gradivo je povzeto \z Poročevalca skupščine SR Slovenije št. 8 z dne 26. 4. 1975 in št. 9 z dne 9. 5. 1975, katerega je objavil uredniški odbor glasila skupščine SFRJ
TOČKA1
Osnutek temeljev za dogovor o družbenem načrtu Jugoslavije za obdobje 1976-1980
Temeljne postavke razvoja
V gradivu Zveznega zavoda za družbeno planiranje, ki ima naslov »Globalna dognanja razvojnih možnosti SER Jugoslavije v obdobju od 1. 1976 do 1980«, je po-dana splošna ocena družbenoekonomskega razvoja na-še države v obdobju od 1. 1971 do 1975. V naslednje petletno razvojno obdobje stopa Jugoslavlja z 950 do-larji narodnega dohodka na prebivalca, kar odpira znat no širše perspektive razvoja, — je poudarjeno v tem dokumentu.
Planerji menijo, da bo naslednje srednjeročno ob-dobje zelo zapleteno. V svetovnem gčspodarstvu se spremdnjajo stari odnosi ter se oblikuje nova ekonom-ska ureditev z mnogimi negotovostmi, ki jih je ta hip težko predvideti. Obetajo se veldke spremembe v struk-turi. gospodarstva številnih držav kot "tudi v celotnem svetovnem gospodarstvu.
Zato so zelo pomembna široka prizadevanja neuvr-ščenifa držav in držav v razvoju, da se na mednarod-nem torišču organizira boj za novo mednarodno eko-nomsko ureditev. Z gotovostjo je mogoče prlčakovati, da bodo v naslednjem obdobju rasle cene surovin, ener-gije in hrane, kajti to je sestavni del boja teh držav za pravičnejše odnose v mednarodni menjavi.
Ko prva verzija splošne ocene naših razvojnih mož-nosti opozarja na te prvine, hkrati poudarja, da Jugo-'slavijo navajajo njene naravne in člQveške možnošti k čim intenzivnejšemu vključevanju v mednarodno deli-tev dela. To je eden od bistvenih dejavnikov strategije našega razvoja, še toliko bolj, ker Jugoslavija zamenju je četrtino svojega družbenega proizvoda s tujino.
Položaj Jugoslavije je trden in močan. To je po-membna sestavina našega uspešnega razvoja, ki naj bi nam omogočila optimalno vključevanje v mednarod-no delitev dela, in sicer predvsem s pomočjo hitrejše-ga razvoja in bpljšega izkoriščanja naravnih bogastev, v katerih ima naša država izrazite primerjalne pred-nosta, — je nadalje rečeno v dokumentu Zveznega za-voda za dmžbeno planiranje.
Strateške opredelitve
Že prva leta družbenega načrta od 1. 1976-1980 so ujemajo z obdobjem, ko bi marali — kot ocenjujejo planerji — intenzivno vlagati v razvoj prodzvodnje ener-gije, surovin in hrane. To terja obsežne naložbe in raz-meroma dolge roke gradnje, zato se mora ta družba in gospodarstvo organizirati tako, da bi se čimbolj omejilo torišče investicij in skrajšali roki z dograditve ključnih objektov. Morali bi preprečiti neracionalne na-ložbe in nepotrebno podvajanje zmogljovosti ter hkrati pospeševati kakovostno novo, samoupravno usmerjanje akumulacije.
Celotna predelovalna industrija nl usklajena z mož-nostmi domače proizvodnje energije, surovln in hrane. Njene zmogljivosti so v glavnem predimenzionirane, niso pa dovolj izkoriščene, ker so razcepljene in nepo vezane ker so preveč usmerjene v finalne faze proiz-vodnje, premalo pa na polizdelke, so močno odvisne od tujih dobaviteljev.
Plačilna bilanca in struktura uvoza in izvoza bo precejšen zaviralni dejavnik razvoja, kar je treba zlasti upoštevati zaradi neuvrščene politike naše države, med-narodne politike ter odnosov v svetu. Netigodne težnje y naših ekonomskih odnosih s tujino so številne: uvoz je premalo krit z izvozom; čezmerpo uvažamo celo takine izdelke, ki bi jih lahko kvalitetno in v zadostnih količinah sami proizvajali; povečuje se uvoz reproduk-oijskega materiala; izvoz in uvoz sta regionalno neugod-no usmerjena; gospodarstvo neorganizirano nastopa na tujih tržiščih in malo angažira tuja sredstva.
Pomanjkanje elktrične energije in razmeroma velika odvisnost gospodarstva od uvoza energetskih goriv bo zaviralno vplivalo v novem planskem obdobju, še zla-sti v 1. 1976 in 1977. Zato je potrebno z ustreznimi ukrepi povečati proizvodnjo in varčevanje z električno energijo ter gospodarstvu zagotoviti prednost pri oskrbi z elek-trično energijo.
Številne probleme, ki so se nakopičili vzvezd s trži-ščem in cenami, je treba v novem planskem obdobju odločneje reševati. Gre za zapleten proces, ki terja po-trpežljivo in vztrajno reševanje, in ki ga mora združe-no delo obvladati, da bi se Jugoslavija čim uspešneje vključila v mednarodno delitev dela in dosegla Mtrejši ne le ekonomski, ampak tudi socialni razvoj.
Ocenitev možnosti razvoja v novem planskem ob-dobju izhaja iz predpostavke, da se bo letos gospodarski sistem ob polni zavzetosti in podpori družbe hitreje usklajeval z ustavo.
Povečanje družbenega razvoja za 8 odstotkov letno
Prvine, na katerih zdaj temelje družbenoekonomski odnosi v naši državi, ocena prihodnjih tokov in odno sov v svetovnem gospodarstvu, realne sposobnostd člov»
ških in materialnih zmogljivosti Jugoslavije ter potreba, da le-ta v doglednem času preseže svojo, za evropske razmere relativno neugodno raven razvitosti, odpirajo možnosti, da se za naslednjih pet let planira in zagotovi intenziven ter dinamičen razvoj jugoslovanske dnižbe-ne skupnosti.
Predhodno določene stopnje rasti za posamična pod-ročja in dejavnosti ustrezajo ne le zahtevi in potrebi, da se Jugoslavija v naslednjih petih letih razvija inten-zivno in dmamično, temveč tudi, da bo ta razvoj stabilen ter da gospodarska ekspanzija postane dejavndk stabili-zacije.
Po predhodnih, splošnih ocenah Zveznega zavoda za družbeno planiranje, bi morala Jugoslavija v ob-dobju od 1. 1976 do 1980 zaznamovati povečevanje druž-benega prodzvoda družbenega gospodarstva za 8 od-stotkov letno. Produktivnost bi se morala povečevati za 4 — 5 odstotkov lefcno, kar je hitreje kot doslej, medtem ko bi stopnja zaposlenosti v družbenem sek-torju rasla za 3 — 4 odstotke letno.
Milijon zaposlenih več
Ko govori o zaposlovanju, gradivo Zveznega zavoda za družbeno planiranje vsebuje dve varianti, od katerih ena računa na hitfejše vračanje naših zdomcev. Po prvi različici, ki velja za spodnjo mejo povečanja za-poslenosta, naj bi bilo v Jugoslaviji 1. 1980, ko bo imela 22.100.000 prebivalcev (t. j. 900.000 več kot letos), 790.000 zaposlenih več kot v zadnjem letu tekočega srednjeročnega plana. To pomeni, da bi se vsako od naslednjih petih let na novo zaposlilo pribhžno 160.000 oseb.
Druga varianta pa predvideva, da bo dmižbeni sek-tor gospodarstva vsako leto sprejel približno 200 tisoč noviii delavcev, oziroma predvideva milijon na novo zaposlenih do 1.1980.
Pri tem so upoštevali, da je dosedanji razvoj ust-varil močne proizvodne zmogljivosti gospodarstva. Teh-nična raven pretežnega dela sredstev, zlasti v nekaterih panogah dndustrije, ne zaostaja dosti za vrhunskimd tehnifino-tetoiološkimi rešitvami v tujirii, toda zaradi neusklajene strukture in dragih neskladij v gospodar-stvu so zmogljivosti premalo izkoriščene. V tem so velike možnosti za povečanje storilnostd in zaposlova-nja, kajti z večjim izkoriščanjem zmogljivosti se bo aktiviralo kmetijstvo, surovinska osnova, energetika itd.
Sedanja struktura kadra je v naši državi zelo ugod-na. Med zaposlenimi prevladujejo visokokvalifioirani in kvalificirani delavci' ter delavci z visoko, višjo in sred-njo strokovno izobrazbo. Projekcije kažejo, da bi v naslednjih desetih letih lahko bilo teh delavcev že 70 odstotkov vseh zaposlenih.
Povečanje izvoza
Gradivo zveznega zavoda za družbeno plandranje nadalje predvideva, da bi morali do 1. 1980 temeljito spremeniti tudi našo izvozno-uvozno politiko. V zadnjern letu bodočega srednjeročnega načrta naj bi izvoz kri] 63 odstotkov uvoza, medtem ko bomo letos uspeli z izvozom kriti le 56 odstotkov izvoza.
Važna postavka v zboljšanju plačilne bilance pripada turizmu, ki naj bi 1. 1980 prinesel 1,3 milijarde dolar-jev deviznega dohodka, če bo znašala stopnja rasti turističnega gospodarstva v naslednjem petletnem ob-dobju 5 odstotkov.
Razvoj energetike in industrije
Velik delež v povečanju meterialnega bogastva naše skupnosti bo imelo tudi povečanje proizvodnje v tistih panogah, katere tvorijo temeljno strategijo razvoja Ju-goslavije v naslednjih petih letih.
L. 1980 naj bi naša država proizvedla 72—73 milijard kilovatnih ur električne energije, ali z drugimi beseda-mi — vsako od naslednjih petih let naj bi se prodzvod-nja električne energije povečala za 11 odstotkov.
Domača proizvodnja surove nafte se bo povečala od 3,6 miUjona ton v tem letu na 4,6 milijona ton v 1. 1980, medtem ko se bo domača proizvodnja narav-nega plina povečala od 1,7 milijarde na 3 milijarde kubičnih metrov. Ostale potrebe po nafti in plinu bo kril uvoz. Ker doslej ugotovljene rezerve nafte zagotav-ljajo pov&čanje letne prodzvodnje na 4,6 milijona ton, naravnega pldna pa na 3 milijone kubičnih metrov, bo-mo znatno pospešili raziskovalna dela za odkrivanje novih nahajališč.
Letos bo Jugoslavija prolzvedla 3,1 milijona ton jekenih izdelkov ter 4,1 milijona ton surovnega jekla. V 1. 1980 je planirano povečanje proizvodnje jeklenih izdelkov na 4,5-4,7 milijona ton, surovnega jekla pa na 6,0-6,3 milijona ton.
Proizvodnja aluminija naj bi se povečala od 170.000 ton v tem letu na 350.000 ton v 1. 1980, bakra od 150.000 ton na 185.000 ton, svinca od 143.000 na 180.000 ton, cinka od 98.000 na 130.000 ton, niklja pa, ki ga zdaj ne proizvajamo, bo naša država 1. 1980 proizvedla 12.000 ton, ker bomo odprli prve rudnike.
6 milijonov ton pšenice
S kompleksnimi ukrepi celotne skupnosti se bo kmetijstvo usposobilo za zelo intenzivno proizvodnjo. Zadovoljevalo bo domače potrebe, dobršen del pridelka pa bo izločilo za izvoz.
Kmetijska proizvodnja se bo v naslednjem sred-njeročnem obdobju povečevala za 4 odstotke letno, kaT pomeni, da bo Jugoslavija 1. 1980 pridelala 6 milijonov ton pšehice, od tega 4,2 milijona ton za zadovoljitev pre-hrambendh potreb prebivalstva, 800.000 ton za reproduk-cljo in živansko krmo ter približno milijon za zaloge in izvoz.
Letos bomo pridelali tudi 11 milijonov ton koruze (od katere bomo izvozili 1,5 roilijona ton), 6,5 milijo na ton sladkorne repe, 1,2 mdlijona ton mesa itd.
Povečanje osebnih dohodkov
Splošno povečanje proizvodnje ter materialnih do-brin bo zagotovilo tudi stalno in zanesljdvo rast živ-ljenjskega standarda delovnih ljudi in občanov. Ko bo dosledno izvajala načelo nagrajevanja po delu in sado-vih dela, si bo naša skupnost prizadevala, da bi — po-tem ko so se zaslužki zaposlenih med 1. 1972 in 1974 zmanjšali — ohranili razmeroma visoko dinamiko rasti osebnih dohodkov zaposlenih v družbenem sektorju ter da bi se zmanjšal njihov zaostanek za razvitimi država-mi in zatrlo težnje uravnilovke.
Razen z ukrepi za dvig družbenega standarda, ki streme za tem, da bd se med drugim zagotovilo šolanje čim večjemu številu prebivalstva ter postopoma izkore-ninilo nepismenost, bo naša skupnost tako, da bo pospe-ševala razvoj gradbeništva, ustvarila razmere za hitrej-šo graditev objektov družbenega standarda ter stano-vanj. Po predvidevanjih naj bi gradbeništvo v nasled-njih petdh letih zaznamovalo 8 odstotno letno stopnjo , rasti, ob tem pa bomo odpravili potrebo po uvozu ce- ' menta. To bo pripomoglo k povečanju stanovanjske po-vršine od 13,6 kvadratnih metrov na prebivalpa v tem letu na 15,2 kvadratna metra v 1. 1980.
Dokument Zveznega zavoda za družbeno planiranje predvideva tudi znatno hitrejši razvoj manj razvitih republik teir pokrajin, zlasti Kosova. Razen sredstev, ki jih bo v ta namen tudi v bodoče odvajala federacija, so predvideni tudi stimulativni ukrepi za spodbujanje orgaraizacij združenega dela v razvitejših republikah, da
bodo gradile industrijske in druge gospodarske otojekte na manj razvitih področjih.
In končno je v tem gradivu' predvideno stabilno finanoiranje splošne ljudske obrambe ter nadaljnja kre-pitev bojne pripravljenosti naših oboroženih sil, ki so porok za naš socialistični razvoj ter aktivnega mirol.iub-nega sožitja.
Razvoj gospodarsko manj razvitih področij
Zakaj se planska predvidevanja niso docela uresničila
Dogovorjeni hitrejši razvoj manj razvitih področij pa ni bil docela uresničen, predvsem zato tie, ker niso bila docela uvesničena temeljna izhodišča te politike, določena v družbenem planu Jugoslavije za obdobje med 1.1971 in 1975. Poglavitni vzroki za to so: inflacija, visoke prekoračitve investicijskih naložb, zamude glede zagona novih in rekonstrukcije obstoječih zmogljivosti, zaradi katenih niso prispevale k povečanju proizvodirje, teijave pri oskrbi z reprodukcijskim materialom itd. Prav ta-ko ni bil dosežen predvideni obseg gospodarskih inve-sticij, ker so bili viri sredstev na mani razvitiH pod-ročjdh manjši od pričakovanih.
Med vzroki za to, da je bila rast družbenega proiz-voda na manj razvitih področjih v tem obdobju 1§ za 17 odstotkov večja od poprečja države — medtem ko bi se po planskih predvidevanjih morala povečati za 25 odstotkov — so tudi splošne gospodarske' težave države. Obdobje prilagajanja gospodarstva novim po-gojem je trajalo dlje kot je bilo predvideno in smo si zaradi tega pri razvoju materialne provizije v letih 1972 in 1973 zastavljali razmeroma skromnejše naloge v primeru s tistimi, ki so bile določene v srednjeročnem planu. Tudi nekatera ključna sistemska vprašanja, pred-vsem na področju razširjene reprodukcije, planiranja, davkov.in prispevkov niso bdla pravočasno rešena. Za-radi inflacije, nelikvidnosti, nihanj v plačilni bilanci in drugih težav ukrepi ekonomske politike niso mogli polno učinkovati, počasi pa so se uresničevali tudi dnižbeni dogovori in samoupravni sporazumi.
Kljub temu se je povečal delež, ki ga imajo man] razvita področja v družbenem proizvodu jugoslovanske-ga gospodarstva. Zmanjšale so se tudd relativne razlike v družbenem proizvodu na prebivalca. Pričakovati je, da bodo letos manj razvita področja dosegla 63,3 od-stotka jugoslovanskega poprečja, to pa je za 1,8 od-stotka več kot 1. 1970.
Kako so se razvijaji
CRNA GORA občutno zapstaja pri najbolj bistvenih kazalcih razvoja in sicer predvsem zaradi težav v zvezi z dokončanjem velikih objektov, ki jih grade v tej republiki. Zaradi povečanja cen materiala in storitev, zaradi nepopolnih projektov in podobnih problemov je prišlo pri teh objektih do prekoračitev investicij in podaljšanja rokov gradnje. Tako nove zmogljivosti niso dale pričakovanih rezultatov, republika pa ni mogla občutneje vlagati v rekonstrukcijo in modernizacijo obstoječega gospodarstva.
Počasnejši gospodarski razvoj črne gore je povzro-čil, da je storilnost dela občutno nižja od planirane, da učinkovitost vloženih sredstev ni zadovoljila ter da se je akumulacijska sposobnost gospodarstva zmanjšala
KOSOVO je, s povečanjem družbenega proizvoda in pospešenim razvojem, premagalo izrazito nerazvitost. Dosege v materialni proizvodnji spremlajo ustrezni dosežki v infrastrukturi ter družbenih dejavnostih.
Razvoj te pokrajine — ih tudi vseh drugih manj razvitih področij — so zavirale težave celotnega gospo-darstva, neugoden položaj energetskih in surovinskih panog v primarai delitvi do l. 1973, neugodna struktura nalOžb ter dolgi roki graden.i, prekoračitve in odlaganja. zaradi katerih ni bilo  pričakovanih  rezultatov,  zatem
premajhna izkoriščenost zgrajenih industrijskih zmog-ljivosti, kar velja zlasti za bazične panoge kot so ener-getdka, barvna metalurgija in kemična industrija, ter pomanjkanje strokovnlh kadrov in premajhna kmetij-ska proizvodnja.
BOSNA IN HERCEGOVINA je dosegla ugodne go-spodarske    rezultate,    ki   temelje    na   intenzivni    ra-sti industrije, gradbeništva in terciarnih dejavnosti. Hit- i rejši razvoj teh panog in področij je ustavil zaostajanje 5 te republike. Na vseh področjih, zlasti pa v industriji, je prišlo do kvalitativnih strukturalnib. sprememb.
Primami sektor pa, kljub svoji razmeroma bitri rasti, še nadalje izgublja pomen v gospodarska struk-turi Bosne in Hercegovine.
MAKEDONIJA je zadnji dve leti, po hitri gospodar-ski rasti v prvih treh letih. srednjeročnega plana, za-znamovala določeno zaviranje proizvodnje; Zadnja leta opazno zaostaja dinamika investicijskih naložb. Dosežki v inchistriji in kmetijstvu temel.ie na povečani učfltiko-vitosta naložb in dela.
Povzetek konkretnih dosežkov
Kljub težavam je hitrejši razvoj manj razvitih. področij, če vzamemo celoto, postal stalni dejavnik razvojne politike Jugoslavije. Zboljšanje gospodarske strukture teh krajev spremljajo ustrezne spremembe ekonomske sestave prebivalstva, tako da so se, razen Kosova, v tem oziru približali jugoslovanskemu po-prečju. Na Kosovu pa se še nadal.je 45 odstotkov celot? nega in 50,8 odstotka aktivnega prebivalstva ukvarja s kmetijstvom.
Na ostalih manj razvitih področjih je upadlo tudi absolutno število kmetijskega prebivalstva. Na Kosovu pa se takšna težnja opazneje kaže zadnja leta. Pričako vati je, da se bo kmetijsko prebivalstvo v tej pokraji-ni med letom  1972 in  1975 zmanjšalo za 30.000 oseb.
Število zaposlenih na manj razvibih področjih se v tem petletnem obdobju povečuje za 32 odstotkov hitre-je od poprečja za vso državo. V Bosni in Hercegovini je to povečanje 16 odstotkov nad jugoslovanskim po-prečjem, v Črni gori 21 odstotkov, v Makedoniji 32 odstotkov, na Kosovu pa 76 odstotkov. Kljub tako dinamičnemu povečevanju zaposlenosti na manj raz-vitih področjlh vse več ljudi išče zaposlitev. 1. 1974 jih je bilo 193 tisoč, kar je 16,7 odstotka zaposlenih v druž-benem sektorju na teh področjih, medtem ko jugoslo-vansko poprečje znaša 10,1 odstotka.
Gradnja velikih objektov v energetiki in surovin-sko-reprodukcijskih panog je aktivirala precejšnja na-ravna bogastva teh področij: vodne sile, premog, železno rudo, svinec in oink, boksit, nekovine, gozdarstvo, tu-rizem itd.
Tudi pomanjkanje sodobnih cestnih povezav, ki je leta in leta zaviralo razvoj manj razvitih področij, je v glavnem premagano. L. 1972 je prišlo na vsaklh tisoč kvadratnih kilometrov celotne površine manj razvitih področij poprečno 62.9 kilometra sodobnih cest. Jugo-slovansko poprečje je takrat znašalo 116,8 kilometra. Gradnja novih in modernizacija obstoječih prometnih zvez se intenzivno nadaljuje, tako da so v mrežo pri-ključkov zdaj zajeta vsa pomembnejša gospodarska središča teh krajev.
. Z dograditvijo proge Beograd-Bar se bo v prvem polletju prihodnega leta tudi Črna gora vključila v železniški promet države.
Do velikih in pomembnih sprememb je prišlo tudi v gospodarski strukturi manj razvitih področij. Nji-hova industrija zdaj daje 36 odstotkov proizvoda celot-nega gospodarstva, kmetijstvo pa 19 odstotkov. To raz-merje je na ravni celotne države.
Tudi v industriji je prišlo do pomembnih sprememb na bolje. Zastopane so vse industrijske panoge, zelo pomemben delež pa imajo tudi predelovalne zmoglji-vosti.
Ta področja imajo zdaj npr. v celotni proizvodnji jugoslovanske elektroindustrije delež 10 odstotkov, med-tem ko 1. 1972 niso imela niti enega objekta te vrste.
Tudi investicijska dejavnost je bila na manj razvi-
tih podiročjih znatrio intenzivnejša kot v ostalib. pre-delih Jugoslavije. To velja' še zlasti za Bosno in Herce-govino ter za Kosovo. Povečanje inVesticij na teh pod-ročjih, pa y prvih štirih letih srednjeročnega plana, če-prav je bilo naglo, ni bilo tolikšno, da bi uresničili planska predvidevanja. Doseženo je bilo 29,2 odstotka, planirano pa je bilo 33 odstotkov — razlike je krivo predvsem to, da so bili lastni viri financiranja manjši kot je bilo predvideno. Predvideno je bilo namreč, da bodo ta sredstva znašala najmanj 50 odstotkov, v ob-dobju 1971-1973 pa so dosegla komaj 32 odstotkov.
Tudi učinkovitost naložb, čeprav se je znatno zbolj-šala, je vseeno izpod predvidene, zlasti v Črni gori, kjer je 2,5 krat manj ugodna od poprečja države, ter na Kosovu — 2,2 krat. V Črni gori in na Kosovu ob-čutno zaostaja reprodukcijska zmožnost gospodarstva.
Na ravni federacije dogovorjeni mehanizem za spod-bujanje razvoja gospodarsko manj razvitih področij deluje v celoti.^ Redno in pravočasno izpolnjevanje teh obveznosti je y obdobju 1971-1974 znatno pripomoglo k gospodarski investicijski aktivnosti na teh področjih
V  tem obdobju je znašal delež sredstev sklada fede-racije v gospodarskih investicijahteh področij 35 odstot-kov, kar je zriatno več od 29 odstotkov, kolikor je bilo predvideno:  Skupni  učinki  teb  pospeševalnih  ukrepov so  minimalno  znašali  v  tem  srednjeročnem  obdobju približno 44,3 milijarde dinarjev, kar pomeni 3,18 odstot-ka proizvoda družbenega gospodarstva Jugoslavije.
Tudi pri razvoju družbenih dejavnosti so bili na teh ppdročjih Jugoslavije uresničeni zelo pomembni do-sežki. Z odpiranjem novih šol vseh stopenj, z obllko-vanjem univerzitetnih središč, akademij znanosti in znanstvenih dmštev so ustvarjene razmere za širitev lastne kadrovske osnove,'ki bo prilagojena potrebam razvoja.
Zgrajena je tudi široka mreža zdravs« venih ustanov in povečano je število zdravstvenih delavcev, kar je precej zboljšalo zdravstveni standard. Oblikovane so tudi vse tiste kulturne ustanove, ki so nujno potrebne kot podlaga za hitrejšo kulturno preobrazbo in razvoj kulture nasploh, predvsem še kulture narodnosti.
Temelji za še hitrejši razvo}
V  tem gradivu Zveznega zavoda za družbeno plaiii-ranje je ocenjeno, da je y tem srednjeročnem obdobju na manj razvitih področjih dosežena takšna raven ma-terialnih dobrin in družbenih odnosov, ki daje podlago za  še  intenzivnejši, hitrejši  in   dinamičnejši   razvoj   v naslednjem obdobju, za še hitrejšo industrializacijo ter družbenoekonomske  spremembe, pri  tem  pa se bodo ta področja vse bolj opirala na lastne vire in moči ter na aktiviranje lastnih dejavnikov gospodarjenja.
Vendar pa manj razvita področja, in to velja za celotno državo, ne nosijo v novo petletno obdobje le pomembnih pozitivnih teženj, ampak tudl zapletene težave.
Poglavitni problem gospodarstva celotne države, ki se kaže zlasti na teh področjih je, kako povečati u6in-kovitost naložb in gospodarjen.ia ter kako bolje izko-riščati zgrajene zmogljivosti.
Reševanje tega vprašanja je odvisno predvsem od premagovanja sfcrukturnih neskladi.i v celoti, še zlasti v industriji. Gradnja ustreznih zmbgljivosti v energet skih in surovinskib panogah bo dala močno spodbudo za hitrejši razvoj manj razvitih področij, kajti le-ta imajo precejšnje gospodarske možnosti za aktiviranje bazičnih panog. To pa bi lahko y določend meri neugod-no vplivalo na povečanje proizvodnje in zaposlova-nja, saj gre za panoge, ki požirajo velike investicije in je tem investicijam potrebna dolga doba, preden posta-nejo gospodarsko aktivne, dajejo pa skromne možno-sti za večje zaposlovanje delovno sposobnega prebival-stva.
Gradnja bazičnih zmogljivosti na teh področjih bi lahko privedla do pomanjkanja investicijskih sredstev. Posebno neugodno bo, če bodo morali nerazviti angaži-rati za gradnjo energetskih in drugih bazičnih objektov pretežen del sredstev iz sklada za manjrazvita področja.
V  gradivu je zelo prisotna problematlka gradnje ta-kih objektov y Bosni in Hercegovini  ter na Kosovu. Izhod iz takšnih težav je zato treba poiskati z družbe-nimi dogovori in samoupravnimi sporazumi o združe-vanju dela in sredstev, ki bodo glavna opora za pripra-ve ih uresničevanja prednostnib nalog razvoja do 1. 1980.
Opozorjeno je tudi na težave, ki jih bo prva leta prihodnjega srednjeročnega plana povzročilo pomanjka-nje električne energije, zlasti v Makedoniji in Črni gori ter v Hrvatski in Sloveniji.
V  gradivu je ocenjeno, da bo odpravljanje disparitet v cenah in izboljšanje razmerij v primarni delitvi ugod-no   vplivalo  na  razvoj   manj   razvitih.  podro&j,  zlasti Bosne in Hercegovine ter Kosova. Razvoj predeJovalnih panog, predvsem tistih, ki se opirajo na lastno surovin-sko osnovo, naj bi omogočil ustvarjanje bolj razvejane gospodarske strukture na vseh manj razvitih podrpčjih. Opozorjeno je tudi, da je breba razvijati tako imenovano malo gospodarstvo, ki ter.ia manjše naložbe, posluje pa kot enota velikih gospddarskih  objektov na temeljih sodobne tehnologije. Razvoj tega gospodarstva omogoča doseganje visokega dohodka in večjo angažiranost de-lovne sile
TOČKA 2
Predlog temeljev skupne politike dolgoročnega razvoja Jugoslavije do leta 1985
Poglavitne značilnosti in problemi dosedanjega razvoja
Delavski razred in delovni Ijudje Jugoslavlje so v minulem obdobju socialistične graditve, še zlasti pa v obdobju razvoja samoupravljanja, dosegli velike uspe-he pri materialnem in družbenem razvoju države. Pro-izvajalne sile ter družbena in ekonomska struktura družbe in gospodarstva so dosegle takšno stopnjo, ki omogoča delovnim ljudem, da uspešneje prevzemajo glavno vlogo v ekonomskem, družbenem in politdčnem življenju, ter v polni meri uveljavi.jo svojo ustvarjalno pobudo.
Zveza komunistov je, navkljub občasnim omahova-njem, zastojem in odmikom, zagotovila nepretrganost idejne in akcijske enotnosti vseh naprednih sil, na tej podlagi pa so ustvarjene razmere ter za uresničevanje vizije socialistične samoupravne družbe.
Jugoslavija sodi v skupino držav, ki so v povoj-nem obdobju dosegle stopnjo gospodarske rasti, kar je pomemben dejavnik, ki potrjuje socialistični samo-upravni sistem in povečuje ugled ter politično vlogo naše države v svetu.
V obdobju od leta .1948 do 1972 je stopnja rasti družbenega proizvoda (celotna proizvodnja blaga in storitev države v določenem času) znaša 6,6 odstotka poprečno na leto. Dosežena raven celotnega družbenega proizvoda našega gospodarstva je petkrat večja, indu-strijske proizvodnje desetkrat, kmetijske proizvodnje pa približno dvakrat večja kot leta 1947. Industrija ima približno 40 odstotkov deleža v strukturi družbenega proizvoda, 85 odstotkov v vrednosti izvoza ter 48 od-stotkov v celotnem številu zaposlenih v družbenem sek-torju, tako da je postala vodilno gospodarsko področ-je, ka odločilno vpliva na celotno gospodarsko življe-nje države. Povečale so se proizvajalne sile države. Os-novna sredstva gospodarstva so se zadnjih dvajset let povečala za več kot petkrat.
Družbeni sektor gospodarstva daje danes (1. 1974) več kot 80 odstotkov družbenega proizvoda ter, sku-paj z družbenimi dejavnostmi, zaposluje več kot 4,5 milijona delavcev (v primerjavi z 1,7 milijona 1. 1952). število kadra s srednjo, višjo ter visoko izobrazbo, skupaj s kvalifioiranimi in visokokvalificiranimi delav-ci, je doseglo 2,4 milijona, kar znaša 68 odstotkov od vseh zaposlenih. Delež kmetijskega prebivalstva, ki se je absolutno zmanjšalo z 10,67 milijona v 1. 1948 na 7,6 milijona v 1. 1971, je upadel na 38 odstotkov.
Štirikrat večji narodni dohodek
Uresničen je eden od pogiavitndh smotrov strate-glje družbenoekonomskih sprememb v državi, in sdcer ta, da se na podlagi stalnega povečevanja storilnosti družbenega dela omogoči hitra in stabilna rast življe-njskega standarda delovnib. ljudi. S približno štirikrat višjo ravnijo narodnega dohodka in celotnih sredstev za žtvVjepjski stan&aTd na prebivalca kot 1. 1947 so do-sežene bistvene spremembe glede vseh poglavitnih prvin osebnega in družbenega standarda delovnih ljudi, nji-hove socialne in gmotne varnosti. Po 1. 1947 je zgraje-nih več kot 3 milijona novlh stanovanj, kar pomeni približno 60 odstotkov celotnega stanovanjskega sklada v 1. 1972. V vseh oblikah izobraževanja je zajeto pri-bližno 20 odstotkov celotnega prebivalstva, na visokih in višjih šolah je 300.000 rednih in izrednih študentov. V različne oblike zdravstvenega varstva je zajeto celot-no prebivalstvo.
Z večjo razvitostj-o našega gospodarstva so postale intenzivnejše tudi njegove žveze s tujlmi gospodarstvi ter s svetovnim tržiščem, izvoz in uvoz pa sta posta-jala vse pomembnejši dejavnik dinamičnosti gospodar-skega razvoja. Vzpon ekonomskih odnosov s tujino je bil hiter, še zlasti v obdobju po reformi. Blagovna me-njava s tujino se je povečala skoraj dvakrat hitreje od rasti družbenega proizvoda tako, da znaša delež izvo-za blaga in storitev družbenem proizvodu približno 25 odstotkov, delež uvoza pa skoraj 30 odstotkov. Ekonom-ske odnose s tujino so obogatile sodobne oblike, kakr-šne so prenašanje znanja in tehnologije, industrijska kooperacija, skupne naložbe, proizvodno finančno sode-lovanje, skupno osvajanje tujih tržišč itd. S tem se po-stopoma krepi stabilnost udeležbe našega gospodarst-va v mednarodni delitvi dela.
Hiter družbeno-ekonomski razvoj ter spremenjena gospodarska struktura sta omogočila, da se posamez-ne regije vse popolneje vključujejo v gospodarskl raz-voj. S celotnim družbeno-ekonomskih razvojem države je omogočen tudi, še zlasti zadnjih 10 let, biter raz-voj manj razvitih republik in SAP Kosovo. Zadnja tri leta se ta področja razvijajo nekoliko bolj danamično od povprečne rasti jugoslovanskega gospodarstva Moč-ne spodbude pospeševanju razvoja gospodarsko manj razvitih socialističnih republik in SAP Kosovo je nudi-lo angažiranjeskupnosti.
Hiter razvoj pa je prinesel s seboj tudi niz prob-lemov in protislovij, ki za reševanje terjajo organizi-rana prizadevanja družbe v daljšem razdobju. Najbolj pereča so vsekakor resna neskladja v strukturi in re-ševanje nalog hitrejšega prestruktuiranja\gospodarstva. S svojim vplivom na ključne sestavine gospodarskega razvoja so privedle do manj u6inkoyitega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti, počasnejšega povečevanja družbenega proizvoda, neugodnih razmer za vključe-vanje gospodarstva v mednarodno delitev dela in ra-stočega deficita v bilanci blagovne menjave s tujino.
Strukturalna neskladja v proizvodnji in težave v pri-zadevanjih, da se ob umiritvi rasti cen vzpostavi bla-govno-denarno ravnotežje na tržišču, pomeni poglavit-ni problem sedanjega trenutka. S tem so povezane in-    flacija in nestabilnost, ki motita ekonomske odnose med gospodarskimi področji in med posamezndmi regi-jami, pereč problem pa je tudd veliko število nezapo-slenih v državi in začasno zaposlenih delavcev v tujini.
Dosedanji uspehi so še posebej pomembnd, ker so doseženi v zelo zapletenih okoliščinah, (država se je pogostoma soočala z velikimi notranjinti težavami m
omejitvami, katere je vsiljevalo tudi zakonito protislov-je razvoja, zapletena konstalacija političnih in ekonom-skih odnosov v svetu itd.).
Razvojni smotri in naloge                                             |
Razdobje do 1. 1985 je izrednega pomena za ma-terialni in družbeni razvoj naše države. Jugoslavlja se je soočila z nujnostjo, da v naslednji etapi konsolidi-ra svoje pozitivne dosežke, da premaga mnoge eko-nomske in socialne probleme nadaljnjega razvoja ter da pospešeno razvija svoje proizvajalne sile in gradi samoupravne socialistične odnose. Zapletenost razvoja J v naslednjem razdobju je zlasti v tem, da bodo nanj 1 vplivali nerešeni problemi minulega razvoja. V tem po-menu terja naslednja etapa odločbe preokrete kakor tudi prizadevanja za uresničevanje razvojne politike.
Na podlagl nove ustave se mora socialistično sa-moupravljanje zgraditi in uveljaviti kot celovit, trajen ter učinkovit sistem družbenoekonomskih odnosov, zdru-ženo delo pa mora neposredno in preko delegatskega sistema ostati nosilec celotne družbene reprodukcije.
Izhodišče razvoja je afirmacija človeka ter vse-stranski razvoj njegove osebnosti, sposobne pbvladati družbene in gospodarske razvojne procese ter huma-nizaoija družbeno-ekonomskih odnosov.
Izhajajoč iz tega mora biti težišče razvojne politi-ke v naslednji etapi v uresničevanju medsebojno od-vlsndh in pogojenih temeljnih skupnih. smotrov in na-log razvoja, kakršne so:
—  nadaljnja graditev političnega in gospodarskega sistema ter  sampupravnih odnosov na  temeljih nove ustave;
—  stalno izboljševanje življenjskih pogojev in po-polnejše   zadovoljevanje   osebnih   ter   skupnih   potreb prebivalstva;
—  rast zaposlenosti, ki bo tolikšna, da bo zajetb celotno povečanje za delo sposobnega prebivalstva in bistveno  zmanjšano  število  zdomcev  in  nezaposlenih v državi;
—  hlter in stabilnejši gospodarski razvoj, struktu-ralne  spremembe  in  premagovanje  strukturalrdh  ne-skladij v gospodarstvu;
—  ustvarjanje stabilnih razmer gospodarjenja kot nujnega  okvira  za razvo.jno pobudo  organizacij  zdru-ženega dela;
—  povečanje smotrnosti in učinkovltosti gospodar-jenja, nenehnega prizadevanja za večjo storilnost dela in krepitev gmotne podlage združenega dela ter aku-mulativne sposobnosti gospodarstva;
—  razvoj znanosti in kadrov ter pospeševanje last-ne tehnike in tehnologije;
—  krepitev   izvoznih   sposobnosti   gospodarstva   in enakopravnejše vkljueevanje v mednarodno delitev dela;
—  nadaljnja pospešitev razvoja gospodarsko manj razvitih socialističnih republik, zlasti pa še SAP Koso-vo  ter  zmanjševanje   regionalnih   razlik  v  ekonomskl razvitosti sploh;
—  nenehna krepitev  obrambne sposobnosti države v skladu s potrebami ter v okviru materialne možnosta;
—  varstvo in razvo.i človekovega življenjskega oko-lja;
Uresničevanje teh temeljnih skupnih smotrovin nalog bo omogočilo, da se bodo v naslednji razvojni etapi v dinamičnem procesu pospešili ugodni gospodar-ski tokovi iz sedanjega razvoja, da se bo uspešneje re-ševalo bistvene probleme in protislovja ter doseglo naslednje okvire razvoja;
Glej tabelo na 6. strani!
Poglavitno vprašanje materialnega razvoja
Uresničevanje dolgoročnih smotrov nujno pomeni dinamičnejši, skladnejši in stabilnejsi razvoj material-ne proizvodnje.
Tako se predvideva, da bo leta 1985 dosežena 7 odstotna poprečna letna rast celotnega družbenega pro-izvoda. S tem bi se narodni dohodek (na novo ustvar-jena vrednost dela vseh proizvodnih delavcey v enem
stopnje rasti 1966—1975      1976—1985 ____________________________ooena______napoved
DBužbend proizvod
celotaega goapodarstva               6,4         približno     7,00
od tega:
i— dinuabeni sektor                      63         približno     8,0
—  indiustrija                                7,6                   9,0—10,0
—  celotao kmetdjstvo                  4,0 "                 3,5— 4,0 Družbeni proizvod
na prebdjvaica                               3,5         prifrližno     6,5
Zaposlenost
v družbenem se&torju                 2,4         približno     3,5
Storilnost dela                             4,3          približno     5,0
Realni osebni dohodki
ma zaposlenega                            4,6         približno     5,0
Iavaz blaga in storitev                8,8                    9,0—10,0
Uvaz blaga in storitev                10,7          približno     7,0
Življenjsiki standard                    6,2         približno     6,5
od tega:
—  osebna poraba                        5,9                   6,0— 6,5
—  družbeni standard                  7,1          približno     7,0 Bruto iravesticije v oanovna
sredstva — skupno      ' '              6,6         približno     9,0 od tega:
—  gospodarske                            7,3          približno     9,5
—  negospodarske                         5,0         pribldžno     7,5
letu; izračuna se tako, da se od celotne vrednosti let-nega proizvoda odšteje vrednost parabljenih sredstev) na prebivalca povečal za približno dvakrat v primerja-vi z letom 1975.
Dinamična gospodarska rast mora zagotoviti ures-ničevanje dolgoročnih smotrov in nalog razvoja ter premagovanje tehnološkega in ekonomskega prepada, fci nas ločuje od ekonomsko razvltejših držav.
Dinamika rasti mora temeljiti na večji gospodar-nosti dela in sredstev, na tehnološkem napredku in harmoničnih odnosih v razširjeni reprodukcijl
Takšen razvoj bo zagotovil dovolj veliko rast za-poslenosti, da se angažira celotno povečanje delovne-ga kontigenta prebivalstva, ki je zrelo za delo, ter bi-stveno zmanjša začasna zaposlenost naših delavcev v tujini kot tudi nezaposlenost v državi. Težiti k večji zaposlenosti je ena največjih nalog. V naslednjem raz-dobju se mora odpreti mladim generacijam jasna per-spektiva zaposlovanja. Treba je zagotoviti enake po-goje zaposlovanja vsem delovnim Ijudem v državi ter s tem olajšati gibljivost prebivalstva, ki bo sledila na-daljnjemu toku deagrarizacije ekonomske struktuTe prebivalstva (zmanjšanje števila kmetijskega prebival-stva).
Uresničevanje teh smotrov je odvisno od uspešne-ga razvoja lastne znanosti in kadrov, pospeševanja na-predka lastne tehnike in tehnologije ter od prenosa znanja in dosežkov znanstveno raziskovalnega dela iz drugih držav.
' Krepitev izvoznih sposobnosti gospodarstva in ena-kopravnejše vključevanje v mednarodno delitev dela ter nadaljni skupni razvoj ekonomskih odnosov z dru-gimi državami bo važna oblika dinamdčnosti nadaljnje-ga gospodarskega razvoja.
Za gospodarski razvoj y naslednji etapi mora biti značilno nadaljevanje močndh strukturalnih sprememb. Ogrodje teh sprememb bo hiter razvoj industrijskih zmogljdvosti in proizvodnje.
V naslednji etapi bo iraela industrija vlogo pogla-vitnega dejavnika celotnega gospodarskega razvoja, pod pogojem, da bo to predvsem kvalitativen proces. Tre-ba si je prizadevati za tem, da se bo v naslednjem dolgoročnem obdobju industrijska proizvodnja poveča-la od 9 do 10 odstotno. Takšna rast bi zagotovila za-željeno dinamiko celotnemu gospodarskemu razvoiu in dinamično rast celotnega družbenega proizvoda. Delež industrije pri oblikovanju celotnega družbenega proiz-voda bd znašal na kraju razdobja približno 45 odstot-kov.
Razen industrije mora doseči nadaljnji prodor v gospodarski strukturi tercialni (storitveni) sektor, zla-sbi še promet in turizem ter gostinstvo. Računa se tu-di s hifcrejšim razvojem zmogljivosti tako imenovanega malega gospodarstva.
V  naslednjem razdobju se mora uveljaviti večstran-ska stabilizacijska  vloga  kmetijstva, vključno  s  stra-teškim značajem osnovnih kmetijskih proizvodov. Raz-voj  gospodarstva mora,  razen  smotrnega  obnavljanja lesne mase in povečevanja izkoriščanja z lesom boga-tih področij, vse bolj vsebovati tudi varstvene funkcije.
V   središču proizvodne usmeritve ter razvojne po-litike mora biti predvsem prodzvodnja energije, surovin In hrane.
Ta proizvodnja je izrednega pomena za vzpostavi-tev ekonomske stabilizacije premagovanja deficita pla-čilne bilance s tujino, usklajevanje gospodarske struk-ture ter za dinamičen in stabilnejši gospodarski raz-voj.
Posebno pozornost velja posvetiti tudi razvoju stro-jegradnje ter proizvodnji trajnih potrošnih dobrin, raz-voju  turizma, prometa in  drugih  kompleksov, ki  so bistveni za stabilen razvoj proizvodnje v državi.
Težišče razvoja je tudi na tistih dejavnostih, ka-tere ob uporabi tehnično-tehnološkega napredka ter obstoječega znanja in kadrov omogočajo večje zaposlo-vanje in katere lahko pozitivno vplivajo na pla6ilno bilančen položaj države.
Ekonomsko uspešen in učinkovit razvoj te dejav-nosti ustvarja necbhodno materialne pogoje za razvoj celotnega gospodarstva.
Razvoj mora biti v celoti zašnovan na združeva-nju dela in sredstev ter na vsklajevanju razvojnih pro-gramov organizacij združenega dela in na tej podla-gi določenih planov republik in pokrajin oz. družbe-nih planov Jugoslavije ter instrumentov gbspodarskega sistema. Kako se bodo razvijale posamezne panoge
Celotne potrebe po energiji v naši državi se bodo leta 1985 v primeri z letom 1975 povečale za približ-no 2,2 krat. Tako veliko povečanje potrošnje energije narekuje, da se ekonomsko smotrno aktivira vse ener-getske vire v vseh delih države in terja nenehno aktiv-no politiko usmerjanja porabe obenem z varčevanjem, ki bi nesmotrne potrebe po energiiji zmanjšalo na naj-manjšo možno tnero.
Še posebno se bo v naslednjem razdobju nadalje-vala zelo hitra dinamika prodzvodnje in porabe elek-trične energije, ki se podvoji v 5 in 10 letih. Za ob-vladovanje te dinamike so potrebna ne le izredno ve-lika investicijska prizadevanja, ampak tudi nadaljnji razvoj ter dobro funkoioniranje tehnično-tehnološkega enotnega sistema elektrogospodarstva. Skupen program razvoja te proizvodnje mora temeljiti predvsem na izkoriščanju velikih ležišč lignita ter na nadaljnjem aktiviraniu vodnih sil, zlasti v okviru postopne grad-nje hidrosistemov z večstransko uporabo. V tem raz-dobju je treba med elektro-energetske vire vključiti tudd jedrske elektrame.   .
Razvoj proizvodnje premoga je v odločilni meri odvisen od uporabe le-tega v proizvodnji električne energije. To navezovanje na termoelektrarne odpira perspektivo rudnikom lignita in rjavega premoga, ki imajo ug^dne pogoje za razširitev obstoječih in odpi-ranje novih površinskih krogav.
Hitra rast potreb po tekočih gordvih se bo v pri-hodnjem obdobju nadaljevala, čeprav v racionalnejših okvirih, katere narekujejo doma6i ekonomski razlogi in energetske težave v svetu. Ker domačih virov — iz-koriščenje le-teh je treba povečati z maksimalno po-spešitvljo raziskovalnih del — ni dovolj, ie naša drža-va primorana trajno uvažati vse večje količine surove nafte, kar je treba dolgoročno reSiti. Transport suro-ve nafte nalaga, da se pospeši graditev naftovoda, ki bi povezoval vse domače rafinerije nafte z uvoznim pristaniščem.
Zemeljski plin je nerazviti del energetske struk-ture  države.  Glede  na velike  prednosti,  ki  jih  imata
plin pred vsemi drugimi viri toplotne energije, se je treba v prihodnjem razdobju prizadevati za uresniči-tev maksimalnega programa gazifikacije termlčnlh in-dustrijskih procesov in velikih mest ter za uporabo plina kot industrijske surovine. Program gazifikacije je treba opreti ne le na povečano izkoriščanje doma-čih virov, temveč tudi na dolgoročen uvoz.
Posebno važno je zagotoviti najugodnejši razvoj proizvodnje poglavitnih kovin — železa, aluminija, bak-ra, svinca, cinka, niklja, antimona in drugih osnovnih kemičnih surovin, cementa ter nekovin. Nadaljnji raz-voj metalurgije železa in jekla je treba opreti pred-vsem na domače yire osnovnih surovin in na razvoj tehhologije, da bi se relativno zmanjšalo porabo koksa.
Naša država ima največji in ekonomsko najdrago-cenejši del evropskih rezerv boksita. To ji omogoča razvijati industrijo aluminija s poudarjenimi izvoznimi ambicijami. Primema pozornost bo posvečena nadalj-njemu razvoju predelave aluminija.
Poglavitni problem nadaljnjega razvoja proizvodnje bakra, svinca, cinka in drugih barvnlh kovin je-v raz-širjanju rudniških zmogljivosti.
V prihodnjem dolgoiročnem razdobju je treba za-gotovibi dinamičen razvoj kemične industrije. Razvija-lo se bo tista področja bazične kemije, katera pove-zujejo kemično indusbrijo z ustreznimi gospodarskdmi tokovi (umetne snovi, kemična vlakna in sintetični kavčuk). Proizvodi neorganske kemične industrije (ki rabijo za kemizacijo ktnetijstva in organsko sintezo) bodo imeli tudi v bodoče pomembno mesto v razvoju.
Rešiti državo uvoza hrane
Proizvodna usmeritev agroindustrijskega kompleksa (kmetijstva in industrije za predelavo kmebijskih pri-delkov) in celotnost ukrepov ekonomske politike mo rajo zagotovibi takšno rast proizvodnje hrane, ki bo v čimkrajšem roku omogočila, da dTžavi ne bo treba uvažati prehrambenih izdelkov, katere je mogoče pro-izvajati v državi. Posebej pomembno je proizvajati za-dostne količine osnovnih kmetijskih prodzvodov, ki ima-jo tudi strateški pomen. Za uresničevanje teh nalog je potrebno intenzivirati in stabilizirati kmetijsko proiz-vodnjo in doseoi višjo končno industrijsko predelavo surovdn iz kmetijstva.
Razvoj kmetijstva mora biti bolj diriamičen kakor v minulem razdobju ter z nekoliko večjimi izvozndml ambicijami, ki so — glede na povpraševanje in defi-cit hrane v svetu — realna.
Stopnja rasti kmetijske proizvodnje bi morala zna-šati najmanj 3,5 odstotka. Ogrodje povečanja kmetij-ske proizvodnje bi morala bdti živinoreja. Razvoj kme-tijstva mora temeljiti na hitri rasti družbenega sek-torja iin na mnogo večjem izkoriščanju možnosti, ki jih ima zasebni sektor, ter na hitrejšem uvajanju me-hanizacije in modernizacije nasploh in hkratnem pre-hajanju prebivalstva iz kmetijstva. Hitreje je treba razvijatd kooperacijo družbenega in zasebnega sektorja.
Za uspešen razvoj industrije predelave kovin so v prihodnjem razdobju potrebne mnoge spremembe. Predvsem bi se morala njena struktura spreminjatii po dolgorodni programski usmeritvi, v smeri selekcioni-ranja končnih izdelkov ter samostojnega ustvarjanja tehničnih rešitev opreme s takimi lastnostmi, ki za-gotavljajo najugodnejše pogoje za izkoriščanje in pre-delavo domačih energetskdh in surovinskih bogastev, tako da se bo krepila izvozna sposobnost te industrije.
Kooperacija in specializacija
Poglavitnega pomena za razvoj strojegradnje so stalna delitev dela, specializacija in vzpostavljanje traj-ne kooperacije — doma in s tujino, kar je v sbroje-•gradnji bolj nujno kot v ostalih industrijskih dejav-nostih. Poglavitna v razvoju domače strojegradnje mo-ra biti proizvodnja energetskih ter nekaterih rudni-ških naprav, kmetijskih strojev, giradbenih strojev, orodnih strojev in orodja, prometnih ter telekomunika-cijskih sredstev. Poseben položaj mora imeti speciali-zirana industrija, ki je zmožna  kooperacije, še zlasti
pa proizvodnja raznih elementov za večanje mehaniza-ranosti in avtomatiziranosti.
Za razvoj motorne industrtije (avtomobilske, kaml-onske in traktorske) je nujno, da temelji na ražviti de-litvi dela, kooperaciji in specializaciji, na višjih kako-vostno tehničnih lastnostih, bolj razviti industrijski or-ganizacdji dela in večji možnosti vkijučevanja v med> narodno delitev dela.
Naša prizadevanja, da stopimo v korak s sodob-nim tehnično-tehnološkim napredkom v svetu, odreja v dolgoročn! razvojni politiki ustrezno mesto elektro-industriji, še zlasti profesionalni elektroniki.
Kot obmorska država z dolgo pomorsko braddci-jo mora Jugoslavija posvetlti ustrezno pozornost raz-voju ladjedelništva.
V   naslednjem razdobju morajo znova dobiti važ-no  vlogo  železnice, posebno v blagovnem  transportu, in nadaljevanje  izvedbe programa njihove moderniza-oije.
Eno poglavitnih vprašanj nadaljnjega razvoja cestp nega prometa je smotrna gradnja cest ter vždrževa-nje, rekonstrukcija in modemizaoija obstoječe cestno mreže. Določena bo osnovna cestna mreža, ki mora v naslednji etapi zajeti le mednarodne in medrepubliške ceste, za katere je treba zagotoviti, da se jih bo gra-dilo hkrati po vsej dolžini.
Nadaljnji razvoj pomorskega prometa in ltik, pred-vsem povečanje deleža naših ladij v prevozu blaga, po-svečanju posebne pozornosti razvoju luških, pristani-ških in drugih zmogljivosti za pretovarjanje in skla-diščenje — je prav tako naloga prihodnjega razdobja.
Predviden je tudi razvoj letalskega prometa in PTTT prometa s tehnično-tehnološkim posodobljenjem in pni-bliževanjem teritorialnih enakomeraosti.
Naloga pri razvoju tujskega turizma v naslednjem razdobju je, da se naša država prebija med prve evropske države. Obseg nočitev tujih turistov bi se lahko povečal za 6 — 7 odstotkov na leto. Razmero-ma pomembne možnosti za razvoj stacionarnega tuiriz-ma nudijo, poleg jadranskega pasu, plandne, toplice tn jezera. Te možnosbi je treba izkoristiti tudi pri raz-voju specilačnega — zdravstvenega in športno-rekre-acijskega turizma.
V   gospodarstvu se računa na povečan obseg sefr nje, na najugodnejšo eksploatacijo gozdov, smotrnejše izkoriščanje lesa, večji delež lesa v industrijski prede-lavi.  Zlasti  je treba  intenzivarati   biološka   in   ostala gozdno-gojitvena dela, posebno še zboljšanje kvalitete in  strukture   gozdov,  riasajevanje  plantaž  in  intenjav-nejših kultur hitrorastočih vrst lesa.
Znanost, tehnični napredek in kadri
Odločilen dejavnik materialnega in družbenega na-predka, katerih vloga se nenehno povečuje, sta razvoj znanosti in tehrrični napredek. Ta težnja pomeni sploš-no značilnost sodobnega razvoja gospodarstva in ima dalekosežne posledice za mednarodno delitev dela in položaj posamezsnih nacionalnih ekonomij na svetov-nem tržišču. Jugoslavija bo v prihodnje bolj uporab-ljala prenašanje domačega znanja in tehnologije ter se opirala na prenos tujega znanja in tehnologije.
Težišče raziskovalnih prizadevanj v gospodarstvu moira biti na spodbujanju razvoja tisbih dejavnosti, ki vlečejo naprej in na vse bolj široki uporabi novosti. Prizadevanja, da se na podlagi nove tehnologije pove-ča storilnost dela, terjajo nenehno zboljševanje eko nomije sredstev, časa in oorganizacdje delovnega pro-cesa.
Določanje strategije dolgoročnega raavoja kadrov in izobraževanja temelji na postavki, da je človek v naši samoupravni družbi tako izhodišče kot končrri smoter sleherne gospodarske in druge dejavnostl.
število celotnega prebivalstva 1. 1985 se ocemjuje na približno 9,6 milijona. V številu zaposleniih se bo povečal delež bolj izobraženih delavcev (oseb iz viso ko, višjo in srednjo izobrazbo, visokokvalificiranah in kvalificiranih delavoev) s približno 55 odstobkov L 1970 na približno 72 odstotkov 1. 1985.
Splošna usmeritev razvojne politike celotnega izo braževanja do 1. 1985 mora biti hitrejše povečanje zna-nja »srednje« ravni, spodbujanje smotmejše uporabe »višjib.« ravnd znanja ter zmanjševanje deleža »nekva-lificiranega dela«.
Jugoslavija se bo približala tisti meji razvitosti proizvajalnih sil, pni kateri postaja gospodarskl ln družbeni razvoj v pretežni meri odvisen od splošnega razvoja znanosfci in izobraževanja, vse manj pa od ko lidine vloženega enostavnega dela. Naloge bodočega raz-voja terjajo temeljito reformo sistema vzgoje in izo-braževanja.
Ekonomski odnosi s tujino
Poglavitna naloga pri pospeševanju napredka eko-nomskiti odnosov s tujtno je vključiti tokove menja-ve, po obsegu in strukturi skladno, v celoti nujnih po-gojev in predpostavk za uresničevanje dolgoročne raz-vojne politake.
Razvoj ekonomskih odnosov s tujino mora zagoto-viti adekvatno strukturo izvoza in uvoza blaga ter sto-ritev, prenos sodobne tehnologije in potreben obseg tujega kapitala, ter s tem ustvarjati razmere za dosega-nje željene stopnje rasti in strukturalnih sprememb v gospodarstvu. Ta razvoj mora omogočiti hitrejše dvigo-vanje vrednosti dela, znanja in proizvajatoih zmogljivo sti države.
Nujno je, da bo v naslednjem dolgoročnem raz-dobju izvoz blaga in storitev za približno 2 odstotka bolj dinamičen od rasti družbenega proizvoda, uvoz za približno tako dinamičen kot rast družbenega pro-Izvoda. Delež izvoza blaga v kritju uvoza blaga se mo-ra povečati na približno 70 odstotkov.
Trajen poudarek mora biti na vse večjem izvoz-nem prizadevanju, zlasta tisteh panog in grupacij, ka-terih učinkovit in smotm razvoj temelji na izvozu, da bi se tudi uvoz lahko uresničeval na potrebnl ravni.
Izvozna usmeritev mora še naprej temeljiti na pro-tzvodih visokih faz predelave in raznovrstnih storltvah. Znatno hitrejši razvoj dotnače strojegradnje, barvne metalurgije, bazične kemije, prometa in turizma mora veljati za bistven pogoj smotmega in po dinamiki bolj usklajenega uvoza in izvoza industrijskih izdelkov, kar pomeni vključevanje v mednarodno delitev dela na višji tehnološki ravnl.
Jugoslavija bo imela v naslednji etapi razvoja po-seben razvojni ter politdčni interes, da z uporabo vse večjdh lastnih možnosti hitreje razvija ekonomske od-nose z neuvrščenimi državami in državami v razvoju. Ta komplementaren odnos bo pOstajal vse bolj izra-zit s krepitvijo naše surovinske in industrijske podla-ge, ravni tehniško—tehnološkega znanja in akumula-tivne sposobnosti našega gospodarstva in gospodarstva držav v razvoju. To naj bi omogočdlo, da se bo zdajš-nji delež držav v razvoju v ekonomskem sodelovanju in menjavi SFRJ več kot podvojil.
Uporabo tujih posojil, kreditov in dragih sodob-nih oblik sodelovanja je treba usmeriti predvsem v uresničevanje prednostnih nalog dolgoročnega razvoja s prevzemanjem sodobne tehnologije. Pogoji, pod ka-terimd se bo ta posojila najemalo, morajo z odplaftil-nimi roki in višino obresti omogočifci hitrejši priliv tujih sredstev.
Jugoslavija bo -naredila naslednjd korak v smeri uresničevanja konvertibilnosti dinarja in sicer v tisti obliki, ki bo zahtevala stabilnost lastne valute z izgra-jevanjem ustrezne oblike zaščite in finančne poldtike.
Prirastek prebivalstva
Zadržal bi se na ravni 180 — 190 tisoč oseb letno tako, da bi se prebivalstvo do leta 1985 povečalo za približno 2,8 miilijona. S takšnim prirastkom bi se pri-bli^ali tištemu tipu povečevanja prebivalstva, ki pre-vladuje v razvitejših državah.
V razdobju do leta 1985 je nujno odpirati povpreč-no približno 180 ttsoč delovnih mest letno (približno 165 tlsoč y družbenem in pribldžno 15 tisoč v zasebnem nekmetijskem sektorju). Tako bi povprečna letna stop-,nja lasti zaposlenih znašala približno 3,5 odstotka.
Pričakuje se, da bo znašal delež kmetijskega v ce-lotnem prebivalstvu leta 1985 približno 23 odstotkov.
Manj razvita področja na pragu nove etape
Politika hitrejšega razvoja področij m nadaljeva-nje postopnega zmanjševanja razlik v razvitosti sodi-jo med prednostne naloge dolgoročne politike razvo-ja Jugoslavije.1
¦ Najpomembnejšo in najtežjo etapo v razvoju gos-podarsko manj razvitih podrooij pomeni naloga, da se pospeši razvoj manj razvitih socialističnih republik, posebno pa še SAP Kosovo. Ta področja so na pr& gu nave etape. Kjer je ustvarjena materialna in kad-rovska podlaga ter zaradii novih spoznanj morajo gos-podarsko manj razvite republike in SAP Kosovo v tej fazi razvoja obvladovati tudi probleme, ka se tičejo vse države — dinamieen in stabilnejši gospodarski raz-voj, hitrejša rast storilnosbi dela, vse večja ekonomič-nost dela in sredstev, osvajanje sodobne tehndke in tehnologije ter organizacija delovnega procesa in pro-izvodnje, uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela itd. Proizvajalne sile v gospodarsko manj razvi-tih republikah in SAP Kosovo omogočajo, da se pri nadaljnjem razvoju teh področij vse bolj angažira nji-hovo lastno akumulacijo. Pospegeni razvoj teh podro-tSdj je mogoč? uspešno uresničevati le v razmeroma visoha stopnji razširjene reprodukcije, z dinamizira-njem strukture njihovega gospodarstva in ustreznim obsegom dopolnilnih investicijskih, proračunskih ter drugih sredstev, katere se bo dogovorno določilo na ravni jugoslovanske skubnosti. Pri tem je treba ust-varjati pogoje za najhitrejši razvoj SAP Kosovo.
Živfjenjski standard
Ekonomski in družbeni razvoj v razdobju do leta 1985 obeta ugodne materialne razmere za dinamično rast in v vse večji meri novo vrednostno vsebino živ-Ijenjskega standarda prebivalstva. S povefievanjem do-hodka in standarda delovnih ljudi se bo spodbujalo dinamično zmanjševanje še vedno pomembnih razlik glede na razvitejše države. Ocenjuje se, da bo oseb-na poraba sredi prihodnjega desetletja dosegla 2,5 krat večji obseg kot leta 1970. Tb bo povzročilo pomembne kvalitativne spremembe v njeni strukturi ter ustvarja-lo nove zahteve za zadovoljevanje potreb osebne po-rabe.                                                  >
V politiki osebne porabe se bo vsem delovnim Iju-dem v združenem delu zagotovilo družbeno dogovorje-ni mintmum sredstev za življenjski standard in sicer glede na gospodarsko razvitost in stopnjo družbene proijukfcivnosti dela.
Poleg popolnejšega zadovoljevanja materialnlh po treb prebivalstva bo višja raven gospodarske razvito-sti zahtevala, da se krepi vlogo skupne porabe, ki se bo povečevala hitreje od osebne porabe.
Ustvarjalo se bo razmere za popolnejše izenačeva-nje ekonomskih in socslalnih odnosov med delovnimi ljudmi.
Dinami&ii družbeni in ekonomski razvoj, zlasti pa večja  urbaniziranost  in  popolnejša  zaposlenost prebi-valstva, terjajo razširitev oblik in način socialnega var-    stva in varstva otrok. Materialne in druge pogoje za popotao socialno varstvo je treba uresničevati z uskla-    jenimi   akcijami   organizacij   združenega   dela,  krajev-nih   skupnosti,   občin  in   širših   regij   ter,  z  njihovdm integriranjem, republik in pokrajdn.
Dolgoročna politika stanovanjske gradnje mora biti usmerjena predvsem v hitrejše odpravljanje stanovanj-skega primanjkljaja. V politiki delitve in izkoriščanja stanovanjskega sklada morajo imeti prednost  delovni    ljudje brez stanovanj. V razdobju od leta 1976 do 1985    je treba zgraditi približno 1,8 milijona stanovanj. Pri tem bo imelo vse večjo vlogo angažiranje lastnih sred-stev prebivalstva  za  varčevanje  in  stanavanjsko  gra-    ditev.
Posebna pozornost bo posvečena politiki izboljše vanja človekovega okolja kot tudi premišljeni politiki    upotrabe prostora in politiki urbanizacije.                            
\