožilec je pozval na odgovor 28 obtožencsv. Proces se je začel v prostorih sodne palače v Abu. Javnost se za obravnavo močno zanima. Obtožence krivijo, da so zastrupili podpolkovnika Aspkmda, pri katerem so našli ob raz-telesecnju v truplu sledove arzenika in bakra. Proces bo trajal najbrže dalj časa.
Z motoclklom skozS puščavo
Georg Leichner, raziskovalec iz Llpske-pa je nedavno kot prvi motociklist prevozil puščavo Sinaj. Na tvegano pot se je odpravil sam, kar mu ni bilo posebno težko, ker je že prej absolviral nekaj podobnih samotcfii voženj po Severni in Južni Ameriki.
V Jeruzalema so domačini LeSchnerJn odsvetovali drzen podvig. Dejali so mu, da bo med vožnjo umrl od žeje, ker mu bo težko iskati in najti skrite vodnjake v puščavi. Ne glede na to, se je Leicimer podal na pot. katero pa je absolviral le zategadelj v redu. ker je vozil * ?eboj vodo v kozji ko-5L To ga je rešilo pogube in mu ulednfič pomagaio srogno priti na cilj.
Za p&mlad
Zelen tričetrtinski volneni kostum, elegantna obleka za prve sončne dneve
Hude skrbi.
—	Gospodična vsiljivemu sntrbaču: Saj vam pravim, da vas ne vzamem. Zapomnite si, da se sploh nočem omožiti.
—	Toda, gospodična, kaj boste pa počeli s svojim velikim premoženjem?
Po uspelem poleta „Južnega križa"
Admiral Moorget, mornariški poveljnik v Totdonn, čestita voditelju posadke letala »Croix du Sud« k srečno uspelemu poletu
Nemci vračajo
Angležem bobne
Te dni so imeii v Aldershotu majhno svečanost posebne vrste. VojaSkim oddelkom drugega bataljona Gordon Highlan-derjev so namreč vrnili sedem bobnov, ki so jih angleški vojaki ob premirju ostavSi v Ostemdu, kjer pa so jih Nemci pabasaii ki odnesli domov. V Nemčiji so jih gotovo uvrstili med vojne trofeje, a angSeSki general Hamrltan jih je zahteval nazaj, ker so bflti prevzeti proti pobotnici.
Svečanost vrnitve betonov je bila vrstno. Najprej so nemgki mornarji nesli bobne na suho, kjer so jih prevzeli angleški vojaki v paradi. General Hamltton je Imel pri tem nagovor, v katerem je obrazložil zgodovino bobnov. Na koncu je pre-čital vojakom Hindenbu-rgovo pismo, v katerem pravi predsednik nemške republike, da ga kot starega vojaka veseli, da more vrniti boime tistim, ki so njih pravi lastniki.
K novi francoski vladi
mmzm
HM .........
General D e n a i r, minister za letalstvo
Finale teniških tekem v Franciji
Finalista Merfln in Feret po svojem matehu v Sporting-klubu, kjer je zmagal Merlin
Greta G&rfao v samoti
Kakor poročajo iz Hollywooda, se mudi Greta Garbo trenutno v nekem odljudnem kaiiforni£kem kraju. Vzdržuje se tudi govorica, da je filmska zvezdnica zapustila Hollywood v spremstvu režiserja Mamou-lijana, kateremu je baje postala žena. Prvakinja filma seveda vse te vesti zani-kuje in venomer trdi, da se je umaknila svetu izpred oči samo zaradi ljubega miru, ki ga ne lis ide v civilizaciji.
▼ Radu viharja, ki ga je povzročila v njem notranja razdvojenost Jaz sicer tega ne razumem prav do jedra, prijatelji, kar pa ves je oženjenih, utegnete imeti za take vihre globlji pogled.
Omenim naj torej le, da mi je prijatelj Rupar šele v tej stiski popolnoma odkril srce. Po svoji stari navadi sem ga. skušal razvedriti z dovtipi in smehom, toda Rado je bil gluh za moj trud. Lahko jo človek še tako zavozi, je dejal, dokler gre le za njegovo osebo, ni končno nič tako hudega. Ako trpi, trpi sam. Pri njem da je to čisto drugače. Razdejal je družino, uničil je bitje, ki ga ljubi z vdanostjo zveste živali in z angelsko - daritveno požrtvovalnostjo, poleg tega pa bo še pahnjeno na svet drugo, ki bo brez krivde, a vendar na milost in nemilost izročeno ljudem brez močne očetove roke. To, da so grozote, ki jih človek lahko občuti, a jih nikakor ne more povedati.
Po vsem tem sem občutil, da mu nimam kaj svetovati. Gledal sem rad življenje vedno z vedre plati, tu pa se mi je pokazala senca, zevajoča rana, ki zanjo nisem poznal leka. Karkoli sem hotel reči, se mi je že v naprej zdelo nesmiselno ali celo žaljivo. Tako sva se
tedaj z Ruparjem molče poslovila, potem pa še. dolgo niti on niti jaz nisva omenjala tega razgovora. Čez čas šele, ko sem na vse to skoraj porabil kot na nekaj, kar je rodila samo bolestna in preobčutljiva domišljija, srečam pristava na ulici. Bil pa je tak, da ga skoraj nisem spoznal.
Skraja sva nekam tuje gledala drug drugega, kmalu pa je izginila razdalja. Zavila sva v samotno predmestno krčmo, kjer mi začne Rado praviti, da ne bo več dolgo gledal sonca. Cija je že pevila dete, hčerko, prav ljubkega in zdravega otroka. Nihče ne siuti ničesar in na Adelino željo se je Cija celo vrnila k njim, kakor hitro je okrevala. To da presega njegove moči. Žena ga sili k zdravniku. Bil je tudi res pri njem. Zdaj mu zdravi srce, a kako naj ga zdravi, ko ne pozna prave bolezenske kali in ko tudi ni zdravila proti njej.
Ker sluti, da se mu bliža konec, je napisal oporoko. V njej prosi ženo in prve tri otroke, naj mu odpuste, kar je zakrivil, in naj ne zametujejo Cijine sirote. Ako ji že več ne bodo hoteli dati, naj ji privoščijo vsaj dirobtin s svoje mize.
Priznati moram, da se med čitanjem
te svojevrstne oporoke nisem mogel ubraniti smeha.
»Kaj pa,« me premaga porednost, »ako žena najde to oporoko pred tvojo smrtjo?«
»Sem že mislil na to in te prosim, da jo dotlej hraniš ti.«
Shranil sem tedaj zanimivo oporoko in sem se marsikdaj res iz srca nasmejal, ko sem si v mislih risal vse tragikomične položaje, ki bi se lahko izcimi-li, ako bi listina kakorkoli zašla v nepoklicane roke.
Čez ča3 se nas je namenila večja družba, da napravimo majhen izlet v okolico. Saj si bil tudi ti poleg, Jerič. Se spominjaš, kajne! Kakor veš, smo se imenitno zabavali in zlasti Rupar je bil izredno duhovit in dovtipen. Tudi gospa Adela je bila ves tisti dan nenavadno dobre volje.
Proti svoji navadi pa je Rado čez mero pil in se ga je vino močno prijelo. Še pred odhodom iz mesta mi je bil naročil, naj vzamem tudi njegovo oporoko »na zrak«. Ker so potem ves čas duhoviti domisleki in ostrice kar žuboreli iz njega, sem bi uverjen, da bo na kakršenkoli način, vsekakor pa čisto izvirno in po svoje presekal mučni vozel, v kakršnega se je zapmtljaL V tem me je še
Girlsi prod iffrthitm
Enajst lepih Newyorčank se je pred kratkim odpeljalo k lepotnim tekmam v HoDy>-W00d, kjer bodo tekmovale z nevarnimi nasprotnicami, ki so po poklicu filmske d j ve
H akvaristov« torbe
Akvaristovstvo in stara Ljubljana
Stara, predpotresna Ljubljana je bila za one, ki so se zanimali za vodožitje, pravcat raj, kajti vse, kar so potrebovali, je bilo v Ljubljanici, ki je široka in mestoma zelo globoka, tekla tedaj še nemoteno skozi mesto. Na globljih mestih in ob stebrih lesenih mostov so stale ribe vseh velikosti, a prihajale so brez ovir iz Posavja skozi mesto v gornjo Ljubljanico in obratno. Ker ni bilo nikjer zatvornic, je bilo v Ljubljanici vedno dovolj vode, zaradi česar so se razbohotile na dnu razne rastline. Pod mostovi so bila zgodna drstišča, kanali so pa skrbeli za obilno prehrano.
Največja živahnost se je razvijala na ravnem delu privoznih ramp, ki so omogočale tudi vozilom pristop k Ljubljanici, da so natovorili blago, ki so ga čolnarji iztovorili. Tam so se zbirale tudi perice, služkinje in ženske siromašnejših slojev, ki so prale in klepetale. Prišli so otroci, dečki in deklice, ki so veselo gazili po Ljubljanici, pri čemer se je gotovo vsakomur prej ali slej zarila kaka črepinja, žebelj ali kaj sličnega v nogo. Bolj odrasli fantje so pa lovili s primitivnimi trnki srebrno bleščeče se belice in kapeljne, ki so jih nabadali na vilice. Drugi otroci spet so se zabavali z žabicami; metali so namreč tanke ploščate kamne in opeko tako spretno, da so odskakovali po večkrat od vodne gladine. Mnoge take žabice so slučajno priletele peročim ženskam v korita ali pa na gola meča, zaradi Cesar se je potem njihova zgovornost navadno razlegala daleč naokrog. Da ni manjkalo gosi, rac, psov, kokoši in tu in tam kakega pujska, ni potrebno posebej nagi asi ti, kajti tedaj so bile tudi take živalce zelo svobodne.
Najmirnejši med vsemi navzočnimi so bili majhni akvaristi, ki so ali z rokami ali s sitasto preluknjanimi zajemalkami, ali s klobukom ali s katerim drugim bolj ali manj pripravnim predmetom lovili ribice za domače akvarije, ki niso bili navadno nič drugega kakor stekla za kumare. Nekega lepega popolneva sem se tudi jaz odločil za akvariranje pri rampi, ki je bila na Sv. Jakoba nabrežju. Stoječ mirno v vodi sem držal roki v obliki zajemalke, in ker je bilo dovolj zaroda, je zašlo nekaj ribic v votlino rok, odtod pa v pripravljen kozarec. Vesel, da sem dobil nadomestilo za klena, ki nam je pred nekaj dnevi skočil iz posode, stopim na kopno in ob-stojim za trenutek na poševni plošči kanala. Na svojo nesrečo sem se zagledal v ribice, ki so stale pred izlivom kanala. Počepnil sem, pa mi je spodrsnilo na polzkem kamnu, da sem padel v vodo in izgubil kozarec z ribicami. Izkobacal sem se iz mokrote in stekel v Florijansko ulico. Vsi ti dogodki so se odigrali s precejšnjo naglico. Spomnim se še na smeh, ki sem ga izzval in ki se je meni, šestletnemu dečku, zdel silno neumesten in neokusen. Odslej sem si vedno izbiral samotna mesta za akvariranje.
Zelo pripravne za akvariranje so bile Prule, kjer so bile na izlivnih delih jarkov vedno velike jate ribic. Na Prulah, ki so bile tedaj samo velika trata, je bil tudi neki globlji jarek, ki ga je Ljubljanica dvakrat na leto napolnila, a kjer si našel skoroda vse vodne živalce in rastline, zlasti pa lepe pupke.
Polja za tobačno tovarno proti Rožni dolini in Viču so bila brez hiš in razorana od manjših jarkov in potokov. Tudi rakov-niški bajerji, jarki ob Galjevici in Barje, ki je bilo v osmem deceniju preteklega veka še zelo vlažno in pomladi in jeseni vedno poplavljeno, so navajali zlasti mladino na akvariranje.
V tedanjih časih ni bilo nogometa in dri* gih zabav, zaradi česar si je skoroda vsakdo izbral kako prirodoslovno panogo, ka-teri se je posvetil. Tako so nastali hroščar-jl, metuljarji, polžarji, botaniki, akvaristi in drugi.
Danes ni več takega zanimanja za pri-rodo. Naša dolžnost je, vzbujati zanfma-nje mladine za prirodo in njene lepote. Zlasti vodožitje je spričo svojega pestrega živalstva in rastlinstva zanimivo.
o. a
Razporoka najmlajšega francoskega para
Trinajstletna Adrienne Delamarre se Je pa rojstvu zdravega dečka dala ločiti od svo-jega sedemnajstletnega moža
Vezava ali vsebina t
V pariških literarnih krogih čakajo z napetostjo izida procesa, ki ga je pisatelj Jean Ajabert naprtil založništvu svojega zadnjega romana »Deset let v Malmaiso-nu«.
Roman namreč ne gra nič kaj ▼ denac,
krivdo pa pripisuje avtor Flammarionovi založbi, ki je izdala knjigo v grdih platnicah —vsaj on trdi, ga so grde — ne da bi mu jih prej pokazala. :-Rajši bi še čakal z izdajo, nego da bi se zadovoljil s takšno neokusnostjo,« pravi Ajabert in zahteva od založbe 50.000 frankov odškodnine.
Sodniki bodo imeli težko nalogo, da ugotovijo, ali so res platnice krive slabe pro daje — ali pa morda vsebina romana.
posebej utrdila okolnost, da mi je že tja grede skrivaj dejal, naj mu oprezno izročim čudaško listino.
Moje nade so se seveda izjalovile, pač pa je v vinjenosti ubogi Rupar oporoko nekje izgubil. Drugo dopoldne me je klical k telefonu, če jaz kaj vem o tem. Seveda mu nisem mogel dati nobenega pojasnila. Bilo pa je vprav to tista listina, ki sem zanjo vpraševal po izletu tebe, Jerič, ako si jo morda našel ali pa nemara v nagajivi razigranosti potegnil Ruparju iz žepa.
Ker ni bilo mogoče najti nikakega sledu za oporoko, je začel mučiti pristava iz dneva v dan hujši strah, da jo najde kdorkoli in jo v dobri veri odda na pošto; kajti na listini je bil napisan popolnoma točen Radov naslov. Tako bi se lahko dogodilo, da bi žena brez njegove vednosti dobila v roke pristavovo najtoplejšo izpoved.
Nekaj dni je okleval in čakal, nazadnje pa se je le odločil, da pride rajši sam z moško besedo na dan, preden bi se imel vdati tolikemu ponižanju.
»Danes popoldne ji vse lepo povem, pa naj se zgodi karkoli,« mi je dejal. »Drevi potem na svidenje »Pri ovinku«, bomo z dobrim požirkom poDlakni-li vse hudo.«
nia
Tistega večera se itak spominjate, prijatelji Jaz sem se malo zakasnil, ko sem prišel, vas pa je bilo vprav za Kristusovo zadnjo večerjo. Bilo mi je že na jeziku, da bi Ruparja podražil s to pri-pomnjo, a sem obmolčal, ker se mi je zdel preveč izmučen in bled.
Polagoma mi je dokaj mirno zaupal, da je bilo doma sicer nekaj nevihte in rose, vendar Lxialeka ne tistega viharja, ki se ga je bil sam nadejal.
Kar je bilo potem, vam .je znano. Tisto noč je Ruparja zadela kap.
_ »Kaj pa Adela ?« je hotel vedeti soK-citator Jerič, ko je avskultant Bravin obmolkni).
»Izkazala se je kljub vsem udarcem kot zelo preudarna in močna ženska. Ko sem prišel kropit in izrazit sožalje, me je obzirno vprašala, če poznam skrivnost rajnega Rada. Nato sva čisto mirno in stvarno govorila o vsem. Rekla je, da se je s Cijo že sporazumela. Dekle ostane v družini, hčerko pa bo gospa Adela pohčerkila, da tako pride do očetovega imena in pravic. — Spričo tega se pač ne smete čuditi, ko je Cija ob Ruparjevem pogrebu tako jokala. Bog ve, kako lepa je ostala pokojnikova slika v njeni duši!«
Pester smučarski spored
Naši smučarji so imeli včeraj še vrsto dobro uspelih prireditev — V Celju za slalom-sko prvenstvo MZSP, v Kamniku za prehodni klubov pokal in v Tržiču v smuku z
Zelenice
Ljubijana, 18. februarja.
Kljub temu, da je sonce vsak dan toplejše in se mu sneg kar vidno umika vse višje, »o vendar danes smučarji prišli še bo" gato na račun. Tudi tekmovalci so imeli
na raznih frontah priliko za nastope. Prav postavili so se Celjani, številno udeležbo so imeli Tržičani in tudi v Kamniku je bila skakalna tekma, ki je bila prav dobro obiskana. V naslednjem nekaj podrobnosti:
Slalom pri Celjski koči
V slalomskl tekmi za prvenstvo MZSP je zmagal član celjskega ^raiič. kluba Fric Jelen. — Tudi v damski tekmi je bila ostra konkurenca
Celje, 18. februarja.
Savinjska podružnica SPD v Celju je priredila danes ob pol 11. pri Celjski koči ob krasnem sončnem vremenu moško slalom tekmo za prvenstvo MZSP. Mirno lahko rečemo, da tako lepe smučarske tekme Celje še ni doživelo. Pri Celjski koči se je zbralo rekordno število, okoli 700 gledalcev iz mesta ter bližnje in daljnje okolice. Proga je bila dolga 600 m, precej težka, z višinsko razliko 150 m in jo je bilo treba prekrmariti dvakrat Sneg je bil izvrsten, organizacija brezhibna.
Za konkurcnco se je prijavilo 58 tekmovalcev (iz Celja 32, Maribora 10, Zagreba 8, Trbovelj 5, itd.), izven konkurence pa 3 iz Zagreba, 1 iz Kranjske gore in 1 iz celjske okolice). V finale je prišlo 20 tekmovalcev, ki so dosegli v prvem teku čas 1:40. Med tekmovalci sta bila tudi Mušič in Priveršek iz Maribora, ki sta nedavno startala v Zakopanem. Podrobni rezultat) so bili naslednji:
1. Fric Jelen (Sm. klub Celje) 2:20.2, 2. Miran Cizelj (SK Železničar, Maribor) 2:25.1, 3. Drago Pavlin (SPD, Celje) 2:31.2. 4. Kristl Voller (MSK) 2:33.1, 5. Mirko Me-
javšek (SPD, Celje) 2:34.2, 6. Egon Lettner (SK Rapid, Maribor) 2:40, 7. Ivan Kragelj (SPD. Celje) 2:47.
Izven konkurence je bil vrsti red naslednji:
1. Zdravko Zore (Kranjska gora) 2:30. Zore je dosegel tudi najboljši čas dneva 1:09 in bi bil v skupni kvalifikaciji na 3. mestu.) 2. Rudolf Zingerlin (SK Maraton. Zagreb) 2:39.
Po tem tekmovanju se je vršila pri Celjski koči na 250 m dolgi progi še damska slalom tekma, na kateri je nastopilo 13 tekmovalk. Podrohni rezultati so bili naslednji:
1. Inge Steinbock (Sm. klub Celje) 2:32.4, 2. in 3. Gerta Pugl (SK Rapid) in Ria Urch (Sm. klub Celje") 2:33. 4. Greta Eller (SK Rapid) 2:47, 5. Manja Kukec (Sokol, Žalec) 2:49.
Po damski tekmi je bila v Celjski koči razdelitev daril zmagovalcem in najboljšim tekmovalcem prvenstvene tekme, zvečer ob 18. pa v salonu pri »Zelenem travniku« razdelitev plaket in diplom najboljšim tekmovalkam v damski tekmi.
Zadnji odmevi iz Zakopanega
V skupni klasifikaciji na slovanskem smučarskem prvenstvu so prejeli Čehoslovaki 1323.755, Poljaki 1318.375 in Jugoslovani 1108.185 točk. — Naš največji uspeh na inozemskih tekmah
Zakopane, 12. febr.
Oficielni del slovanskega smučarskega prvenstva je bil zaključen že včeraj, danes pa se je vršila še vztrajnostna tekma za poljsko državno prvenstvo aa 50 km. Zaradi sveže zapadlega snega ie bilo treba progo pretrasirati tako, da se je tekmovalo na progi dvanrat po 25 km. Čeprav so trdili prireditelji, da je proga merila celih 50 km, se je naknadno ugotovilo,
da 'it bila naimani za 5 Km krajša, kar i? razvidno tudi iz doseženih rezultatov. Na startu je bilo 39, na cilj pa je prišlo 25 tekmovalcev. Na tekmo so šli sami vztrajni in starejši internacionalci s Fincem Lappalainenom na čelu, ki pa zaradi svojega trenerskega udejstvovanja ne more več z enakimi koraki slediti svojim nekdanjim učencem. Jugoslovenov ni bilo na startu, ker je bil JZSS mnenja, da za to tekmovanje še niso dovolj pripravljeni. V Zakopanem so precej računali z našo udeležbo in najbrž bi bili kljub pomanjkanju pravega treninga dosegli tudi v tej disciplini prav dobra rezjltate.
Podrobni rezultati te tekme so bili naslednji:
1. Musil (ČSR) 3:34:25; 2. ing Novak (CSR) 3:42:59 - 3 Karpiel (Polj.) 38:43:23;
4.	Motyka (P.); 5. Koldowsky (P.); 6. Lappalainen (Finska); 7. Horn (HDW); 8. Stehlik (CSR.).
Opazili ste morda, da se Je naš trener Stehlik plasiral šele na S. mesto. Letos se bori sploh nesrečno, deloma pa je tudi Izmučen od treningov pri nas. Brez dvoma zna in more več kot je dosegel v Zakopanem.
Podrobno se morajo podatki o doseženih uspehih na slovanskem smučarskem prvenstvu razčleniti tako-le:
I. Kombinacija smuka In slaloma:
1. Jugoslavija 240. 2. češkoslovaška 214.46, 3. Poljska 208.8 točke.
II. Štafeta 5x10 km:
1. češkoslovaška 3:54:05, 360; 2. Poljska 4::04:28, 330.75; 3. Jugoslavija 4:30:01, 264.375 točke.
III. Tek na 18 km: i. češkoslovaška 218.25; 2. Poljska 206.25,
5.	Jugoslavija 200.625 točke.
IV. Kombinacija (18 km In skoki):
1. Poljska 425.15: 2. Češkoslovaška 384.02; 3. Jugoslavija 306.51 točke
Prosti skoki:
1. Poljska 147.425; 2. češkoslovaška 147.025; 3. Jugoslavija 96.675 točke.
Po gornjih točkah je dobila torej slovansko smučarsko prvenstvo Češkoslova ška s skupnimi 1323 755 točkami. Drugo mesto je zasedla Poljska s 1318.375, tretje pa Jugoslavija s 1108.185 točke
Borba za točke je bila torej zelo ostra, posebno med Čehi ln Poljaki. Čehi so gotovo močnejši kot pa kažejo zakopanski rezultati. Mi smo si priborili svoje točke z lahkoto, predvsem pa z uspehi v smuku
in slalomu ter teku na 18 km.
•
Letošnjih smučarskih tekem za slovansko prvenstvo so se udeležili samo trije slovanski narodi, toda upati smemo, da bodo v doglednem času prišli tudi Rusi in Bolgari.
Za nas je bila najbolj uspešna alpska
Kombinacija, v kateri smo dobili polno število točk (240). Najboljše se je izkazal Hubert Heim, ki je zmagal v slalomu, v smuku pa je bil najboljši Mušič na 7. me
stu.
Drugi naš najboljši uspeh je bil tek na 18 km, v katerem smo dosegli samo 17.65 točke manj kot zmagovalci. Smolej s 7 mestom je bil samo 3 min. in 32 sek. slabši od zmagovalcev in samo 1:15 sekunde slabši kot čas Lappalainena. Izza Smo-leja se je plasiral letošnji prvak Poljske in češkoslovaške Bronislav Czecb ln še mnogi drugi. Janša kot 10. je ime] samo 1 minuto oŠ sekund slabši čas kot Smolej Tudi za njim so še znani smučarski »'ka noni« iz Poljske in češkoslovaške Smolej je v teku pri 12 km zlomil celo palico in tekel 2 km brez nje. dokler mu ni neki Poljak posodil svoje Poljski listi so pisali o njem kot o jugoslovanskem »fenomenu«!
V	štafet! s0 bili najmočnejši Čehi, ki so dobili vse točke (360). v času smo zaostali 35 minut In 56 sekund na 50 km, toda v naši ekipi sta manjkala Godec in Dečman v formi, kot je bil pred boleznijo. Tudi v štafeti Je dosegel najboljši čas Jeseničan Smolej.
V	kombinaciji smo dosegli tretje mesto, Poljaki pa popolno zmago. Od naših ie dosegel najboljše mesto (11.) Mojstrančan Jakopič. Tekmovalcev za to disciplino nam manjka še zmerom.
Matevž Klepec:
Tudi smučarji so siromaki
Pa še veliki!
Ali se mar čudite?
Ko je vendar smučanje najlepši šport na svetu! Človek si naloži dilce na rame, pa zbeži iz mesta. Malo se vozi. malo hodi. pa ie v nebeškem svetu, kjer je vse tako lepo. tako svečano. Beli hribi in bele doline so nepreiskan raj in smučar bo hI-tel po njem kakor blisk, da se bo za njim kadilo. Pot v hrib mu bo igrača. Se nog ne bo čutil. In po lesketajoči se beli odeji bo Švignil v dolino, naravnost, če je predrzen. v vijugah, če ie malo bolj boječ. Po zasneženi poti med drevjem bo drsel, morda se bo zadel v nizko vejo in sneg se mu bo vsul za vrat. Nič hudega. Malo zazebe. pa tako reč je treba hitro poza-b:ti Preleno ie vse drugo, da bi ga motilo.
ln kaj šele če ima družbo! Veselo, razigrano družbo, da mine v n.iei dan. kakor bi trenil. Komaj se dnbro zave. pa ie že večer in 'e treba misliti na pot domov ln treba je ie spomniti, da ie hitri spet df'nvn'k in da iih bo Se oe-t. preden pride nova ned^a. nov ?z'et. In ka? če bo takrat vreme slabo? Potem bo treba čakati §e en teden...
Da. htids so take misli. Tn budi so trenutki. ko se poslovimp na postaji od prijateljev.
Pa to je še prijetno! Koliko je na svetu hujšega! Tudi pri smučanju!
Lani sem nekoč sreča! prijatelja. Drugače je vesel fant, športnik in ne vem kaj še vse. Vse lastnosti ima, ki delajo mladega moškega simpatičnega. Zlasti pri ženskah, ki se na razne lastnosti prav dobro razumejo.
Sobota je bila. Z dilcami sem jo maha! na postajo, v dresu, ki je sicer že štiri-leta star. pa ga bom moral nositi še štiri leta, če bo vse ostalo tako kakor zdaj kaže. On je bil pa v civilu.
»Janez, kaj pa misliš? Alj te ni nič sram?«
»Zakaj?« se Je začudil.
»No, veš. Ali si pozabil, da je danes sobota? Alj ne pojdeš z nami v hribe Prepričan sem bil, da te zagledam s smučmi in s Frldo...«
»Hudič naj vzame smuči!« je iezno odvrni..
Toliko da nisem sedel v veliko lužo.
»Kai pa misliš? Al se ti meša?«
»Hudič naj jih vzame!« je ponovil.
»I zakai? Povei mi!«
Tn povedal mi ie:
Prejšnjo soboto ie bilo. S Frido — kdo ne pozna niegove Fride? — se je bil zmenil. da pojdeta na Krvavec. Krvavec je
Uspela poskušnja
v nogometu
Na igrišču Primorja so včeraj nastopile štiri enafstorice ljubljanskih „reprezentativcev", moštvo ligaša pa je
kazalo nogomet v Kranju
V	skokih smo imeli smolo. Palme, ki ie Skočil prvi J 56 m. ie drugič pri 59-5 m padel. Bil fe močan v?ter. ki ga je zaneti v stran, mu pokvaril doskok in ga potisnil s 5. ali 6. mfsta na 21. Sramni, ki je skakal malo prej za kombinacijo, ie prvi skok s!al s 55 m. pri dr igem (57) na padel, "nv tako nista imela potrebne stabilnosti in sla bila utruiena tudi Dečman in Jnkonic. Iste-ni'; je skakal lepo. toda ni vzdržal.
V	skupnem rezultatu smo doseli 16 odstotkov mani točk kot zmagovalci. Ker je slovansko smučarsko prvenstvo razpisano za razdobie štirih let. bomo imeli še tri L ta priložnost popravljati končno odločitev. Ze prvi rezultat ie takšen, da nam daii mnogo nade na izboljšanje. Vsekakor smo dosegli stopnio. da bodo moiali C*-»hi in Poliaki resno računati z nami. Tekme pokazale. da vodilo Čehi v teki. Poliaki v skokih, a Jugoslovani v alpski kombinaciii.
Naši tekmovalci so poka7ali mnogo sposobnosti. toda v zelo slabih snežnih razmerah (naiveč 20 cm) niso ?.mo<rli vseh fines mazalna tehnike. Številnih padcev ori skokih ;e bila deloma kriva skakaln;ca. ki i^ imela hibo v zaletu deloma pa močan veter, s katerim so se morali v zraku boriti tekmovalci. Žemva. Istenič in Dečman so razm 'ega orvip nastopili na inozemskih tpkmah — z običajno tremo — Jakooič. Dečman in £ra-mel pa so bili zaradi preobremenitve že preveč utrujeni.
Naš nastop v Zakopanem ie bil najboliši. kar smo iih im«li dos?dai v smučarskih tekmah po inozemstvu, in smo lahko z niim kar naiboli zadovolini. Našim vrlim tekmovalcem pa vea čast in — krepko naprej!
Prehodni pokal SK Kamnika je dobil Franc
Palme.
Kamnik, 18. februarja. Ob otvoritvi svoje skakalnice pod Za-mazico je razpisal SK Kamnik pred tremi leti tekme za lep prehodni pokal, ki ga je bilo mogoče osvojiti po dvakratni zaporedni ali trikratni zmagi v presledkih. Pri prvi tekmi je zmagal Franc Palme s 137 točka" mi. Lani se te pokalne tekme zaradi neugodnih snežnih razmer niso mogle vršiti, letos pa so se nekoliko zavlekle zaradi večkratne odsotnosti večine tekmovalcev Danes se je ta tekma kliub temu. da je sonce pobralo že mno^o snega, izvedla še v dokaj ugodnih prilikah
Pod skakalnico se je okol' 15. zbralo precejšnje število občinstva Tudi prijave so bile dovolj številne, saj se je prijavilo 13 tekmovalcev. Med tekmovalci je prevladala mlada garda. Palme je dobil pri žrebanju 13 številko, toda »kljub temu« je izvedel tri krasne skoke (enega poskusnega) in je seveda prekašal vse ostale, ki pa so tudi pokazali lep napredek. Najdaljši skok je imel Palme 28 in pol m. Podrobni rezultati so bili naslednji: 1. Franc Palme (Ljubljana) 149.6 (2? in pol, 28 in pol), 2. Franc Pribovšek (Ilirija) 136.2 (26, 26), 3. Edo Bevc 133.7, 4. Lado Lesjak 121.5, 5 Polajnar (vsi trije Ljubljana) 119.5.
Po končanem tekmovanju je bila na »Stari pošti« razglasitev rezultatov. Zmagovalec Palme je dobil pokal v trajno last, ostala dva častno plasirana pa plakete. Pri razglasitvi je imel predsednik kluba gosp Šmuc priložnostni nagovor, v katerem se je zahvalil udeležencem in pa prirediteljem zlasti pa kamniškemu županu g. Kratnarju.
Tekma za zefcmlki nokai
Tržič. 18. fpbruaria. Danes ob 13. se ie vršila že tradicionalna tefcma v sm jkti z Zelenice za pokal tvrdki Glanzmann v Tržiču. Proga, ki ie bila izredno t?žka in dolga 4 km. je vodila z Ze-k-mice do cestarja Udeležba ia bila zelo številna. saj je startalo na tekmi nad (T* n^ših najboljših tekmovalec v tej disciplini. Sneg je bil trd. toda kljub temu so doseženi rezultati prav dobri. Podrobni rezultati so bili naslednji: Po moštvih: 1. SK Tržič (Tadej. Ca rman Ankele) 12:39.2: 2. TK Skala. Jjs*nice (Praeek, Heim, Lukman) 13:34.2. 3. Ljublia na (Baebler. Srainel. B=-rvar) 14:63.4.
Po posameznikih: 1. Pračnk (Skala. Jesenice) 3:45 4; 2. Tadel 4:07.2; 3. Čaman 4:15; 4. Ankele 4:17; 5. Balič (vsi SK Tržič) 4:21; 6. Baebler (Ljubljana) 4:22; 7. H->im (Skala) 4-35.8. Tekma je privabila precej gledalcev.
Ljubljana, 18. februarja.
Za podsavezni tekmi je bilo precej zanimanja. Nekaj sto ljudi je po zimskem
p. t-» piku r i isto nn igrišče ob bo.ji: re klami bi jih nemara bilo še več. Videli so dve tekmi, ki sta bili vsaka na svoj a«, vin zanimivi, ob drugi sg je publika sein iu t.:a celo vnela
bela. oekaj centimetrov leb»»la ?la!ba ju i> frivala igrišče in staVjala na icrai-ce '.e ke zahteve, ker je bilo tekanje po t?.k'L tleh silno utru llj.vo To se je pose.a!r obakrat v drugem polčasu, ko je c.aa. treniranim povsem pošla sapa. Ne glvde na to onolnost pa j:a bili obe tekmi prav živahni in borbeni tn so Vli gledale, kar zadovoljni.
Se nekaj je treba poudariti: discipliniranost igračev ki so se do zadnjega odzvali vabilu podsaveza. Spričo izkušenj, ki smo jih imeli s podobnim: podsavezni-mi prireditvami še pred ne lavnim je to precejšen uspeh in kaže, da si Je poisa-vezna uprava mogla pridobiti primerno avtoriteto Obenem je to dobe'- omen za prihodnjo nedeljo, ko bo na sporedu močnejša prireditev.
Hermes : B-repr. 13:2 (5:2)
Hermes: Oblak — Danau, Ferjan—Kr»>-tič, Klančnik, Glavič — Kos, Skraju&r, Primar, Brodnik, Močnik.
B-moštvo: Zavrl I — Kobal, Trček — Smolnikar, Prijatelj, Furlan — Vrhovec, Battelino, Praunseis, štromajer, Trobev šek.
Sprva je kazalo, da bodo reprezentativ ci ne samo kos svojemu protivniku marveč da ga bodo celo ugnali Po i/ajserifc minutah igre si priborili voistvo 2-1, kar je precej točno Kazalo na potek gre, saj so Hermežani v tem času bili gotovo slabotnejše moštvo Po tem uvo('u pa je bilo »repreze iativne« umetnosti konec; nemara so se dečki, ki so dotlei pokazali n-'.kaj energičnih potez. »iztekli«. in odslej so Hermežani absolutno zavlau-.tu v
r-olju.
šiškarjem se Je kar videlo, da imajo za
seboj serijo tekem po snegu. Bili so sieei že od začetka homogenejše moštvo, o:s< pa hoteli že v prvih potezah porabiti 'ecL energij. Ko se je protivnik »vnese't, j» prišel njihov čas in so otvorili serijo nu padov, ki so se skoraj vsi končali z v protivnikovi mreži Moštvo flermesa je napravilo kar najboljši vtis. zlasti v kom binacijah po snegu so bili pravi mojstri.
Sodil je tekmo prav dobro g. Jordan Drugi polčas je sporazumno z vsemi me rodajnimi sKrčil za polovico, sicer U bilo obsedelo vse preveč blagosiova v *re-prezentativni« mreži.
Ilirija : A-repr. 2:2 (0:1)
Ilirija; Rožič — Unterreiter, Fraiizot — Hortner, Varšek, Sočan — Ice, Lah, Svetle I, Svetic II. Pfeifer.
A- moštvo: Logar — Svetic, RepovS — Polšak, Marolt, Zavrl II — Modrijan, Slapar, Laborec, Urtančič, Jež.
Začela se je tekma s kolosalnlm tempom in je bilo v naprej videti, da igralci takim naporom ne bodo kos. Sredi prvega polčasa je imela Ilirija igro v rokah, toda nekaj neodločnosti v napadu, nekaj pi> precej resna obramba v reprezentanci sta prt ečili uspeh Nasprotno pa je repre zentanca izkoristila eno izmed maloštev.i nih šans in je Jež hladnokrvno otvoril zgodi t ve.
Tudi v tej tekmi je bilo klubsko moštvo homogenejše, posamezne vrste so bile bolj povezane, kombinacija' »mašinerlja« je boljše funkcionirala Reprezentativci so se
zato pokazali z bolj žilave strani. Kmalu po začetKU je pokazal Slapar malo preveliko ležernost, nakar ga je podsavezni kapetan zamenjal z rezervnim igralcem.
Drugega polčasa ilirijan*sko moštvo ni vzdržalo. Reprezentativci so se medtem nekoliko medsebojno spoznali in vigrali ter so uprizarjali napad za napadom, od katerih za ni nobedPn prinesel usneha V začetku se je pregrupirano ilirijansko moštvo močno pognalo naprej in prišlo zaradi dveh Svetičevih napak na Pfeiferju in Doberletu v teku ene minute v vodstvo 2:1. Nato pa so prevzeli vso Iniciativo reprezentativci ln pokazali veliko neodloč nost pred nasprotnim golom. Do izravna-nia je prišlo z enajstko. ki io ji pretvoril Zavrl.
V moštvu Ilirije sta bila dobra branilca
in napadalni trio. Krilci so bili prilično šibki, prav tako krili Med reprezentativci sta najbolj ugajala Jež in Logar, pred-
vsem prvi, ki Je bil gonilna sila napad*. Dobra »ta bila tudi branilca, posebno Je omeniti Svetica, Ki mu Je bila to prva tek« ma po zelo dolgem odmoru Videti Je bilo, da so reprezentativci v treningu, saj so po večini iz moštev, ki so Igrala tekme » zimski pokal.
Sodil je g. Ramovi precej ne sigurno
Llgaš v Kranju
Primorje : Korotan 12:0 (8:0).
Kranj. 18. februarj«.
V Kranju ie gostovanje liginiga moSva Primorja privabilo na igrišče veiiko število eledaleev. Na igrišču ie bilo skoraj dve uedi snega, kar jj znatno oviralo igralce- Navzlic težkemu terenu pa je pokazal naipad Primorja lepo kombinacijeko igro in ie izdatno potresa 1 mrežo domačih. Rezultat ne bi bil tako visoik. če ne bi bil povsem odpovedal vratar. Domače moštvo je igralo požrtvovalno, prid golom pa ie bilo premalo odloftno Sodil je g. Pe»\alek iz Ljubljane.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Korotan : Disk 5 : 3 (2 : 1). Tekma za zimski pokal.
Zagreb: Concordia : Hašk 3 : 1 (1 : 0).
Beograd: Jugoslavija : Gradjanski 1 : 0.
Kairo: Repr. Kaira : BSK 3:2(2:1).
Aleksandrija: Repr. Aleksandrije : BSK 3:3.
Dunaj: Sportldub : Rapid 2 : 1 (2 : 0), Vienna: FC \Vien 3 : 2 (2 : 1), FAC : Hakoah 4 : 1 (1 : 1), Austria : WAC 6 : 0 (1 : 0), Wacker : Donau 5 : 1 (2 : 1). Li-bertas : Admira 3 : 1 (2 : 1).
Pariz: Pariz : Praga 3 : 1.
Budimpešta: Hungaria : Kispest 3 : 3. Szeged : Nemzeti 1 : 1, Bocskay : Pbobus 4 : 3, III. okraj : Semogy 1 : 0, »11« : Attila
1	: 1
Berlin: Victoria : Tennis-Borassia 6 : 3.
Nfirnberg: I. FC Niirnberg : SpV F^-rth 3 : 2.
Alessandria: Ambrosiana : ATesaandri«
2	: O.
Turin: Juventus : FC Torino 2 : 1.
Hockey
Ilirija na ledu v Karlovem
Karlovac, 18. februarja.
Hockey-mo§tvo Ilirije, ki j« dane« gostovalo tutkaj, kljub premoči proti koncu igre ni moglo izvojevati več kot neodločen rezultat Domačini so bili pred vsem zelo požrtvovalni, medtem ko so Ilirijan! pokazali prav dobro tehniko. Proti koncu igre so bili zeleni močno v premoči, toda rezultat se ni več menjal. Tekmo je sodia g. Vodišek iz Ljubljane. Obisk je bil prav dober.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi ob 20. seja sekcijskega direktorlja ▼ klubovem tajništvu. Prosi se polnoštevllna
udeležba!
Službeno Iz sekcije ZNS. Obvezen plenarni sestanek ljubljanskih sav. sodnikov bo drevi ob 20. v posebni sobi restavraci-ce Slon. Tajnik.
Proračunska razprava
Beograd, 18. febr. p. Dopoldne se je vršila v kabinetu predsednika vlada v Nar. skupščini konferenca, na kateri je bil doilo-cen končni razpored proračunske razprave v finančnem odboru. Razprava t finančnem odboru bo končana do 22. t. m., tako da se bo mogla pričeti v Narodni skupščini že 23. t m. načelna proračunska debata Konferenci so prisostvovali člani vlade, predsednik Nar. skupščine dr. Kume-nudi in več članov finančnega odbora.
Beograd, 18. febr. Finančni odbor je dopoldne pod predsedstvom podpredsednika dr .Slavka Sečerova nadaljeval podrobno razpravo. Proučil Je proračun finančnega ministrstva, proračuna pokojnin in Invalidskih podpor, državnih dolgov, proračun rezervnih kreditov in državnih dohodkov.
Finančni minister dr. Milorad Djordjevtč je podal obširno ln izčrpno poročilo o delu svojega resora. V razpravo so posegli poslanci Vlada Mlletič, Mohorič in Stevo Ci-rič.
Odbor Je nadaljeval svoje delo popoldne ob 16. uri
Zima v Tiirčifi
Carigrad, 18. februarja. AA. V Turtijl
še zmerom divjajo snežni viharji Mnogo hiš je porušenih, več ladij se je potopilo.
lepa tura. Tako lepa, da je še Fridlni mami zahrepenelo srce po njej. In kakor blisk z neba ;e delovala na Jane.za in Frldo n..ena odločitev, da pojde z njima. Takole nekako pred petnajstimi leti jo je ra:ni mož naučil osnovnih pojmov smučanja. Tudi njegove dilce je še odkrila pod streho. Vojaške so bile. poldrugi centimeter debele. Saj to je bilo Frldini mami, bodoči Janezovi taščici, všeč. Svojih 105 kilogramov bi prav nerada zaupala tistim tankim fižolnicam, ki so komaj debelejše «'d enenke.
No, ne bom vam vsega na široko pravil, kako je bilo. Ne bom popisoval pr;-srčnega veselja, ki sta ga občutiia Janez in Prida v soboto popoldne v vlaku. Tudi ne materinih dobrih nasvetov in zanimivega pripovedovanja o starih časih, o nekdanji .pošteni' mladini itd. Tudi ne hoje v hrib. k: ie trajala sedem ur. da so prišli šele okoli polnoči v kočo. In diskretno naj še zamolčim, kako je bilo s steklenico konjaka.
Razg.ed in solnce naslednjega jutra sta izbrisala vse ,lepe' spomine kakor gosa tab'co.
Da res lepo Je bilo! Kar gnetli so se jaiaie. toliko jih je bilo. Snes j:h je klical, (la b: se spustili po njem in zdrsnil' nekam da'eč daleč v lepše kraje Tudi laneza in Frido Pa tudi Fndino mamo...
Zlasti njo. Toda šele takrat ko ie bilo že solnce visoko ia so bili že vsi smučarji
da.eč od koče Oprezno si je dala pritrditi smuči; sama tega, žal. ni zmogla, rekla.
>Zdaj pa pojdimo v božjem imenu,« je
Ze sta se hotela pognati Janez in Frida ro strmini navzdol...
»Vsakdo naj me prime za eno roko,« je dejala bodoča taščica.
»Kaj pa s palicami?« je ušlo Janezu.
»S palicami?« Molk. Seveda, pance so Mtrebne... toda kaj?
»Za nahrbtnike bi si jih zataknili.
Janez se je zasmejal. Toda ker sam ni vedel boljšega nasveta, je ubogal.
Kakor takrat Elija v nebesa, so s© peljali. Se lepše. Janezu je drhtelo srce. Nekaj mu je reklo, da se ne bo vse dobro končalo Da. ko bi se tako vozila s Frido. ki je lahka, no, to bi že šlo. Toda kdo bo ustavil skalo, ki tehta sto in pet kilogramov, če se utrga in sproži. Kdo? Kar top'o mu ie postalo.
In res. Niso še prevozili dve sto metrov, ko je prša katastrofa v obliki grmička, ki je 5'edal iz snega. Svet je bil že prej malo vaiOvit in Frdina mama ie komaj držala ravnotežje. Tu pa jo je začelo zanašat m —
Rsk!
»ioi. moja noga!«
»Hudič!«
»Mama!«
»Noga noga. noga ...«
»Moje smučke ... Hudič!..,
» Au, au...«
»Mama...«
Kaj ie bilo.
Hudič je bH menda res vmes. Vsi trije so ležali v snegu. Fndina mama si ie rvV la nego. Ko je padla, je podrla Janeza in ga vrgla nazaj. Konec je bil ta, da je manjkalo pol njegove smučke. Frida je zletela z glavo naprej v sneg. Dolgo se n! mogla iz njega izvleči, dokler ni vstal Janez in ji pomagal
Kaj je bilo potem, si lahko mislite. Kako sta Janez in Frida s pomočjo treb drugih spravila tistih sto pet kilogramov « zvito nogo v dolino ln v Ljubljano! Kako je tistih sto pet ki;ogramov jokato in stokalo! Kakšna pridiga je bila potem doma!
Da, pridiga. Nesrečni Jiudič'. ki Je Janezu ušel ob tistem vražiem padcu, je imel hude posledice. Dva meseca ie bila zaradi njega zamera. No, pa se ie naposled vendar vse poleglo. In tudi dobre posledice ie imelo.
Bodoča taščica nI nikoli več silila na smučanje in smučke je poslala v ookoj.
Janez in Frida sta pa Sla Se večkrat na Krvavec Sama. Brez sto 'a petifc kilogramov sta se vozila po strminah navsdol in se vračala v hrib. Res <e ie časih tzo dilo. da ie radel on ali ona. da je v slepem hrepenenje obje! aH objela drevo. Zlomljenih smučk in zvitih nog pa ni bilo
Romantika severa
Pred nekaj leti sem se seznanil z nekim blaznežem na osamljenem otoku sredi oceana. Z jekleno nujnostjo je bil prikovan na svoj radioaparat in le pike in črte so ga še vezale z ostalim svetom. Tudi njegove misli so bile le pike in črte. Njegov realni svet je bil čudovito ozek, svet njegovih sanj pa neizmeren.
Hiša, v kateri je živel, delal in sanjaril, je stala na steni, ki se je dvigala naravnost iz morskega dna. Več tisočletij je že minilo, odkar se je dvignila nad morsko gladino. Od takrat pa do danes so vekovi zravnali mračni granit in vetrovi dveh oceanov so veli okrog njega in merili svoje moči ob njegovi steni.
Poleti in pozimi, od pomladi do jeseni, so valovi tam mirno nosili ogromne ledene gore; poleti je imel led rdečkasto-mračne pege; počasi se je topil in videti je bil prozoren ko kristal.
Otok je ležal na križišču, na morski liniji, ki je bila velika, po kateri pa je bilo kaj malo plovbe. Štiri mesece v letu je ležal otok zavit v temno polarno noč, štiri mesece v letu ga je obsevalo večno polarno solnce. Blaznež, ki je živel na steni, ni imel nobenega koledarja. Še več; niti znašel se ne bi, ko bi bilo treba trgati koledarske lističe. Vsako nedeljo je radio-postaja v Oslu navadno prenašala škofovo pridigo. Škof je govoril o ljubezni do bližnjega, o razdiralnem učinkovanju boljševiškega strupa, o pravičnem plačilu, ki čaka vsakega smrtnika na onem svetu. Ob takih prilikah je samotar napravil na ovratniku zavezo: to je bil znak, da je bil spet en teden mimo.
Tega človeka sem spoznal v dvajsetem mesecu njegove osamljenosti. Še štirje meseci in njegova pogodba bi potekla, pogodba, ki ga je prikovala na morsko pustinjo^ štirje meseci do vrnitve v življenje. On pa je dejal, da bo šel na kopno samo zato. da podaljša svojo pogodbo. Dvajset mesecev samote je pritisnilo na tega človeka pečat brezumja in oddvoje-nosti od sveta.
On, norveški malomeščan, ki ga je zahrbtna poteza usode vrgla v te nenavadne razmere, ni niti malo spominjal na legendarne podobe osvojevalcev Arktike. Bil je mračen, brezupno žalosten, ne-utešljivo potrt. Za svoje delo je prvo leto dobival po štiri sto kron na mesec, ki jih je država na njegov račun redno vlagala v neko banko. Prav toliko je dobil njegov prijatelj. Vendar pa je njegov prijatelj nekega lepega arktičnega jesenskega dne čisto nenadoma skočil z vrha ledu v morsko brezdno, ne da bi bil prej vsaj malce pokazal, da se je odločil za tak korak. Njegovega trupla ni nihče pokopal, kdo ve, kam ga je odnesel neizprosni zalivski tok; morda v ledeno puščavo Severnega tečaja; sicer pa zalivski tok večidel vobče še ni raziskan.
Da bi pripeljala nadomestilo, bi morala država poslati poseben parnik. Država je predlagala radiotelegrafistu, naj ostane nekaj mesecev sam, dokler ne bo parnik, ki opravlja zamenjavo po arktičnih ra-dio-postajah, prispel do osamljenih čeri sredi oceana. Radiotelegrafist je na to odgovoril, da je za dvojno plačo pripravljeno ostati vse leto sam. Bilo mu je vse eno, kje bo živel, na samoto se je bil že navadil.
Mnogobarvne ledene plasti so se igrale na vodnih valovih, ko se je naša ladja bližala granitnemu bloku, ki je štrlel iz vode. Nebo v arktični zori je bilo nežno in rožnato kakor flamingovo perje. Ogromna rdeča solnčna krogla se je počasi kotalila preko praznega obzorja.
Z največjim nemirom sem pričakoval srečanja s človekom, ki je dvajset mesecev prebil na osamljeni steni. Guverner Spitzbergov mi je njegovo zgodbo v kratkih besedah razložil po radiu. Mislil sem, da mi bo ta človek pomagal najti tiste skrivne privlačne sile, ki ujamejo v svoje mreže vsakogar, ki je le enkrat stopil preko meja Arktike. Samotni radiotelegrafist je iz dneva v dan opravljal delo velikega gospodarskega in kulturnega pomena. Zavestno je služil interesom, ki so nad državami, bil je posredovalec med radiotelegrami, ki so jih pošiljali od hemisfere do hemisfere, pomagal je pri sestavljanju vremenskih prognoz za vso zemeljsko oblo, služil je tucatom in stotinam observatorijev, ribiških ladij in prekooceanskih parnikov. Z vrha svoje radio-postaje je ta človek zapovedoval celemu svetu pik in črt, iz katerih so se kasneje izločile realne dobrine: — poljedelstvo, ribištvo, plovba, trgovina in industrija, kapitalizem.
Srečanje s tem človekom mi ni povedalo nič. Ta človek je bil izključno le sestavni del svojega radio-aparata. Ni imel niti ene misli, nobenega življenjskega smotra, nobene perspektive. Ničesar mu ni bilo žal in po ničemer ni hrepenel. O politiki ni imel pojma. Nič ni vedel, kaj naj napravi s seboj, ko mu bo potekla pogodba in ko ne bo več potreben. O tem, da sta Nobilova zračna ladja in veliki Amundsen brez sledu izginila, je njegov spomin obdržal le signale, s katerimi sta obe zamrzli radio-postaji klicali na pomoč, in kakih tucat signalov tistih postaj, ki so sodelovale pri iskanju.
Ta človek ni bil osvojevalec Arktike, marveč njena žrtev.
Za osvojitev Arktike se je sovjetska javnost pričela zanimati šele tisto leto, ko se je zračna ladja generala Nobila razbila ob neki steni v ledeni puščavi severno od Spitzbergov. Pred tistim časom so mnogi izmed nas imeli le nejasno predstavo o Arktiki, čeprav so sovjeti na daljnjem Severu napravili že precej koristnega in naprednega. Ko pa se je italijanska zračna ladja ponesrečila in
ko so že mislili, da je ne bo moči najti, tedaj se je osvajanje Arktike, otvoritev sovjetskega Severa, nenadoma pojavilo ovenčano s slavo prave romantike. Še neka druga, nenavadno važna okolnost je k temu pripomogla: problemi Arktike, so prvikrat postali politični problemi. Šestnajst fašistov, lačnih in zmrznjenih, se je borilo s smrtjo v daljnjih hladnih predelih, odsekanih od sveta, sovjetski letalci so jim poleteli na pomoč in ves takozvani »kulturni svet« je moral hvaliti ruski heroizem.
Toda akcija za reševanje Italijanske zračne ladje je imela tudi svoje temne strani. Cel kompleks ruskih problemov Severa se še zdaj mnogim zdi le kot plezanje z ene ledene gore na drugo, kot lov na bele medvede in morske pse, kot spanje v kožuhovinasti vreči pod milim nebom.
Ni dvoma, da osvojevanje Arktike zahteva veliko hrabrost, samopožrtvoval-nost, odklanjanje ugodja, v izvestni meri pa tudi pripravljenost, postaviti življenje na kocko. Prava, resnična romantika Severa je dosti bogatejša po vsebini in divnejša po barvah.
Sever ni samo neizmerna ledena puščava, mrtva tundra, večna ledena skorja, pod katero leže ostanki višje civilizacije. Sever je svet z živimi ljudmi in ogromnimi gospodarskimi in kulturnimi problemi, orjaško ozemlje, na katerem bi našlo prostora več kontinentov Ev-ropine velikosti. In kar je glavno: poleg medvedov in polarnih rib žive na Severu tudi ljudje.
Ti ljudje so bili prej najSiromašmejši, najbolj tlačeni in zatirani del prebivalstva. S svojim načinom življenja se mnogi od njih jedva ločijo od živali svoje okolice. Današnja civilizacija se jih je samo v toliko dotaknila, v kolikor je bilo potrebno, da iz naravnega bogastva Severa in njegovega prebivalstva izvleče kolikor moči večji profit. In vendar ljudje Severa hrepenijo po kulturi, ki jim edina lahko pomaga, da raztrgajo okove dolgotrajnega suženjstva. Ni letos prvo leto, ko ljudje z ruskega Severa prirejajo fantastična potovanja na saneh, ki jih vlečejo psi ali severni jeleni, na parnikih in železnicah, samo da bi sedli v klopi sovjetskih visokih šol. Čeprav svetloba Rusije ni takoj prodrla v najoddaljenejše obmejne pokrajine ogromne državne zveze, je vendar v mnogočem izvršila elementarno preoblikovanje v večnih ledenih krajih, v tundrah.
Ruski Sever skriva v sebi neizčrpna bogastva. Še nepreračunani gozdni masivi, bogate zaloge koristnih rudnin, reke in zalivi z ogromnimi količinami rib in živali, tundre, po katerih se pasejo neštevitai jeleni, kožuharice — vse to bo nekoč igralo ogromno vlogo v gospodarstvu Rusije.
Pred junake Jacka Londona niso nikoli stopali tako raznovrstni, prelepi in romantični problemi. Pesnikom, ki so popisovali Sever, je bii domačin v najboljšem primeru zvest pomočnik belega moža, tovariš pri njegovih najraznovrst-nejših pustolovščinah. V opisih junaških podvigov surovih kolonizatorjev je igral domačin izključno le postransko vlogo, njegova osebnost je bila zavita v temo. To kajpak ni nič čudnega. Ekspanzija na Sever, prodiranje civilizacije v tundro, v ledene kraje, je imelo za posledico izumiranje domačega prebivalstva.
Narodi ruskega Severa danes niso izročeni na milost in nemilost Izumiranja; narobe, odprte so jim vse poti za utrjevanje in obnovo njihove življenjske baze. Težišče gospodarskega razvoja Severa in dviganje njegovega neizčrpnega naravnega bogastva leži v problemih kulturne preobrazbe. Kulturni nivo prebivalstva Severa se mora naglo dvigniti do tiste višine, na kateri bo kos nalogam, ki zdaj rasejo pred njim. s
še se spominjam dneva, ko se je prvi ruski aeroplan spustil v daljnem Jakut-sku. Bilo je poleti, vendar pa polarna noč še ni izginila. Tam na Vzhodu je migljal zeleni steber severne luči.
Bilo je kakor v pravljici, nenavadno in svečano. Človeška množica na aerodromu, pokritem s snegom, ni vedela, kaj naj dela, kako naj svoje brezmejno veselje kar najlepše izrazi.
Do oči zaviti v kožuh ovino so ljudje božali srebrno se blesteča hladna, aluminijasta krila aeroplana. Nomadi, ki so se slučajno mudila v Jakutsku, so okrog kovinaste ptice priredili svojo divjo igro. Ljudje so se objemali, se smejali in jokali od veselja. Tega prizora ni pozabil nihče od tistih, ki so ga doživeli in s čuvstvom dojeli.
Prvega ruskega letalca, ki je sprejeli borbo z jakutskim mrazom 60 stopinj, ni več med živimi. Nekoliko let kasneje je umrl, izvršujoč svojo letalsko dolžnost, toda spomin nanj bo ostal živ na ruskem Severu in že zgled njegovega herojskega življenja je našel zadnja leta mnogo posnemovalcev. Vso zimo je Jakutsk zares odrezan od velike sibirske prometne žile, od kulture. Kaka dva meseca traja vratolomna avanturistična vožnja na saneh s psi od Jakutska do Irkutska, in vsak te vožnje ne more zdržati. Aeroplan napravi to pot v dveh dneh in pol.
*
Dostikrat sem se srečal z junaki Severa — z radiotedegrafisti in letalci, z zdravniki in učitelji, s tistimi čudovitimi ljudmi, od katerih vsak na svojem področju služi veliki stvari izgradnje na daljnem Severu. In vsakokrat sem se
moral spomniti aa samotnega bit na steni med dvema morjema.
Moralna okosteneloet, ki ga j« prevzela, je kaj razumljiva. Kot žrtev neizprosne gospodarske nuje se je sam izgubil — za tuje materialne dobrine. Ko je prišel v Arktido, ni imel niti nad, niti idealov, romantike Severa same pa je človek kmalu sit.
Ruski osvojevalci Severa so skovani iz jekla. V ledene planjave nosijo svoje znamenje. Ruski možje ne odhajajo na Sever kot piratje in konkvistadorji, ne kot avanturisti. Iz domačinov, nasproti
katerim Je »kulturni človek« kazal samo grabežljivost in brutalnost, delajo tvorce novega življenja in skupaj z njimi stopajo v boj z elementi.
Romantika Severa je danes neločljivo vezana z romantiko naše izredne dobe; to je romantika ustvarjanja, romantika izredno pospešenega tempa, kakršnega zgodovina do sedaj še ni poznala, romantika gradnje nove družbe, ki prihaja na mesto stare družbe zatiranja, lova za profitom, eksploatacije in brezizhodne bede.	A. Gani.
IZ ARHITEKTURE
Trgovske Izložbe
Ne moremo si prav predstavljati prodajnega prostora, ki ne bi imel vsaj enega maiega izložbenega okna. V tem razstavlja trgovec izbor svojega blaga, da opozori nanj mimoidoče občinstvo, da ga z njlra seznani, da zainteresira poednica in ga dovede v trgovino kot kupca. Izložbeno okno je v pravem pomenu besede posredovalec med trgovcem i« kupcem, ki skuša razstavljeno blago prikazati v najprj-kupnejši obliki, v vseh 100% svojih dobrih lastnosti.
To je namen vsake izložbe m v interesu vsakega trgovca je, da se poslužuje te vrste reklame v najizdatn&jši meri Skrbeti pa mora, da ima na pravem mestu tudd resnično uporabljivo izložbo. Nepraktično in nelepo zasnovane izložbe onemogočajo efektno razstavljanje blaga in taka izložba ne more biti dorasla današnjemu ostremu konkurenčnemu boju.
Če premotrimo različne lege Izložb, moramo najprej ugotoviti dva ekstrema: iz-ložbo v tihi, stranski, od prometa malo ošinieni ulici in izložbo ob zelo prometni žili v središču mesta. Oba primera imata enak nedostatek, prvi ima malo gledalcev, ker po ulici sploh ne pohaja mnogo občinstva; drugi pa ravno tako ne, ker se občinstvo zaradi velikega prometa pred izložbo ne more ustavljati in motriti razstavljenega blaga.
V obeh primerih Je treba odpomoči, če trgovec hoče, da vrši njegova izložba dobro dano delo. V prvem primeru, v stranski ulici, bo pač potrebno i lepo, elegantno obliko izložbe, osobito pa v večernih urah, ko imajo ljudje še nekam največ časa, posvetiti se ogledovanju izložb, z učinkovito svetlobno reklamo privabiti vse pa-sante ulice v svoje območje. To gotovo ni lahka naloga, ker je treba računati z mentaliteto našega človeka, io arhitekt bo moral z naporom vseh svojih sil iznajti nekaj, kar bo očaralo slehernega mimoidočega.
Težavnejtša j« rešitev Izložbe v zelo prometni ulici. Tu ni prostora, da bi se pred izložbo ustavljali ljudje, gneča je za postajanje vedno nekaj neugodnega, hrošč in trušč avtomobilskega in tramvajskega prometa motita gledalca In tako gredo ti rajši mimo. Tudi pot, ki jo morebitni gledalec ob vrsti izložb ubira, ga ne vodi v trgovino, ker je smer njegove poti premočrtna, ki premosti navadno tudi ozek vhod trgovine.
Problem s® je skuSal reSlti M vefi načinov. ki imajo vsi eno ln isto temeljno potezo — gledalca odmakniti od ceste, da lahko v zavetju in v vsem miru ogleda zanimajcčo ga izložbo.
Ena teh rešitev so takozvane pasaže, ki skušajo po kratki poti vezati dve prometni žili in privabiti občinstvo s tem, da si na svojem potu skrajša razdaljo. Umestne so pa seveda le tam, kjer svojo nalogo kot bližnjice tudi r polni meri vršijo; sicer pa predstavljajo Ie dolgo vežo, na obeh krajih odprto in izpostavljeno stalnemu prepihu. Tu hodijo potem le oni, ki jmajo v eni ondotnih trgovin opravka, za te so. pa izložbe že vse bolj postranskega pomena. Da bi pa mogle izložbe pasaže izžarevati svojo magično moč na občinstvo, hiteče po prometni ulici, je iluzorno, ker so te zaradi dolžine pasaž vse preveč odmaknjene od torišča prometa.
Mnogo na boljšem so kratke pasaže, prehodi, ki režejo ogal hiše na prometnem križišču, ki tečejo takorekoč skozi trgovino odnosno izložbe in se nahajajo v popolnem območju Ie ene ali dveh trgovin. Kajti ustie pasaže je važno, to mora učinkovati in pritegniti, zato more tako presekana trgovina računati, da ujame vsak njen prehodnik — in teh je v takem primeru zelo veliko — vsaj del njenih obojestranskih izložb.
Tako prihajamo vedno bTiže problemu izložbe ob prometni žili. Delno, da se izrabi obstoječa, ničemur služeča veža, ter nekako podzavestno sluteč, izkoristiti za mimoidoče ugodni mir, so nekateri trgovci organizirali svoje veže kot izložbene prostore. Sicer nudijo take veže občinstvu — če treba — nekaj oddiha in strehe, so pa sicer slepe ulice, zagate, ki služijo ie za prehod stanovalcem hiše, nimajo pa s trgovino, katere blago razstavljajo, ni-kake zveze. Gotovo je to zgrešeno stavljena naloga, take izložbe ne morejo nuditi zaželjenega propagandnega uspeha.
Resnično žive so le izložbe, ki zgrabijo enako lovilkain polipa trop pasantov iz vrveža prometne žile, ga priklenejo zaradi svoje ugodne razporeditve med svoje steklene stene, ga tam zadrže, mu razkažejo vse svoje bogastvo in ga očaranega vseh lepot in dobro razstavljenega blaga privedejo do vrat trgovine kot voljnega kupca.
2e prj majhni trgovini je taka razporeditev izložb z nekako malo odprto pred-vežo, ki je vsa obdana samih izložbenih oken, ali bolje rečeno, vse ena sama veM-ka izložba, skozi katero vodi pot v trgovino, mogoča, skozi katero vodi pot v trgo-
na ljubo žrtvovati nekaj sicer trgovini na-
menjenega prostora. Toda trgovini ni treba. da je posebno velika, prostora mora imeti za udoben sprejem trnutno se na-hajajočih kupcev, ni pa treba, da bi bila obenem še skladišče skritega blaga, katero naj trgovec rajši pokaže v prostranih izožbah, da najde tam prej svojega kupca.
Cira večja je trgovina, tem lažje in ugodnejše je mogoča rešitev dobrih izložb, da so organsko pove-zane z vhodom in s tem s trgovino. Ustvaritev celih predvežij, od ulice ločenih z velikimi, kubičnimi vitrinami, nekake polzaprte pasaže, obdane od samih izložb, morejo nuditi vse prednosti velikomestne, učinkovite reklame. Tod najdejo mimoidoči kolikor toliko nemoteno zatišje za kratek pomenek, dobijo streho ob hipnem dežju, ugodno postojanko, če morajo nekaj minut čakati — in slični razlogi, katerih v vsakdanjem življenju ne manjka, dajejo temeljito možnost da si ljudje ogledajo obdajajoče jih izložbe in se seznanijo z blagom in trgovino. Tudi v teh primerih je nujno potrebno žrtvovati del trgovine za izložbeni prostor.
Ta mora biti neštedljivo opremljen, tla po možnosti iz gradiva, ki je toplejše nego asfalt, podstavek izložb naj bo čisto nizek, po možnosti iz leščenega kamna. Vse stene, tako izložbe kakor vhodna vrata v trgovino, so zasteklene in obdane z varovalnimi palicami, neobhodno potrebne konstrukcijske stojke naj bodo iz svetle kovine in če le gre, naj ne stoje na robovih vitrin, upognjene šipe so prometu priklad-nejše in učinkujejo vse bolj elegantno. Strop naj bo iz opalnega stekla s skrito razsvetljavo.
Razsvetljava izložb pa ne sme biti nikdar vidna, vedno jo je treba namestiti tako, da ne sije gledalcem v oči. Bitj mora močna in mnogobrojna, da je blago od vseh strani osvetljeno, da se koplje v prešerni luči, od nikoder prihajajoči.. Za posebne prilike in posebno prirejene izložbe se uporabi lahko tudi tako imenovana efektna razsvetljava, ki prihaja z ene aH dveh strani in išče svoj učinek ravno v močnih nasprotjih med osvetljenimi in temnimi ploskvami, torej v harmonični igri svetlobe in sence.
V	vseh navedenih primerih sem povdar-ial, da morajo biti izložbe kolikor mogoče velike, da se blago — tudi če so vzorci večji — lahko smiselno in z umetniško koncepcijo razstavi. Izložbe ne smejo biti nikdar natrpane, kar napravlja za trgovino neugoden vtis, na gledalca pa učinkuje utrudljivo. Ako ima trgovina namen razstaviti manjše vzorce, si lahko z zavesami ali sličnim pomaga, da si razstavni prostor izložbe na zanimiv način zmanjša, ne da bi bila videti taka izložba prazna.
Tu ne smemo pozabiti še tako zvanih propagandnih izložb, ki se kot vzidane omare, prosto stoječe vitrine ali pa tudi kot resnične izložbe nameščajo po prostorih, kjer »e zbira mnogo občinstva; predvsem v čakalnicah kinematografov, v čakalnicah električne železnice, v vestibulih velikih kavarn, v hotelskih vežah in »ličnih prostorih. Te morajo biti urejene, ker zastopajo trgovino v miniaturj, z vsemi rafiniranimi pripomočki arhitekture, plemenito in vendar razkošno, bizarno osvetljene, sicer zgreše svoj namen. Dobro zasnovane ra vrše odlično nalogo, ker ima v takih prostorih mudeča se publika več časa in ugodnejši okoliš nego na ulici, da temeljito premotri vse razstavljeno blago.
Važen činitelj moderne izložbe je svetlobna reklama, ki naj dožlece, kakor sera že poprej navedel, opozarja že z velike
razdalje na trgovino. Osobito v večernih urah, ko ljudje zapuščajo delo, imajo čas, da sj po izložbah ogledajo vse, česar bi radi ime'i. Tedaj vrši svetlobna reklama svoje odlično delo. Visoko nad valom množice, nad svetlim pasom zaporednih trgovskih izložb, močno se odražajoč od temnega ozadja, je vsakomur takoj vidna.
V	glavnem sta se izoblikovala dva na-Č'na svetlobne reklame* omarični sistem 'belomotnh prosojnih napisnih ploskev z naslikanimi ali predstoječimi kovinskimi čikami, ki so tudi čez dan dobro čitljive, ter tako imenovani sistem Neonovih cevi, ki daje žareče črke na temnem ozadju. Prvi način je v nabavi cenejši, porabi pa precej toka. ker mora biti osvetljen z gosto postavljenimi žarnicami, sicer je učinek nezadosten. Drugi način zahteva sorazmerno visoke nabavne stroške, je pa v pogonu z visoko frekvenčnim tokom zelo počenL
Prvi način je mirnejšega utiša, zato prav posebno uporabljiv tik nad izložbami — mora pa biti velikih dimenzij, sicer se izgubi v množici luči. Neonove cevi so ustvarjene za višino, ker so močne in preračunane predvsem na učinek z velike razdalje. Barva svetlobnih reklam je sicer stvar okusa, toda izkušnja uči. da se na belih ploskvah posebno učinkovito odra-žaio rdeče črke, dočim so Neonove cevi modre barve posebno v višinah edinstveno učinkujoče.
Svetlobna reklama ne vrši le agitaciip za svoje trgovine. Prav posebne važnosti
Je za tujski promet; mesto z mnogimi pestrimi, po možnosti mehanično delujočimi svetlobnimi reklamami je tako za tujca kakor domačina v prav posebni meri privlačno. Zato bi naj bila iskrena briga vsake mestne uprave, svetlobno reklamo gojiti in podpirati in jL stavljati na razpoiago najcenejše mogoči električni tok. Kajti noč ima svojo moč in ljudje so kakor vešče; magične luči jih mamijo in opajajo — in ravno v tem je iskati jedro privlačnosti velikih mest ki so napravila iz noči dan in nam pokazala sodobno življenje čisto druge strani, kakor ga je vajen zapostavljeni malomeščan.
Inž. Herman Hus.
Beograd za Ljubljano in Sarajevom najdražje mesto v državi
Beograd, 18. februarja.
O Sarajevu se je pač res vedno trdilo, da je najdražje mesto v naši državi. Navajala sta se potem za njim Subotnca in Zagreb teT je šele po teh dveh prihajal na vrsto Beograd, pri čemer se je vedno trdilo, da je beograjski indeks le zato tako visok, ker ao cene stanovanjem in poslovnim prostorom tako silno visoke, medtem ko so ostale življenjske potrebščine, zlasti pa živila, neprimerno cenejše kakor drugje. Ljubljana pa se je nekako izenačevala z Beogradom. Kolikor so bila cenejša stanovanja v Ljubljani, 90 bile dražje druge življenjske potrebščine. Z-daj pa smo slišali in čitali, da v pogledu draginje ni več Sarajevo na prvem mestu, pa tudi ne Subotica, Zagreb ali Beograd, temveč Ljubljana, kakor je povzeti iz izvajanj podpredsednika beograjske občine Dobroslava Bogdanoviča.
Podpredsednik Bogdanovič je nedavno predaval v beograjskem Rotarijskem klubu o socijalnih razmerah v naši prestolnici. Poudarjal je, da ima na te razmere velikanski vpliv pritok prebivalstva s kmetov t mesto. Ta pritok prinaša prestolnici množice najubožnejših ljudi, ki iščejo v mestu zaslužka, a ko ga ne dobijo, prihajajo v breme občinskim in drugim socialnim ustanovam. Po trditvi g. Bogdanoviča je v Beogradu, ki šteje okoli četrt milijona prebivalstva, okoli 115.000 gospodarsko slabih produktivnih prebivalcev, t. j. družinskih poglavarjev in članov, ki s svojim zaslužkom ali drugimi prejemki preživljajo družine in sebe ali samo sebe. Uradnikov in uslužbencev je 24.697, upokojencev 5302. obrtnikov 4803, kmetovalcev, malih krčmar-jev in malih prometnih in drugačnih podjetnikov 2453, kvalificiranih delavcev 45.926, nekvalificiranih 7185. vajencev 4093, raznih poslov 9779. Gospodarsko močnejših pa je 10.968, in sicer industrijcev, trgovcev, podjetnikov 6182, pripadnikov svobodnih poklicev 2185, velikih rentnikov 2501.
Danes so razmere v Beogradu take, da se marsikateri bivši bogatin, marsikateri akademski izobraženec, bivši trgovec ali obrtnik preživlja v kuhinji za brezposelna, število takih in ostalih brezposelnih rase od dne do dne.
Govoreč o draginji je g. Bogdanovič poudarjal, da živila še danes niso padla na normalne cene in je tako Beograd za Ljubljano in Sarajevom najdražje mesto v državi.
Stavbno gibanje je r Beogradu znatno padlo, čemur so glavni vzrok po odnosnih kartelih neprimerno zvišane cene cemeri-tu, betonskemu železju in steklu.
Občina bi morala biti, kakor je navedel predavatelj med drugim, proizvajalka cenenih živil, da bi z njihovo prodajo urejevala tržne csne. Prav tako pa bi morale tudi posredovati v stanovanjskem vprašanju, ko so vendar še danes v Beogradu prav najmanjša stanovanja najdražja, ko se r njih plačuje kubični meter zraka povprečno po 10 (9.90) Din, medtem ko se plačuje v velikih komaj po 5.03 Dm.
Mali oglasi
Telefon 2059
K
PREMOG suha drva pooacnik
Bohoričeva al. St 8
2**,
Gabrove sadike
tčr pit«	prod*}«
4<igr>v>rn Jane* GOT«, ,m k, M, poŠt« B «L 4099«
VATO
v tablah tn ca odeje*
Preden krijete svojo
potrebo, zahtevajte moje vzorce in ceniki
ARBEITER
Maribor 9968
Komfortno
stanovanje
▼ sredini mesta, v IIL nadstropju, obstoječe iz 5 sob, poselske sobe, kopalnice in drugih pritiklin se odda 1. maja.
Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
1578
Vsled preselitve trgovine
Velika odprodaja blaga po znatno znižanih cenah pri
Stanko Florjančič
železnina LJubljana, Sv. Petra cesta št. 35
Gospodinje, ne zamudite ugodne prilike!
Ali si že član „V<Whukove družbe"?
Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaroarja Frane Jezerse*. Za tnseratm det je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.