KRANJ, 6. JULIJA 1956 LETO IX. — ST. 53 DIN 10.— Glasilo SZDL za Gorenjsko J z d a j a : Gorenjski tisk /Ureja: Uredniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 190 pekoči račun pri Komunalni banki ^anj št. 61-KB-1-Z-135 / Izhaja V j^edeljek in petelk / Naročnina: ktna 600, pollet. 300, mesečna 50 din Slovesnosti ob Dnevu vstaje jugoslovanskih narodov BIL JE PRAZNIK VSEH NAS Po vsej Gorenjski so svečano proslavili Dan borca in vstaje jugoslovanskih narodov Ni bilo kraja, vasice ali spomenika in grobišča padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja, kjer se ne bi spomnili nanje, ki so darovali svoja življega za svobodo. Ni bilo človeka, ki se ne bi ob tem dnevu spomnil na vso »ašo težko prehojeno pot med narodnoosvobodilno borbo in v povojnem času, * času graditve socializma pri nas. V vseh krajih na Gorenjskem je bilo te dni živahno . . . Slavnostna seja Zveze borcev Kranj, 4. julija. Danes popoldan je bila v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju slavnostna seja občinskega odbora ^veze borcev Kranj. Slavnasti so se Udeležili delegati osnovnih organizacij kulturni in javni delavci Kranja. Slavist je otvoril predsednik občinskega °dbora ZB Kranj Franc Koželj. Predsednik je za tem delegate seznanil, da Je maršal Tito organizacijo ZB odlikoval z odlikovanjem narodnega heroja, f^av tako jih je tudi seznanil, da je jlta njihova organizacija ZB v tem ^asu pohvaljena, nakar je imel krajši Sovor o pomenu praznika Zveze bor-Ce,v. R. Carman V KRANJU Pretekli torek je bila v dvorani kina »Stnržič« slavnostna akademija, ki jo Je priredil občinski odbor SZDL in ZB Kranj v počastitev Dneva vstaje Jugoslovanskih narodov. Slavnostnemu govoru Franca Kože-*Ja-Vanje je sledil kulturno-umetniški ^el, v katerem je nastopil moški, žen-^Jfi in mešani pevski zbor — »France Prešeren« p. v. Petra Liparja. Prav tako je AMD Kranj v proslavitev Dneva borca presenetilo in razveselilo kranjske pionirje s pionirskimi ^oto dirkami na Titovem trgu. V zaključnem delu praznovanja Dneva borca je nastopil v Zadružnem do-*^u na Primskovem pri Kranju ansambl narodnih pesmi in plesov »Lado* * Zagreba. f V skofji loki Za Dan borca so v Skofji Loki pripravili slavnostno akademijo v kulturnem domu, kjer je govoril predsednik ObLO Škof j a Loka Svetko Kobal. Sodelovala je tudi godba KUD »Tone Ši/frer po bližnjih hribih so goreli kresovi, po akademiji pa sta bila družabna večera. V PREDOSLJAH V Predosljah so upokojenci s 100% udeležbo odšli na grobove padlih na Kokrici in Predosljah in položili vence. Na slavnosti je govoril tovariš Krmelj, udeležila pa sta se je tudi vojna upokojenca kapetan Stanko Pirih ter poročnik Rami Spahič. Na' slavnosti so sodelovale tudi ostale organizacije: Zveza borcev, SZDL, Rdeči križ in Gasilsko društvo iz Predoselj. V RADOVLJICI Občinski odbor Zveze borcev Radovljica je organiziral za praznik 4. julij centralno proslavo v Radovljici. Na predvečer so položili venec na grob narodnih herojev v Radovljici, na sam praznik pa je občinski odbor Zveze borcev organiziral skupni pohod na Razpoh. Radovljiški taborniki so pripravili kres na Obli Gorici, obiskali so stare partizanske postojanke ter odkrili ploščo padlim borcem na Taležu. V BEGUNJAH Razen osrednje proslave, ki jo je pripravil občinski odbor Zveze borcev za vse krajevne organizacije radovlji- ške občine, so sami begunjski borci organizirali partizanske patrulje. Te so na svojem pohodu obiskale stare aktiviste, prižigale kresove in položile venec na grobove padlih. V KROPI IN KAMNI GORICI Borci Krope in Kamne gorice so že v zgodnjih jutranjih urah skupno obiskali grobove padlih talcev, se jih spomnili z venci in jim odkrili spominsko ploščo. V vseh krajih radovljiške občine so krajevne in občinske oz-ganizacije pripravile kresove. NA DOVJEM je bila proslava pred spomenikom padlih borcev in talcev. Zastopniki vseh organizacij so položili vence. Pevski zbor je zapel dve pesmi. (Nadaljevanje na 2. strani) BOŽIDAR JAKAC: NA STRAŽI Krajevni praznik v Goricah Prebivalci Go"lč so letos i-.- pelič praznovali svoj krajevni praznik. Kakor vsako leto tako se je tudi letos organizacija Zveze borcev skupno s političnimi in množičnimi organizacijami že dlje časa pripravljala, da Je Tudi v Žirovnici so praznovali Spominu padlih talcev so se najdostojneje oddolžili Vsako leto na dan padlih talcev v Mostah pri Žirovnici praznuje prebivalstvo Žirovnice svoj krajevni praznik. Praznovanje, ki je trajalo 3 dni, je bilo letos posebno slovesno. V nedeljo je bila v počastitev spomina padlih talcev in žrtev fašističnega terorja na Breznici spominska svečanost. Pred spominskimi ploščami v Mostah, kjer je pred 13. leti dalo 9voja življenja 29 talcev, se je zbralo nad 200 ljudi, med katerimi so bili tudi svojci padlih iz Tržiča, predstavniki krajevnih organizacij in predsednik občinskega odbora ZB Matevž Kolar z Je- senic. Uvodni žalni koračnici, ki jo je zaigrala godba na pihala »Svobode »France Prešeren« iz Breznice, je sledil spominski nagovor Franca Urbasa, ki je obudil spomin na težke dneve okupacije. Kakor na ostalih prireditvah v okviru krajevnega praznika je pokazalo občinstvo Zjrovnice, Zabrez-nice, Breznice in ostalih naselij predvsem z udeležbo na spominskih svečanostih v Mostah in Breznici enotnost, saj tolikega občinstva kot letos ob praznovanju krajevnega praznika v Žirovnici še ni bilo. y P. U. praznovanje potekalo kljub veliki udeležbi v najlepšem redu. V Goricah so se slavnosti pričele že v soboto zvečer. Ob 18. uri je bila slavnostna seja Zveze borcev, kateri so prisostvovali vidnejši politični funkcionarji iz Kranja in domačih organizacij. Sledila je komemoracija in polaganje vencev na grobove padlih borcev, ob 20. uri pa je domače društvo Svoboda uprizorilo dramo »Sedmorica v kleti«. V nedeljo dopoldan je bilo več športnih prireditev. Tamkajšnja strelska družina je organizirala četve-roboj z vojaško in zračno puško med družinami iz Goric, Preddvora, Cirč in Iskre iz Kranja. Na Golniku je bila v dopoldanskih urah otvoritev rokometnega igrišča. Tudi člani namizno-teniškega kluba so izvedli tekmovanje v Goricah. Najmlajši pionirji so izvedli tekmovanje na skirojih, tek na hoduljah in vrečah. Tamkajšnje gasilsko društvo pa je izvedlo uspelo verižno vajo. Na popoldanski svečanosti je organizacija Zveze borcev najboljši družini podarila pokal, ostalim družinam in najboljšim posameznikom pa lepe plakete. Pohvaljena in nagrajena pa so bila tudi druga društva. R. Carman V KRANJSKI GORI a ob Dnevu borcev slovesno razdelili Janske izkaznice 30 novim članom. V ^turnem programu so sodelovali pri-Padniki JLA, folklorna skupina, DPD *svobod a« Slavka Cerneta pa je zapleta nekaj narodnih plesov. Kresovi in *voki Titovega kola, ki so doneli z užnje graničarske karavlje, so še podali praznično razpoloženje. Seminarji v Ribnem pri Bledu Ker je lanskoletna praksa organizirala seminarjev zelo uspešna, je OK MS tudi letos sklenil organizirati po-obne seminarje. V ta namen so ure-''i v Ribnem pri Bledu primeren ^r°stor za taborjenje. Prvi desetdnev-1 seminar je organiziran za delavsko j. Nadino, kasneje pa bodo še seminar-za kmečko in šolsko mladino ter ^jUie sekretariata občinskih komitejev. i, se bodo udeleženci seznanili 01&rn Uji Ti LMS je izdelal program dela tako, pro- dogodki v zunanji in notra-Politiki, našim družbenim siste- . 0lh, delavskim in družbenim samoupravljanjem, socialističnim gibanjem, ^odovino mladinskega gibanja, pre-lskutirali bodo tudi material plenuma CK ZKJ in GO SZDL ter druga SQ^nizacijska vprašanja. Predavatelji j »* vrst naših vidnejših političnih in užbcnih delavcev, jj err»inar za delavsko mladino v Rib-Že1*1.536 Je začel 1. julija in so udele-Sj ci imeli že predavanje o družbenem emu (Ivan Kristan), problemih in s ^osih v socialističnem gibanju v . etu (France Perovšek), društveni de-vnosti in nalogah LM (Rado Jan), lj. avskem in družbenem samouprav-k^Ju (Mavricij Bore). Predavanja SU k *uključena 9- Julija. V tem ča-«e>v, udeleženci izdelali tudi dve mmarskl nalogi. Iz obrtnega podjetja v industrijsko Prva serija pletilnih strojev na trgu Gospodinje pozdravljajo novi izdelek - cena 16.000 din Ozka grla v podjetju »Kovinar" Na pobudo Zavoda za gospodinjstvo so se letos januarja v kranjskem podjetju »Kovinar« začeli ukvarjati, z izdelavo načrta za pletilne^ strojčke. Podjetje se je s tem novim izdelkom predstavilo že maja in junija na Tekstilni razstavi v Ljubljani. Zanimanje je bilo veliko, predvsem med gospodinjami. Velika prednost novega izdelka je, da se za pletenje lahko uporablja volna vsake debeline in tudi volna z vozli. Razen tega stroj prihrani mnogo truda in nepotrebne jeze. Pletenje je zelo enakomerno in predvidoma je moška jopica z vzorcem izgo-tovljena v 8 urah. Razveseljivo je, da so v podjetju razen igel, ki jih dobijo iz Kobarida, vse dele naredili sami. Po dejanski kalkulaciji, h kateri je prišteti tudi določen popust trgovskemu podjetju, bo prodajna cena stroja 16.000 dinarjev. Ta vsota se bo gospodinjam, predvsem tistim s številnejšo družino, hitro amortizirala. Cena je v primeri s ceno avstrijskih izdelkov zelo ugodna. Tak stroj stane namreč v Avstriji 660 šilingov ali 16.500 dinarjev, in če upoštevamo še uvozni faktor, naraste cena na okoli 41.000 dinarjev. Ta cena bi bila večini naših gospodinj nedosegljiva. Prva serija 50. strojčkov ima le en (levi) glavnik, vsakemu izdelku pa je priložen tudi zvezek z navodili za pletenje 17. vzorcev. »OPREMA« ODKUPILA PRVE STROJE To novo vejo svoje proizvodnje si bo Zgoraj: PRI SESTAVLJANJU DELOV PLETILNIH STROJČKOV skušalo podjetje čimprej osvojiti. Da Spodaj: PRVI STROJI SO GOTOVI * 1 iaHk. bo delo rentabilno, bodo sestavljanje delov uredili po tekočem traku in zaposlili v glavnem nekvalificirano žensko silo. Tako računajo, da bo mesečna proizvodnja z ozirom na prvo serijo narasla za okoli • 10%. Prve izdelke je kupilo trgovsko podjetje »Oprema« v Kranju, ki bo že konec tega tedna začelo s prodajo. Za stroje je veliko zanimanje tudi v drugih krajih, saj je to prvi tovrstni jugoslovanski poizkus. BOLJŠA ORGANIZACIJA DVIGA PRODUKTIVNOST »Kovinar« z meseca v mesec zvišuje svojo proizvodnjo. Njegovo delo je letos izključno plansko. Do meseca maja so od skupne planirane realizacije 137 milijnov 300.000 (lani 84 milijonov) dosegli 36 milijonov (lani 17 milijonov). Samo predvideni mesečni plan za maj 10,300.000 din so presegli za 413.000 din. Pri tem je treba omeniti, da se v podjetju ni pomnožila delovna sila, temveč sta se izboljšala samo organizacija in sistem dela. Podjetje se je pravzaprav šele v zadnjem času začelo ukvarjati s tistim predmetom dela, za kar je bilo ustanovljeno. Medtem, ko so v njihovih delavnicah prej delali tudi naprave za centralno kurjavo in razne vodovodne instalacije, so se sedaj preorientirali samo na popravilo strojev za tekstilno industrijo. Za orientacijo naj navedem samo to, da so lani izdelali 2 križno-navijalna stroja, letos pa dosedaj že šest. REALIZACIJA BI BILA VIŠJA, CE... t Seveda z uspehi kolektiv še kljub temu ni zadovoljen. V podjetju so še vedno nekatera ozka grla, ki zavirajo proizvodnjo. Potreben bi bil vsaj še en rezkalni stroj, brusilni stroj in 2 stružnici, kar bi omogočilo približno za 100 milijonov višjo letno realizacijo. Lj. TE DNI PO SVETU Iz Selške doline NEDAVNEMU SKLEPU Sovjetske vlade, da bo zmanjšala svoje oborožene sile za več kot milijon ljudi, je sledil pred dnevi podoben sklep v Združenih državah Amerike. Demokratski senator Clinton Ander-son je izjavil namreč v senatu, da bo ameriška armada v kratkem, zmanjšana za 300.000 mož. Tako so mu povedali vojaški in civilni voditelji ameriške obrambe. Omenjeni senator je hkrati pripomnil, da omogoča zmanjšanje vojske predvsem izpopolnitev atomskega in raketnega orožja. Prav tako je slišati iz poučenih krogov Velike Britanije, da namerava tudi ona letos občutno zmanjšati svoje vojaške izdatke. S tem v zvezi bodo predvsem zmanjšali število vojakov v Zahodni Nemčiji. NA SVOJEM POPOTOVANJU po evropskih državah, je prispel včeraj iz Helsinkija v Moskvo generalni sekretar Organizacije združenih narodov Dag Hammarskjold. Med svojim tridnevnim obiskom v Moskvi se bo generalni sekretar OZN razgovarjal s sovjetskimi voditelji o številnih problemih, ki bodo na dnevnem redu letošnjega zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov. V BEOGRADU je bil te dni podpisan sporazum o znanstveno tehničnem sodelovanju med Jugoslavijo in Češkoslovaško. , Skupno poročilo, ki je bilo objavljeno ob podpisu sporazuma navaja, da so pogajanja potekala v znamenju popolnega medsebojnega razumevanja in sodelovanja. V njem so določbe o oblikah znanstveno tehničnega sodelo vanj a in pa možnosti za druge vrste sodelovanj, če bi se pogodbeni stranki o tem še naknadno sporazumeli. S tem v zvezi bo ustanovljena mešana komisija za znanstveno in tehnično sodelovanje, ki bo izdelala in predlagala ukrepe za izvajanje tega obojestranskega sodelovanja. ZAHODNONEMSKI KANCLER ADE-NAUER je včeraj končal svoj uradni obisk v Italiji. Po obisku je hilo objavljeno skupno uradno poročilo, v katerem se omenja, da imata obe državi enotne poglede na mednarodni položaj. Glede nemškega vprašanja pa kancler Adenauer še vedno stoji na starih pozicijah. Izrekel se je namreč proti neposrednim pogajanjem med Bonnom in Pankovim, ker še vedno sodi, da je zahodnonemška vlada »edini predstavnik nemškega naroda«. Med razgovori pa je Adenauer tudi izjavil, da odobrava italijansko akcijo za razširitev atlantskega sodelovanja na politično-gospodarsko torišče. Italijanski predstavniki se strinjajo z Adenauer jevimi nazori po teh vprašanjih. Obe vladi namreč sodita, da morajo zahodne države navkljub spremembam v mednarodnem položaju še zaostriti svojo atlantsko politiko. »''V^,^«^^»»'»*»*ViW"*W'"»""»V,V'WW*'<"* Od čete do brigade Kronika partizanskih bojev K o so v prvi polovici aprila 1941. pridružili partizanom še v jeseni 1941, leta zasedli Selško dolino Itali- sta bila brata Pavšiča iz Železnikov jani in se takoj nato umaknili in Franc Jelene iz Smoleve. Selška gospodovalnemu nemškemu zavezniku, četa, ki je izvajala akcije na območju je ljudstvo pričelo pripravljati upor. Janko Lotrič, brata Klopčič in drugi tovariši iz Železnikov in okoliških vasi so takoj pričeli zbirati municijo in orožje. Pred usodnimi dnevi dražgoške bitke so ga po skrivnih poteh prenesli v Dražgoše in ga razdelili borcem. 25. aprila so se na Vodiški planini pojavili prvi ilegalci. Njihovo število je iz dneva v dan naraščalo in 14. junija so na Mošenjski planini že raz- Selške doline, je bila konec marca zaradi izdajstva obkoljena nad Crngro-bom. V tem boju je padlo 13 borcev, med njimi tudi Stane Žagar, komisar Cankarjevega bataljona. Četa se je nato umaknila v Jelovico, kjer se je do junija reorganizirala in izpopolnila z novimi borci. Takrat sta se vključila vanjo aktivista Ambrožič in Pre-zelj, poznejši komandant Kokrškega odreda. V dneh od 7. do 9. septembra pravljali o možnosti aktivnega odpora, so Nemci organizirali ponovno hajko Prvi žrtvi, ki sta bili odpeljani v zapor, sta bila ..Anton Gortnar in Marijan Šmid iz Železnikov, izselili pa so najprej Marijana Halerja in Florijana Tavčarja. Perseljevanje se je nadaljevalo. V Selško dolino je tedaj prišel organizator množične vstaje na Gorenjskem Stane Žagar. 5. avgusta je bil v Jelovici ustanovljen Cankarjev bataljon. Njegov prvi komandant je bil Jože Gregorčič. Ze 8. avgusta se je bataljon v boju na Partizanskem vrhu, kjer so Nemci izgubili 32 vojakov, sijajno izkazal in uspešno prebil svojo ognjeno preizkušnjo. Vrsta partizanskih akcij širom po Gorenjski je naposled prisilila Nemce, da so začasno prenehala s preseljevanjem. Stane Žagar je 5. decembra 1941. leta sklical pri Kocjanovih v Bukovščici sestanek aktivistov obeh dolin, prišli pa so tudi aktivisti iz Škofje Loke in Medvod. Da bi preprečil nova izseljevanja, ki so jih pripravljali Nemci, je napovedal splošni upor. Cankarjev bataljon je nekaj dni za tem izvedel vrsto vojaških operacij in v Rovtih so partizani uničili cel nemški bataljon. Zadnje dni decembra so se partizani ogorčeno borili v Poljanah in se skozi nemške zasede prebili preko Selščice k Sv. Mohorju. Od tem je šla 2. četa v akcijo na Dobravo pri Podnartu, prva četa pa takoj v Dražgoše, kjer sta se obe sestali 31. decembra. Bataljon se je nastanil v prosvetnem domu in v šoli. Zvečer istega dne je priredil na Jelovico. Selška četa je v boju na Lipniški planini utrpela precejšnje izgube. Takrat je padel tudi komandant prve grupe odredov Jože Gregorčič. Zaradi neprestanega sovražnega pritiska in ofenziv v jeseni 1942 je morala četa izvesti vrsto napornih premikov. Kljub temu pa se je v januarju 1942 toliko okrepila, da sta bili takrat ustanovljeni dve četi s komandirjema Bičkom in Luznarjem. Vzporedno s porastom vojaških enot se je širila tudi mreža politične organizacije na terenu. Plod aktivnega političnega dela je bila ustanovitev novih bataljonov in pa ustanovitev Prešernove brigade 13. julija 1943 pri Marenkovcu v Farjem potoku. NA ROB O DRŽAVLJANSKIH DOLŽNOSTIH Ze prastar običaj je, da se na predvečer praznikov in prav tako tudi na sam dan praznika izobešajo zastave V njihovo počastitev. To ne glede na to, ali so državni ali pa krajevni prazniki. Ta običaj ni nič nenavadnega in je povsem razumljiv. Toda . . . Niso redki primeri, da hišni lastniki, v zadnjem času pa, odkar jih imamo, tudi nekateri hišni sveti, ne opravljajo te svoje občasne državljanske dolžnosti. Dogaja se ponekod, da zastav sploh nikoli ne izobesijo. To seveda ni prav. Zaman bodo vsi odloki, razpisi, razglasi in oglasi občinskih ljudskih odborov o tem, da je treba za ta in ta praznik izobesiti zastave, če ne bo vsakega posameznika vzpodbudila k temu že sama državljanska zavest! I. A. Pred gospodarsko razstavo v Loki Razgovor s predsednikom pripravljalnega odbora tovarišem Kavčičem V sob., 14. jul. bodo v Šk. Loki svečano odprli pod pokroviteljstvom ljudskega poslanca Mire Svetina Gospodarsko razstavo, ki bo prva te vrste v Škof j i Loki in bo nekak zaključek pro- gandni značaj razstave, kako bo pa z premalo razstavnega materiala, tako njenim propagandnim delom? da bo poudarek le bolj na Loki. KZ — V tem delu bodo sodelovale vse Skofja Loka bo organizirala tudi ži- družbene in politične organizacije in vinorejsko razstavo. pokazale pregled svojega 10-letnega slav 10. obletnice osvoboditve, obenem dela. Sodelovali bodo: »Svobode«, KUD pa manifestacija gospodarske in kul- TVD »Partizan«, LT, gasilci, taborni-turne dejavnosti Škofje Loke in obeh ki, filatelisti in ribiči. Končno naj dolin, Poljanske in Selške. omenim še Gorenjsko lovsko razsta- Kdor bo prišel v teh dneh v Loko, vo in turistični teden. Edino, kar nas bo lahko takoj zapazil, da so priprave skrbi je, da bomo dobili iz obeh dolin za prvo gospodarsko razstavo v Skofji Loki v polnem razmahu, saj nas loči do njene otvoritve komaj 14 dni. V organizacijski pisarni, ki je v šoli, kjer bo tudi razstava, so mi povedali, da bom našel predsednika pripravljalnega odbora, tov. Kavčiča v tovarni »Šešir«. — Na čigavo pobudo je prišlo do priprav za razstavo? — sem ga vprašal. —■ Pobudo so dali Ločani sami. Lanskoletna turistična razstava je pokazala, da teži Loka po neki večji prireditvi, oz. razstavi, kjer bi vsa podjetja — industrija, obrt, kmetijske zadru- — In zabavni del? — Pripravljamo modno revijo s tremi ponovitvami; na sporedu je tudi Veseli večer, medtem ko bo KUD »Tone Šifrer« pripravil komedijo »Klobčič«. Jože Kloboves Slovesnosti ob Dnevu vstaje jugoslovanskih narodov BIL JE PRAZNIK VSEH NAS (Nadaljevanje s 1. sirani) V PODNARTU Na predvečer praznika so se v Podnartu zbrali na slavnostni seji člani krajevnega odbora Zveze borcev in zastopniki ostalih organizacij in podjetij. Za tem so odšli k spomeniku pa-dilh borcev na Ovsiše. Sodelovala je TVD Partizan pa je pripravil pohod po partizanskih poteh na Jelovico. NA ČRNIVCU so se z vnemo pripravljali na odkritje ge, itd. nastopila s svojimi proizvodi prvi miting, ki se ga"je udeležilo tudi in pokazala, kaj je bilo v zadnjih 10. veliko ljudi iz doline. Naslednje dni so letih narejenega na tem področju. Ta posamezni vodi odhajali v Kropo, Lan- razstava bo pokazala razen uspehov covo, Radovljico in v druge kraje, kjer tudi smernice za nadaljnje delo pri so bili povsod navdušeno sprejeti. Pri- naši gospodarski dejavnosti v bližnji tudi strelska družina, pravljali so ljudi na upor in jih sezna- prihodnosti in kateri gospodarski pa-njali s pomenom narodnoosvobodilnega nogi je treba posvetiti največ pozor-boja. nosti. Medtem so Nemci organizirali napad — Katera gospodarska panoga bo na Dražgoše, ki se je začel 9. januarja najbolj poudarjena? 1942. Boj je trajal 3 dni in 3 noči. Od- — Glavni poudarek bo na industri-por partizanov je bil dobro pripravljen ji, socialistični obrti in dejavnosti in zdržali so do 12. januarja zjutraj, kmetijskih zadrug. Medtem ko se je ko so se umaknili na Jelovico. Nemci industrija hitro odzvala našemu vabilu k razstavi, smo naleteli pri obrtnikih na precej manjši odziv kot smo pričakovali. — Težav res ne manjka! Gospodarska razstava v Loki ni podjetje; vsa dela temlje na prostovoljni osnovi. Predvsem nam manjka ljudi, ki bi imeli izkušnje pri organizaciji zasede prebil do Kališke planine. Tam razstave. ObLO Skofja Loka je imeno- so se je naslednji dan razdelil na Jese- val poseben odbor za organizacijo niško, Kamniško, Loško, Poljansko in razstave, vendar imamo vsi, ki dela-Selško četo. mo v tem odboru malo tovrstnih izku- Dražgoška borba in druge številne šenj. Od podjetij smo naleteli na po-uspešne akcije Cankarjevega bataljo- polno razumevanje, pa čeprav podjetna v decembru 1941 in v januarju 1942 ja vedo, da jim razstava ne bo prine-sb v Selški dolini našle močan odmev, sla posebnih komercialnih uspehov, Upor je zajel vse kraje in ni je bilo saj je njen značaj, skoraj bi dejal, vasice, ki bi stala ob strani. bolj propaganden. Med prvimi aktivnimi borci, ki so se — Ker ste ravno omenili propa- gram proslave pa so izvajali odseki jeseniške »Svobode«. Upokojenci Jesenic pa so se odločili proslaviti Dan borca z izletom v Planino pod Golico, kjer so izvedli lasten kulturni program dn nudili članom društva upokojencev primerno razvedrilo. Bivši borci Jesenic in okolice pa so organizirali na svoj prvi praznik izlete v najlepše izletne točke Jesenic. U. V KAMNIKU V Kamniku je bila proslava praznika še posebno slovesna. Na predvečer so so tedaj izgubili okoli tisoč ljudi. Za svoj poraz so se maščevali nad prebivalci, porušili vas in postrelili vse, ki jim niso utegnili pobegniti. Po umiku v Jelovico je bataljon v boju 13. januarja izgubil 18 borcev. V največjem snegu se je skozi nemške V LESCAH Leščani so sodelovali na centralni proslavi v Radovljici, razen tega pa so v soboto priredili svečano akademijo tudi v osnovni šoli v Lescah. 1. julija na samem kraju zločina odkrili spomenik talcem. LJUDJE IN DOGODKI Dve doslednosti v Zapadni Nemčiji Problemi zunanje politike so bili Vse namreč kaže, da hoče ostati sta- sti neposrednega stika s Sovjeti, v prid osrednja točka, okoli katere se ri kancler zvest sebi dn svoji politiki, ponovnega zedinjenja Nemčije, je bila je po vojni osredotočila vsa ak- Čeprav je bil v danem .trenutku pri- zapažena najprej pri social-demokra- tivnost nemških strank in politikov, siljen stopiti v diplomatske odnose z tih, vendar pa je postopoma dobivala Na tem področju je tudi zahodnonem-ški kancler dr. Adenauer prišel do političnega ugleda, kajti z dokajšnjo mero spretnosti si je kljub mnogim zaprekam prizadeval, da čimprej izvo-juje neodvisnost zahodnega dela zemlje, kar bi mu utrdilo pogoje za na-dalnji boj v prid zedinjenja Nemčije. Z naslovitvijo na Zahod in namernim preziranjem političnega stališča Sovjetske zveze, je Adenauer dosegel Moskvo, se po drugi« plati vendarle državljansko pravico tudi v ostalih po*-izogiba vsem političnim in ostalim litičnih strankah, kot n. pr. pri bivših stikom s sovjetsko diplomacijo. V upanju, da mu bo uspelo prisiliti Sovjetsko zvezo v zedinjene Zahodne in Vzhodne Nemčije, se Adenauer čvrsto drži blokovskih načel ter se pri tem — kakor omenja zahodnonemški časopis »Die Deutsche Zeitung« — izogiba vsem tovrstnim razgovorom z Moskvo, prvi cilj. Med drugim se je okoristil ka$ Sovjetsko zvezo smatra še vedno tudi s preteklimi mednarodnimi oko- za »svojega smrtnega sovražnika«. Ka- liščinami, ki jih karakterizira jasna dar je v vprašanju zedinjenje Zahodne razdelitev sveta in Evrope rta bloke, in Vzhodne Nemčije, se zahodnonem- v kateri se je Adenauer držal spretno škj kancler izogiba vsem neposrednim in dosledno samo tiste strani, od ka- stikom z vlado Vzhodne Nemčije, če- tere si je obetal največ koristi. Spremembe mednarodnega položaja zadnjih let, niso najugodnejši teren za zedinjenje Nemčije, na katerem bi se mogli z zastarelimi političnimi metodami in sredstvi iz časov »hladne vojne« dosegati cilji, ki so tesno povezani s političnim stališčem in dobro voljo Zahoda, kakor tudi Vzhoda. Z drugo prav je to edina normalna pot, ki vodi k temu cilju. Izvajanje take politike pa je privedlo zedinjenje Nemčije v slepo ulico. Tega dejstva pa, žal ne dojemata v Zahodni Nemčiji edinole kancler Adenauer in njegova krščan-sko-demokratska stranka. Nasprotno pa je prišlo po tej »kruti besedo — uspešna Adenauerjeva poli- zunanji politiki« dr. Adenauerja — ka- tika iz minulega povojnega časa, se je kor to nazivajo v Nemčiji — med za- izkazala v okolju današnjih prilik, za- hodnonemškimi političnimi strankami voljo svoje neprožnosti, kot docela ne glede na njihovo idejnost, do do- neuporabna. cela nasprotnih gibanj. Misel o nujne- člani ZB položili vence pred sporne-spomenika padlih talcev. Na praznik nike padm borcev ln žrtev fašistič-pa so ga svečano odkrili. nega terorja) y dvQrani Kulturnega doma pa je bila slavnostna akademija. Govoril je Mirko Podbevšek - Lado, umetniški del programa pa so izvajali: pevsko društvo »Solidarnost« iz Kamnika, član ljubljanskega Mestnega gledališča Ivan Rohaček in solisti. Z. V DOMŽALAH Tudi v Domžalah se je organizacija Zveze borcev dalj časa pripravljala na svoj praznik — Dan borca. Na predvečer praznika, 3. julija, je bila v domu »Svobode« v Domžalah svečana akademija. Najprej je bil pozdravni govor o pomenu tega praznika, zatem pa kulturni spored, na katerem je sodelovala tudi »Svoboda«, TVD »Partizan«, domžalska godba in šolska mladina. Osrednja proslava Dneva borcev v domžalski občini pa bo v nedeljo, 8-julija na Golčaju nad Blagovico, kjer je 28. oktobra leta 1941 padlo 16 borcev radomeljske čete. Občinski odbor ZB je skupaj s terensko organizacijo ZB v Blagovici pripravil pester program. Ob 9. uri dopoldan bo pri spomeniku padlih borcev na Golčaju zbor borcev kamniškega in zasavskega ba- NA JESENICAH Dan borca so Jeseničani proslavili s primerno akademijo, ki je bila na predvečer v Delavskem domu. O pomenu novega praznika Dneva borca je govoril tov. Matevž Kolar. Ostali pro- pristaših vladne koalicije svobodnih liberalcev in pristaših bloka beguncev. Pred dnevi je več ministrov zahodne nemške vlade — pristašev liberalne stranke, ki so snovali novo stranko, zahtevali od Adenauerja, da takoj pristopi k razgovorom s Sovjetsko zvezo glede zedinjenja Nemčije. Širijo se celo govorice, kakor pravi ameriški časopis »News week« — da so se tudi odnosi med Adenauer jem in njegovim ministrom za zunanje zadeve von Brentanom, zaradi nasprotujočih se mišljenj glede zedinjenja države, precej zaostrili. Neprestane sovjetske po- bude glede zedinjenja Nemčije so — kakor je pred dnevi zapisal londonski taljona ter revirne čete, zatem bo sle- časopis »The Economist« — porazno dil raport, ki ga bo sprejel Franc Av- vplivale na politično vzdušje v Zahod- ... ... „ ,. ... ni Nemčiji. Med Adenauerjevimi kri- belj " Lojko- Po odl*ram hinmi * tiki, ki so bodisi posamezne stranke Polaganje vencev na spomenik padli*1 ali politiki, pa je prišlo do nasprotujo- borcev, slavnostni govor, zatem pa bo- čih se mišljenj glede najbližje poti, ki do združeni pevski zbori ob spremlja-vodi do zedinjenja: ali na drobno pro- učiti namene Moskve, ali zahtevati od zahodnih velesil, da ponovno formulirajo svojo politiko napram Nemčiji, ali pa »zgrabiti bika za roge« in stopiti v neposredni stik s Pankovim. Ne oziraje se na nasprotna stališča o najkrajši poti, ki vodi do zedinjenja, pa govica. Po polaganju vencev na groP se vsi strinjajo z načelom, da se mora padlih borcev bo sledil kulturni pro' Adenauerjeva politika ublažiti in po- gram> kjer bodo sodelovala razna kul- vi domžalske godbe zapeli več partizanskih pesmi. Popoldne bodo v Blagovici skupne vaje gasilskega društva, zatem pa razvitje prapora gasilskega društva Bla^ ADENAUER iskati možnost »fair« diskusije s Sovjetsko zvezo. Vse stranke, ki so v opoziciji do Adenauerja, pa so složne in dosledne v načelu, da mora Bonn čimprej izoblikovati splošno - nemško iniciativo glede zedinjenja. To pa je vsekakor pritisk, ki mu kancler Adenauer in pristaši njegove preživele in ostalih prebivalcev bližnje in daU politike ne bodo kos. nje okolice. je n. pr. nečast-stvu le takrat, ko kažemo na nekatere no delo, če se pri njem delavec za-probleme te gospodarske panoge, obi- maže? Ali v konkretnem primeru: v ( inu. takrat, ko grajamo nezdrave, čem je nečastno delo natakarja ali Jeta vprašanji: Kaj ukreniti? Kako škodljive pojave, ki našemu gostinstvu natakarice, ki streže gostom? V čem stopiti na prste ljudem, ki sta jim niso v ponos. — Prav je, da grajamo, Je poniževalnost tega poklica? družbena in moralna plat odnosov med kadar je to potrebno in upravičeno. Gostinsko podjetje »Jelen« iz Kranja ^"d"1* »španska vas«? Zdrava in konstruktivna kritika je pravi v odgovoru na anketo: »Velika . Morda so predlogi anketiranih pod-vselej na mestu in prepričan sem, da večina naših gostov je solidna. Toda Jetij že nakazali posamezne poti! Njih KAJ UKRENITI? Upoštevaje dejstva, ki so jih v odgovorih na anketo nanizala posamezna gostinska podjetja, se kar sami vsilju- Gospodarske zbornice, sc po določ- se je gostinci ne branijo, pa če je še izjeme so zlasti ob sejmskih dnevih, bah zakona smatrajo za samostojne tako nevšečna ... ko pride k nam veliko ljudi s pode-ustanovc, ki jih skupnost ustanavlja z Gostinstvo pa se bori tudi s teža- želja«. . . Gostinsko podjetje iz Dom-namenom, d?, bi pospešeno napredova- vami. Te so objektivnega in prav tako žal ima večje težave: »Z majhno izje-Ie posamezne gospodarske veje. Srna- subjektivnega značaja. Danes bi spre- mo nekaterih olikanih gostov, je na trajo, da bi vsaka gospodarska dejav- govorili o slednjih težavah. Dostikrat splošno vedenje do gostinskih delavnost morala imeti svojo zbornico. Mi- so te težave prav posledica nepravil- cev nezadovoljivo...« Še eno mnenje čljenje, da bi se dovolilo ustanavljali nega odnosa gostov do gostinstva Ln iz domžalskega konca (gostilna »Pri skupne zbornice, ki bi sc pečale z go- gostinskih delavcev... Kebru«): »Gosti kaj radi pozabijo na Torej: druga plat! dostojnost, kar se zlasti ogleda v od- — Kaj menite o gostih, ki obiskujejo nosih med moškim in ženskim strež-vaš gostinski obrat? nim osebjem, čeravno so gostinski de- .... , j. . . , .. , . lavci njim enakovredni...« — Ali je med gosti precej takih, ki se nekulturno vedejo? — Kakšni so ti nekulturni pojavi? — Kaj menite o tem, kako bi se ti škodljivi pojavi odpravili? . . . ... to So bila vprašanja, ki smo jih nedavno zastavili gostinskim podjetjem in gostiščem. S področja Kranja: hovo uspešno delo. Sodelovanje med hotel >)Evropa<<> »Delikatesa«, »Jelen«, zbornicami je bilo v preteklosti ure- gostilna »Stari Maver«, gostilna »Lak-jeno tako, da je samo po en član ner«. Kokrica, točilnica »Otok Vis«. Iz Bohinjske Bistrice: podjetju »Crna prst« in hotelu »Zlatorog«. Z Bleda: hotelom »Jelovica«, »Lovec« in »Park«. spodarskimi dejavnostmi v različnih gospodarskih področjih, v načrtu zakona ni bilo upoštevano. Podrobneje pa se z zakonom določa način sodelovanja posameznih zbornic in to v primernejši obliki in širšem obsegu kot do sedaj. Z zakonom predvidevajo ustanovitev Sveta jugoslovanskih zbornic, ki bi imel nalogo, da bi proučeval vprašanja, ki so koristna za vse zbornice in nji- sodeloval v strokovnih sekcijah, odborih in komisijah druge zbornice. Zdaj so to sodelovanje z zakonom postavili na nove temelje in Svet naj bi po osnutku zakona predstavljal koordinacijsko telo posvetovalnega značaja. Delo so po načrtu razdeljene na dve sku Hotel »Evropa« iz Kranja: »Dogajajo se primeri, ko gost že pri vhodnih vratih kriči, kje je natakarica, še predno se je vsedel. — Nadalje zmerja natakarice % neokusnimi vzdevki iz živalskega sveta . . .« »Kot povsod, se dobe tudi pri nas gostje, ki kljub najbolje pripravljeni jedači in pijači nergajo, zabavljajo in zmerjajo strežno osebje,« glasi odgovor na zastavljeno vprašanje gostinskemu predlogi so, če že ne upoštevanja, vsaj proučitve vredni. »Brez energične pomoči ljudske oblasti je nam gostincem \fi težko kaj napraviti,« pravi v odgovoru hotel »Pošta« z Jesenic. »Kroničnim pijancem bi bilo treba prepovedati obisk gostiln.« »Neredi bi se znatno zmanjšali, če bi se povsod izvajalo načelo, da se mladoletnikom in pijanim osebam ne smo dajati alkoholnih pijač«, se glasi mnenje restavracije »Jelen« iz Kranja. Zanimiv je in pozornost zasluži predlog Gostin. opodjetja . iz Domžal: »Predvsem bi morali v podjetjih in tovarnah prirejati vsak mesec red«* predavanja o lepem vedenju doma i* v lokalih. Mladini pod 16. letom st»-rosti bi se moral prepovedati vstop T lokale, ražen — to le izjemoma — M so v spremstvu staršev.« Kolektiv hotela »Evropa« meni: »D* bi se ti škodljivi pojavi odpravili, i* treba poostriti nadzor nad nekulturnimi gosti. Drastične primere bi bil* treba javno ožigosati v časopisju . . •« »Zlasti bi bilo treba poostriti denarne kazni za razgrajače in sitneže .. •* tako se glasi odgovor gostilne »Lak-ner« s Kokrice pri Kranju. Vrsta mnenj — vrsta predlogov! ZAKLJUČEK Anketa, čeprav ni popolnoma uspela> je vendarle nakazala vrsto problemo* in razen tega dala tudi več pobud t* njihovo rešitev. Za te pobude bi se morali zavzeti prav vsi, predvsem pa množične orga-nizacije od Socialistične zveze pa do Društva prijateljev mladine . . . Problem socialistične vzgoje našik državljanov je namreč eno najpomembnejših in najbistvenejših vprašanj našega vsakdanjega dogajanja. IZTOK AUSEC Pohorski sekači sekajo na Jelovici Na Gorenjskem, posebno v zgornjem letni sečnji dobili čim več smrekove- podjetju hotel »Pošta« z Jesenic. »Do- blejskem in bohinjskem predelu ved- ga lubj"a za čreslovino. stikrat tudi zaradi tega, ker strežno no primanjkuje dobrih stalnih gozdnih Med temi, ki so letos prvič prišli Z Jesenic: hoteloma »Korotan« in »Po- osebje noče posameznikom kreditirati delavcev - sekačev. Takoj po osvobo- od drugod na Gorenjsko, so tudi po- ODNOS DO DRUŽBENE IMOVINE šta«. Iz Tržiča: hotel »Pošta« in kavar- zapitkov. . .« ni »Zelenica«. Iz Kamnika: podjetju Še in še bi lahko naštevali. Toda »Planjava«, gostilni »Pri Nacetu« in dovolj je, da ugotovimo, kaj je na- »Koči na Starem gradu«. Iz Domžal: robe. Veliko nevšečnosti bi lahko pri- »Gostilni pri pošti«, Gostilni »pri Ke- hranili tako gostje gostinskim usluž- poslovanje in naloge zbornic bru« in »Gostinskemu podjetju Dom- bencem, kot obratno, če bi se bolj žale«. Nadalje še: gostilni »Lectar iz kulturno, zlasti pa bolj strpno obna- Radovljice, gostinskemu podjetju >Kro- šali v gostiščih, pini. V prvo spadajo opravila iz sa- na<< V/ gkofje Loke gosWlnl >>Sora<< iz mostojnega delokroga, v drugo pa Zirov ter »Domu na Krvavcu«, opravila iz pristojnosti državne uprave. Precejšnje število omenjenih podje- ki so prenesene na zbornice. Določeno "* £. Ogovorilo na anketo, še več pa se jih ni odzvalo našemu vabilu. Slije, da bodo prvo skupino opravil Sati je bilo razlIčna mnenja. Poglavit-opravljale zbornice samostojno, dočim mi vzrok teh mnenj je, da ni smotrno bodo državni organi imeli samo sploš- govoriti resnice o svojih gostih, češ no pravico kontrole zakonitosti. Za »»°te™ ^ bomo Pač Drugi zopet sodijo, da nima smisla pisati o ostala opravila so posebej predpisani toh stva,reh, ker tako ali tako nič ne odnosi med zbornicami in državnimi zaleže. Mnenja obeh »taborov« so seveda zmotna. — Zakaj n. pr. ne bi pogledali resnici v obraz in se začeli boriti proti temu, kar nas teži? . . . ditvi je gozdna uprava dobila delav- organi, kar dosedaj ni bilo urejeno. Osnutek predvideva, da se gospodarska združenja lahko ustanavljajo v vseh področjih gospodarstva, razen v obrti, gostinstvu in trgovini na malo. Nekateri ljudje še vedno ne morejo (ali bolje rečeno: nočejo!) razčistiti pojma »družbene lastnine«. Seveda so zavoljo tega na stežaj odprta vrata raznim pojavom, ki so vse prej kot častna za posameznike. Ti pojavi so tudi gospodarsko škodljivi, ker uničujejo dobrine, do katerih družba, in ne nazadnje samo gostinsko podjetje, ni prišlo prav na lahek način. Iz odgovorov razbiramo: »Še vedno so primeri pravega vandalizma in ob-jesnosti nekaterih gostov do družbene imovine. Gostje kradejo žarnice, sti- ° kala, vodovodne pipe in ko vsega tega NA NAŠO ANKETO smo prejeli vr- zmanjka, odtrgajo celo male cevi v Posebej se določa prepoved ustanavlja- sto zanimivih odgovorov. Nekaj teh pisoarjih, prerežejo usnje v naslonja- nja združenj, če imajo za cilj omogo- ugotovitev je sicer splošnih, vendar čih, odrežejo košček zavese. . .« Nada- čati ekonomsko opravičeno tekmovanje manj pomembnih Vse odgovore pa lje: »Namerno razbijanje kozarcev je bi lahko nekako zvrstili v tri skupine: udomačena navada... dogaja se, da se 1. odnos gostov do strežnega osebja namerno razsipavajo začimbe iz sol 2. Odnos do družbene imovine nic« ... Še in še: 3. Kaj ukreniti, da se stanje izboljša, kradejo jedilni pribor, steklenino, šol- ali pa ustvarjanje monopolističnega položaja na trgu. (JUGOPRES) horski sekači. Ze ves mesec sekajo i» se prav dobro počutijo. Gozdna uprava jim je uredila primerno prebivališče v bližini sečišča. Njihovo delo je plačano po učinku. Vajeni so natančnega dela in jim ne bo težko prilagoditi se posebnostim v gorenjskih gozdovih. Radi bi si pridobili kvalifikacijo in boljše zaslužke. Prijavili se bodo k izpitom za kvalificirane gozdne delavce. Želijo pa si, da bi bilo čimprej ugodno rešeno vprašanje terenskih dodatkov. Zanima jih predvsem, kaj bo predpisal zanje novi zakon o delovnih odnosih v zvezi z delovnim časom. Zato bodo pri javni razpravi tudi sami sodelovali. Gozdni sezonski delavec more v planinskih gozdovih n. pr. na Jelovici delati le pičlih šest mesecev, v ostali polovici leta pa največkrat ne dobi zaposlitve. Na samih deloviščih ne bi mogel pri osemurnem delavniku s pridom izkoristiti odvisnega prostega časa, ker nima možnosti se kjerkoli udejstvo-vati. Dan pri gozdnem delu je treba izkoristiti od zore do mraka, saj je v zimskem času dovolj možnosti za počitek. Vendar za težko delo in življenjske pogoje gozdni delavci ne prejemajo nikakršnih dodatkov in hočejo $LO?JLN$K\ ^3AN ce iz Primorja, Prekmurja in drugod. Mnogi med njimi so ostali in canes dostikrat delajo že deveto in deseto leto po go- to nadoknaditi s čezurnim delom. renjskih gozdovih. Postali so dobri Gozdno gospodarstvo si prizadeva, sekači. Nekateri pa odhajajo v dru- da bi del p0lgoje v gozdu čim bolj ure- ge poklice in kraje. dilo in da bi si zagotovilo stalen ka- Gozdno gospodarstvo Bled je mo- der z določeno kvalifikacijo, ralo tudi letos pred pričetkom sečnje Nevešči sekači povzroče veliko ško- znova zbrati sekače, ker jih pozimi de v gozdu, pokvarijo mnogo poseka- vedno mnogo odide. S to svojo akcijo nega lesa in lo težko dosežejo nor- so uspeli zbrati dovolj delavcev in mo, kar je vse vzrok fluktuacije gozd- bodo lahko pravočasno posekali les, da nih delavcev in slabe sečnje gozdov, se bo poleti presušil in da bodo v J. H. 101 Sele drugo jutro navsezgodaj je prišel mlad hlapec strahoma staremu Marku grozovito novico povedat, da gospod Peter doli pod gradom v gozdu — na veji visi mrtev. Bila je to grenka kapljica v pijači novega veselja. Opat Udalrik, ki je bil že popred s Petrom v grad Kozjak prišel, rekel je žalostnim glasom: „Kakršno življe-n;c, taka smrt." 102 Ljudje, ki so na tihem sneli Petrovo truplo, sneli z drevesa in ga pokopali, pravili so pozneje, da je cigan iz gošče pristopil in smeje se mrtvecu rekel: „Za-kaj si me dal v vodo vreči, trap! Ne bi se bilo treba sicer obešati." To so bile zadnje besede, ki jih je kdo čul iz ciganovih ust, kajti tistega dne ga ni nihče več videl v slovenskih krajih. 4 Glas Gorenjske ŠT. 53 / 6. JULIJA 1956 103 Nedolgo potem je bila dežela rešena nemilega gosta: Turki, siti prelite krvi in morije, pomaknili so se spet nazaj. Zopet se prikažejo slovenski kmetje, ki niso bili padli pod krivo sabljo, ali, ki niso morali v sužnost med Turke. Pela je sekira v starem hrastovem gozdu; razkopavali so upepeljene ostanke svojih poprejšnjih stanovanj in so si stavili nova bivališča. 104 Marko Kozjak užival je veselje, živeti pri svojem sinu, ki je bil vsem sosedom čudež, najboljši mož med kranjskimi ple-menitaši. Ime janičar mu je bilo sicer ostalo, vendar nobena tistih grozovitih lastnosti, katere so se navadno vezale s tem imenom. Konec.