Leto XIX. TRGOVSKI UST nemštvo: 210 Din. — Pia- * ' • , . t& in toH s« v Ljubicam Časopis za trsovino, industriio. obrt in denarništvo Številka Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za /ileta 90 Din, za •/« leta 46 Din, mesečno 16 Din; za ino- UredniStvo in upravnlitvi Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23 — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt pošt. nranllnid v Ljubljani St. 11.953 - Tel. St. 25-82. Itfiaia vsak torek* te* IZIlala trtek In soboto mm Ljubljana, torek 4. avgusta 1936 Cena posarnemj številki Din VSO Izsellenei in naša zunanla trgovina Izguba italijanskega trga ter plačilne težikoče za naš izvoz v Nemčijo nas silijo, da pridobimo svojemu blagu tudi druge trge. Prvi pogoj je seveda, da dosežemo z državami, ki bi prišle za naš izvoz v poštev, ugodne trgovinske pogodbe. To nalogo pa smo — kakor tudi mnoge druge — temeljito zanemarili, kakor kaže žalostna resnica, da smo mi čisto zadnja država, ki bo sklenila trgovinsko pogodbo z Argentino. Še bolj pa smo zanemarili drugo ugodno priliko, ki bd mogla olajšati dostop našega blaga na tuje trge, to je naših številnih izseljeniških kolonij v drugih državah. Ni skoraj pomembnejšega pristanišča ali prestolnice na svetu, v kar teri ne bi živel tudi ugleden jugoslovanski izseljenec. Vsi ti bi mogli nam ustvariti prvo možnost za dostop na tuje trge. Seveda pa je težko začeti s kakšno sistematično akcijo v tem pogledu, ko pa še danes nimamo nobenega izseljeniškega katastra. Pred dobrim četrtstoletjem so že naši študenti v Pragi zahtevali, da se sestavi in izda izseljeniški kataster, toda njih zahteva ni bila izpolnjena pred vojno in je ostala nerešena tudi po vojni. Tako pa 6ploh ne vemo, kje so povsod naši ljudje in na katere bi se mogli v tej ali oni stroki najuspešneje obrniti. Seveda je tu še neka druga težava, ki je tudi ni mogoče prezreti. Za nase izseljence smo se namreč vsa leta tako malo brigali, da bi bil že čudež, Če bi se oni brigali za nas. Samo denar smo sprejemali od njih in z njih doneski so se vzdrževali celi okraji. Sami pa nismo storili za nje prav nič. Še bolj smo krivi pred njimi! Spominjamo samo na težke izgube, ki so jih doživeli izseljenci, ko so zaupali denar nekim našim propadlim denarnim zavodom. Naši izseljenci, ki so prislužili denar pri najtežjem delu v rudnikih in si privarčevali za naše razmere premoženje, so zaradi polomov teh denarnih zavodov izgubili prav vse, da so bili na starost brez vseh sredstev. Nismo takrat priskočili tem žrtvam naših neurejenih razmer na pomoč, razen onim, ki so zaupali denar srbski zemljo-radnički banki, zato je tudi danes težko zahtevati od izseljencev, da se kljub vsem razočaranjem zopet žrtvujejo za svojo staro domovino. Toda kljub vsemu bo treba to poskusiti. Kajbi za prodiranje na tuje trge, so izseljenci skoraj nenadomestljivi. Oni poznajo potrebe in navade tujega trga, oni so že v praktičnem življenju spoznali, kako treba delati in zato je treba tudi njim prepustiti, da organizirajo naš izvoz v tuje dežele. Pri tem bo mogoče tudi marsikateremu izseljencu nuditi lep zaslužek in s tem bomo popravili tudi del svoje krivde iz prejšnjih let. Velikanski kapital moremo imeti v svojih izseljencih, če se seveda tega kapitala le količkaj skušamo poslužiti. V Sev. združ. ameriških državah so naravnost velike kolonije Slovencev in Jugoslovanov, ki imajo ugled v tamošnjem svetu in tudi uspeh v poslovnem svetu. Imamo nadalje močne kolonije v Kanadi, Argentini, Franciji, Nem- čiji, Belgiji, Holandski, Egiptu, Chile, Avstraliji itd., poleg tega pa še posameznike v vseh delih sveta. Imamo ugledne fabrikante na Kitajkem in v Mandžuriji, imamo poslovne ljudi v Južni Afriki itd., povsod po svetu se najde kak naš človek. Imamo pa tudi dosti dobrega in cenenega blaga, ki bi ga mogli z uspehom nuditi po svetu,' Da ne znamo sami direktno prodajati dalmatinskega vina, da izvažamo le živo živino, mesto da bi izvažali Mobase, salame itd., je silen dokaz naše gospodarske nedoraslosti, ki se tu kaže prav tako, ko pri izvozu nepredelanih rudnin. Imamo blago, ki je konkurenčno na tuijih trgih in zato imamo možnosti, da po svojih izseljencih vzbudimo na tujih trgih za naše blago zanimanje in da ga potem tudi z uspehom prodamo. Toda popraviti moramo svoj odnos do izseljencev, moramo jih bolj ceniti, bolj upoštevati in bolj gledati na to, da jih pridobimo za sebe. Ustanavljati bi morali njim knjižnice, pošiljati jim učitelje, da ne bo že druga generacija utonila v tujem morju in jih najpreje kulturno trdno navezati na sebe. Kakor delajo vsd drugi narodi, tako moramo delati tudi mi! Pogoj vsega pa je, da že imamo enkrat izseljeniški kataster, da bomo vsaj vedeli, kje žive naši izseljenci! 8 mesecev slovenska lesna industriia že brez posla A še vedno nobe Očitalo se mam je že, da preveč strastno zahtevamo pomoč za slovensko lesno industrijo in lesno gospodarstvo in da preveč poudarjamo, kako se vedno čaka slovensko lesno gospodarstvo zaman na obljubljeno pomoč iz Beograda. Da pa nismo pretiravali, dokazuje članek, ki ga je objavil Jugoslovanski Kurir« s posebne strani in ki ponavlja vse to, kar smo mi v glavnem že ponovno trdili. Kot potrdilo upravičenosti zahtev slovenskih lesnih trgovcev, imdustrijcev dm gozdnih posestnikov objavljamo zato članek beograjskega informativnega lista v celoti. Glasi se: »Ukrepi vlade za ureditev naših gospodarskih razmer in dviga kupne moči prebivalstva, so vzbudili v naših trgovskih in industrijskih krogih splošno zadovoljstvo. Zlasti se odobrava najnovejši ukrep vlade glede intervencije Prizada pri odkupu pšenice, da se doseže cena naše pšenice, ki bo v skladu s svetovno pariteto ter da se s tem vsaj nekoliko zagotovi rentabilnost te naše najvažnejše kmetijske proizvodnje. (Tu moramo dostaviti, da se te zadovoljnosti v Sloveniji zelo malo opaža. Op. ured.) Pasivni kraji bodo sicer s tem nekoliko zadeti, ker bodo morali plačevati žito in moko po višji ceni (kar bo seveda zopet najbolj občutila Slovenija. Op. ured.), toda vprašanje cen agrar-. mih proizvodov je treba presojati s splošno-državnega in narodnogospodarskega stališča, ne pa samo s stališča posameznih pokrajin ali posameznih gospodarskih panog. Ce bo mogel kmetovalec zbog večje rentabilnosti svojega dela v večji meri kupovati obrtniške in industrijske proizvode, bo s tem pomagamo tudi drugim gospodarskim slojem. Toda pomoč, ki jo daje naša kraljevska vlada našemu gospodarstvu, ne sme biti enostranska! Prav je, če se pomaga kmetovalcu v žitorodnih krajih, toda zato se ne bi smeli zanemariti drugi kraji, ki so prav tako važni za državo in njene finance. Danes je žal položaj takšen, da je skoraj vsem panogam gospodarske delavnosti potrebna pomoč in zaščita. To velja zlasti za gozdno gospodarstvo, ki je zaradi sankcij, oziroma zaradi protisankcij pretrpelo ogromne izgube. V mesecu januarju je bila v Ljubljani pod predsedstvom ministra za gozdove in Tudnike ter v navzočnosti več članov kraljevske vlade velika gospodarska konferenca, na kateri se je razpravljalo o težkem položaju gozdnega gospodarstva ter o potrebnih zaščitnih ukrepih. Takrat so bili formulirani v 22 točkah konkretni predlogi, >ld bi jih bilo treba izvesti, da se obvaruje naše lesno gospodarstvo pred popolnim propadom. Nič nemogočega se ni zahtevalo in nič, kar bi bilo združeno z velikimi materialnimi žrtvami za državno blagajno! Pa kljub temu so vsi ti predlogi ostali neizpolnjeni, na papirju! Oni posamezni ukrepi, ki so bili izdani, pa niso niti najmanj koristili lesni trgovini in industriji v Dravski banovini in v Gorskem Kotaru. Položaj gozdnega gospodarstva teh področij je danes prav tako težaven, kakor je bil meseca januarja, ko je bila ona impozantna gospodarska konferenca v Ljubljani, ko so gospodarski krogi z obupom klicali na pomoč in s katere smo se razšli, v prepričanju in najboljši veri, da se bo vsaj našim glavnim zahtevam ustreglo. Naša lesna podjetja so že osem mesecev brez vsakega zaslužka, oziroma so naVe-vezana le na malo lokalno trgovino Njih usodo deli velika množica kmetovalcev, ki se le v manjši meri bavijo s pridobivanjem žita, ki pa žive v glavnem od svojega gozdnega posestva ali pa so zaposleni v lesni industriji in trgovini kot vozniki, gozdni delavci itd. V kolikor morajo posamezna podjetja, da preprečijo propadanje surovega lesa, proizvajati večje količine lesa, kakor pa jih morejo oddati na domačem trgu, imajo pri tem še znatne režijske stroške, katerih kritje je pri današnjih finančnih razmerah še zlasti težavno. Zato so vsi znaki za bodočnost izredno slabi. Zaradi novih smeri v italijanski zunanji trgovini ni mogoče računati kljub odpravi sankcij z večjim izvozom v Italijo, ki jc naravno tržišče za naš les. V Čezmorskih državah pa naša mala in srednja podjetja — velikih podjetij v Dravski banovini Sn v Gorskem Kotaru pa v glavnem ni — ne morejo najti nadomestila za izgubljeni italijanski trg, V čezmorska tržišča je namreč mogoče izvažati les samo v velikih količinah ter morejo zato na teh tržiščih z uspehom tekmovati s tuijo konkurenco samo naše velike in finančno zelo krepke firme, zlasti Šipad. Nima smisla prikrivati si resnice, temveč resnici je treba hrabro pogledati v oči! Edino rešitev vidimo v močni organizaciji našega lesnega izvoza Če je bila takšna organizacija izvedljiva glede drugih naših važ- nih izvoznih predmetov, kakor na primer žita, ne vidimo nobenega prepričujočega razloga, da se ne bi mogla izvesti enaka tudi za izvoz lesa. Organizacije lesnega gospodarstva so predložile kr. vladi v tem pogledu že pred daljšo dobo konkretne predloge. Sedanji položaj našega gozdnega gospodarstva zahteva imperativno nujno rešitev tega vprašanja! Ureditev tega važnega vprašanja ne smejo ovirati morebitni ugovori posameznih interesentov, ki hočejo iti svojo pot brez ozira na občno korist. Vsako odlašanje rešitve tega vprašanja nam prinaša samo novo škodo! Individualno zaščito za lesna podjetja! Na konferenci lesnega gospodarstva januarja meseca v Ljubljani je bila postavljena kot ena glavnih zahtev, da se s smotrenimi ukrepi prepreči propadanje onih lesnih podjetij, ki zaradi večletne akutne gospodarske krize ne morejo zadostiti srojilm obveznostim do de- narnih zavodov ter se jim sedaj sodnim potem odvzema premoženje, ki jim je potrebno na nadal-nje delo in za njih obstoj. Konkretno je bilo zahtevano, da se z zakonskimi predpisi zaščitijo ona lesna podjetja, ki so v takšnem težkem položaju in da se proti njim ustavijo sodna postopanja in eksekucije. Ta zahteva ni niti najmanj pretirana. Kajti ne zahteva se splošna zaščita po primeru kmečke zaščite, temveč samo individualna zaščita za ona lesna podjetja, ki so zaradi dolgotrajne krize, torej po lastni krivdi, prišla v tako težaven položaj, da kratkomalo ne morejo plačati 10 in več odstotkov obresti za svoje stare dolgove ali pa celo vrniti izposojeni denar. Zahteva po tej zaščiti je tem bolj upravičena, ker uživajo to zaščito tudi denarni zavodi, ki plačujejo svojim starim upnikom največ 2%. obresti. Zato se denarni zavodi tudi ne bi mogli upravičeno pritoževati, če se prizna sorazmerna individualna zaščita tudi onim lesnim podjetjem, ki so zaradi splošnih razmer zašla v težave. Nikakor pa se ne sme dovoliti, da bi brezvestni špekulanti ali pa celo tujci izkoriščali sedanje težkoče naših lesnih podjetij ter za cenen denar postali lastniki njihovega premoženja! Zato pričakujemo od kr. vlade, da bo vso svojo pažnjo poklonila sedanjemu težkemu položaju našega lesnega gospodarstva, ki žali-bog še vedno ne občuti niti najmanjšega zboljšanja. Upamo, da bo vsaj sedaj kr. vlada izdala potrebne zaščitne ukrepe v smislu že ponovno predloženih konkretnih predlogov našega lesnega gospodarstva, zlasti pa da bo nujno rešila vprašanje organizacije našega lesnega izvoza in vprašanje zaščite naših lesnih podjetij glede njih starih dolgov denarnim zavodom.« Kupčevanje treba prepovedati vsem zadrugam brez Izleme 'Prometni minister dr. Spaho je izdal odlok, s katerim se prepoveduje vsem nabavljalnim zadrugam železniških nameščencev vsako prodajanje živil in drugega blaga nečlanom. Z odkritim zadoščenjem pozdravljamo ta odlok prometnega ministra, saj je bilo z njim ustreženo eni najstarejših in najbolj utemeljenih zahtev trgovstva vse Jugoslavije. Da pa bo imel odlok prometnega ministra tudi poln učinek in da bo v resnici prinesel trgovini, našemu gospodarstvu in tudi državni blagajni oni učinek, ki ga more dati, pa je potrebno, da bo tudi poskrbljeno za primerno kontrolo, da se bo ta odlok tudi v resnici izvajal. Ta kontrola nikakor ni težka, saj je znano, koliko ima vsaka zadruga članov in koliko more zato maksimalno potrošiti blaga. Če torej zadruga proda več sladkorja, kolikor ga pa more po številu svojega članstva potrošiti, potem je to jasen dokaz, da kupčuje ta zadruga tudi z nečlani in nobene druge posebne uredbe ni treba. Seveda pa ne bi smela biti ta kontrola samo formalna, da bi se na vse zadnje imenovali celo iz vrst zadruge oni, ki bi pregledovali poslovanje nabavljalnih zadrug. Če naj ima ta kontrola kakšen smisel, če naj ne bo le pesek v oči, potem treba dati jamstvo že z imenovanjem komisij, da bo kontrola nepristranska, objektivna in učinkovita. Zato bi bilo edino pravilno, če bi prometni minister pritegnil k tej kontroli tudi zastopnike trgovskih organizacij. V tem primeru pač nihče ne bi mogel niti hotel količkaj podvomiti o pravilnem poslovanju te kontrole. Na ta način pa bi bilo doseženo tudi edino resnično jamstvo, da se bo odlok prometnega ministra tudi v resnici izvajal. V sporočilu o izdanem odloku prometnega ministra pa pogrešamo tudi vest o kazenskih sankcijah, ki bi zadele nabavljalno zadrugo, kateTa ne bi spoštovala odloka prometnega ministra. Brez teh kazenskih sankcij je vsa veljava odloka silno problematična, kajti kdo se naj boji odloka, ki ne napoveduje kazni za primer kršitve. Šele z objavo kazenskih sankcij bo dobil odlok tudi ono avtoriteto, ki je potrebna, da bodo ljudje spoštovali njegove določbe. Odloki brez kazenskih Sankcij «o vedno le papirnati odloki, ki nimajo nobene prave cene! Končno pa je treba naglasiti še eno nujnost, da je namreč treba enako prepoved izdati za vse na- bavljalne -zadruge, ne pa le za že-ifeSBioaiske. Če bi ostale I® pri prepovedi prometnega ministra, potem bi izgledalo, kot da je bila samo za železničarske zad trebna takšna prepoved, bi samo one prodajale nečlanom. To pa nikakor ni res in so nasprotno nekatere druge nabaj^J# V m ne zadruge še v čisto drugačnem debata o delavskih stavkah. Pri obsegu prodajale svoje blago ne članom ko železničarske. Zato se moča tudi enaka prepoved ko za železničarske nabavljal n c zadruge izdati tudi za vse druge nabav-Ijalne žadruge. Plato tako pa je trotih *ftfci*rolIvs8h drugib /tiabav-TJalhlti Zadrugah poskrbeti žhhčib-ktivito kbinkolo, da še bb prepoved Lz Vajdih ih da he bo Ostala le itia tohpirjti. Zato pa 'tleti a ttidi za te zadruge dolbčiti kaZnl, Če bi kršile TOT^repbvtšft. , ‘^T^i Tej priliki pa hi dovOljujeftib Še majheh apel nk davčho upravo. Hatikvljhlne 2hdruge; ki kupčujejo tudi z nbčlabi, izgube pO zakonu prostost. JraJ bi "oPgfihi ‘daVČne "tiprhte ttidi pri tiabavljhl-nih zadrugah preiskbvali z isto strogostjo, če Pes prodajajo blago samo članom, kakor preiskujejo pri trgovcih njih davčne nhptovedi. Ih že s tbrri bi bila ihkršikatera Žlbraba dhvČtilh prostosti pVepPe-dena, držtitotia blagajtih phl bi ihtela več dobičkbv. . ;' ^Celo (lilo tihi k® ti&jreAi in tie le polovičarsko! Zato všeht nabavljal-■toitn Zkdtttgatn preptovčAklti jprdAa-janjc blaga nečlanom, (s strogo icbntirolo in primernimi kaženski-tiii sankcijami pa poskrjbčti, da te prepovedi ne bodo veljale le na jjtfriu. Ali is uvedbo minimalnih mezd v vsej državi. Le v korist delavstvu bi bilo. Če bi delavske organizacije šanja gmotnega poloaaiadelavstvad n ih mead, ker H p«č zadovoljno j slovenske industrialce prt tem «d- tem nekateri listi naglašajo, da se večina stavk ne vodi zaradi itiolj- temveč iz prestižnih vzrokov raz ■nih delavskih organizacij in voditeljev. V podkrepitev te trditve se pa vaja $»1, jogM primer, stavka delavstva , v, t|vornjici svije .Drag. Rističa v Novem Sadu. Tu Je delalo, delavstvo pred stavko v treh izmenjavah ter je bilo zaposlenih 400 delavcev. Po stavki pa je tvor-nica delgja le v eni izmenjavi ter je bilo 200 delavcev odpuščenih. Uspeh stavke je bil 'torej samo ta, da je prišlo 200 delgvcey ob kruh. Nekateri pravijo zato, da so pni, ki so gnali delavstvo v stavko, mo- to je dok Kakor pa vse kaže, se delavske organizacije pe navdušujejo poseb-iip! M rešitev vprašanja minimal- delavstvo mnogo manj imelo smisla za delavske organizacije. To bi zopet dokazovalo, da je nesrečni prestiž organizacij in delavskih voditeljev t pri,, stavkah y resnici važnejši od zboljšanja socialnega položaja delavstva. Slovenski industrialci so ne le praktično v svojih podjetjih do- ločno podprle. Žal pa se to ni zgodijo in tako smo skoraj res prisiljeni pridružiti se mnenju, da se pri nas začno dostikrat stavke ne zaradi zboljšanja socialnega položaja delavstva, temveč zaradi prestiža onih, ki hočejo biti voditelji delavstva. Da ni to zdrav pojav, ni treba posebej razlagati. Razprave pred davčnim odborom f Janež Hieng Nenadomh, da so vsi zastrmeli, Se je včeraj popoldne po Ljubljani razširila vest, da je umrl v Šlaj-itierjevetit sanatoriju Janez Hieng, spodravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Ljudje kar niso mogli verjeti tej vesti, saj je bil Janez Hieng znan kot vedno čil, zdrav ih dobro razpoložen človek, da je veljal kar kot vzgled zdravega htoža. Pa prejšnji petek je nenadoma moral v Šlajmerjev sanatorij, 'kjer sto ugotovili angino peeto-ris. Po operaciji * je nastalo vnetje in vsa zdravstvena nega je bila zaman. Ivan Hieng nas> je zapustil za vedno. rali tudi v v tvoojici sm mor pri majh čala za d se je tudi zg se stavka v Osjeku zaradi zboljšanja g žaja delavstva, ko zarodi raznih delavskih organizacij, ki so hotele s stavko dobiti vpliv na delavstvo. V osješki tvornici je bilo namreč od vseh 4i00 delavcev samo 40 organiziranih, da je prejšnja trditev kar verjetna. ,, V resnici se tudi opaža oživljena delavnost raznih delavskih organizacij in voditeljev, da bi pridobili za sebe delavstvo. Posebno na Hrvaškem je to prizadevanje zelo živo in delavstvo je prisiljeno, da sledi tem organizacijam, čeprav nima zato dosti volje. To se je zlasti pokazalo pri stavki v tvornici »Tivar*, v Varaždinu. Tu se ni vodila 'le borba med delav stvom in podjetjem; temveč še bolj vroča borba med radičevsko Hrtoat-sko delavsko zvezo in socialistično organizacijo. Oprta na političen vpliv in moč HSS je sicer pri stavki zmagala Hrvatska delavska zveza, toda ko so kmalu .nato bile v tvornici tajne volitve delavskih zaupnikov, je ostala Hrvatska delavska zveza v velikanski manj-šihi. Jaseh dokaz, da so delavci le neradi in prisiljeni feledill Hrvat- liff'i‘U- S'W.' ‘ odmere trgovcem. ■ uprava ! Sl' ^ navali predlogi davčne uprav* za so razgrnjeni na vpogled v pisarni p St? X .-Jane*,&ieB8.ie bA ehenJski delavski Bvezi v stavki. najodličnejših bančnikov, kar smo jih imel L Bo dtovršehi tttovufcl akaciji v Trstu, ki jo je db-vršUrz odMšftim ^spe.ei sprejet v šfuzbo pri A v banki, kjer se je v kra' Odlično uveljavil. Po preobratu je vstopil v Kreditni zavod v Ljub- iostikrat le iz prestižnih razlogov -^vsMh SttSnklp mitelj^. Napačno p| bi bilo to generalizirati in prav tako v vsaki stavki videti, komtitlfštičho rovarenje, ki ga je treba Zatreti s policijsko silo. Kajti - -z, oa Trgovina z manufakturo, konlek- ** i* ghlahtetiio. . 2. dne 17. avgusta pb pol 9. uri: Trgotolhc z modnim blagom, nio-distinje, urarji, zlatarji, pasarji, optiki, fotč-trgovlne, graverji, puškarji, krznarji, drogerije, razni 1/4. 3. dfte 18. avgusta tob pol 9. uri: Trgovihe z železnino, s posodo, steklom, porcelanom, pcrutuinaini, ribami, konji, živino, barvami; olji, keramiko, bencinom, slaščicami, glasbili, črevami, čebelarskimi izdelki, gradbenim materialom, cer-kveiiimi potrebščinami, zobotrebci, kožgipi,, tebn. elektrotehničnimi predmeti, alkoholnimi ih brezalkoholnimi pijačami, sodavičarji, kisamo. , 4. dne 19. avgusta pb pol 9. pri: Starinarji, razna obrtna podjetja 1/2, in sicer: vrvarne, dežnikarji, no-žarji, brivci, izdelava uniform, zaloge pohištva, krojaške potrebščine, tapetniki, mesarske potrebščine, kurivo in suha roba, z lesom, menjalnice, kino-podjetja, Časopisi, vsakovrstna podjetja, 1/12, in sicer: plakaterji,izdelovalci gorčice,igralnih miz, pralnice-likalniCe, čistilnice, najemniki hlevov, kopirni zavodi, stražarski zavodi, peskokopi, garderobe, tiskarne, gramozne jame, klišarhe, kemotehnični izdelki, reklamna podjetja, šofer cev rsttoa *od 3. do K^bf tod Afivčnih zavezancev je mnenja, da mu je davčna osnova todiherjeria previtooko, tiaj se obrne na enega članov davčnega odbora, Iti Sičfer: gg. Ahtona Verbiča, trgovca, Stritarjeva ulica, Pavla Fiibiihija, trgovca, Stritarjeva uili-čh, TvftM HhhoVch, trgovca, Stari trg, Staneti Vidrhahja, trgovca, Prfed Škofijo (tel. štev. 27-84) in Ivaha Ogrina, stavbenika, Sredina št. 15 (Prule). Trgovci, ki imajo trgovino z de-likatesnim blagotti v zvezi ž vinotočem, še naj Obrnejo do člana davčnega odbora g. ioška Lauter. ja, gostilničarja, Kopitarjeva ulica (gostilna »Činkole«). Vsi trgovci, Člani Združenja trgovceV v Ljubljani, bodo od Združenja obveščeni o Višini davčne ošHove. Kdor bi ši bil v kateri stvari še na nejasnem, naj se obrne na tajništva Združenja (telefton 29-27), kjer dobi vse potrebne inftortna-cije. . " 1 ’ Za davčtie zadeve, ki se btodo obravnavate pred davčnim odborom od 16. do 13. avgUsta, se je tobrhiti tia člana davčnega Odbtor‘a g. Antonu VeMblča iti Pavla Fn biaiiija. ljani teT v kratkem postal eden. ne9p0rn^ je tudi to, da so v mno-nrvih uradnikov tega odličnega l.gih podjetjih, zlasti na vzhodu in prvih uradnikov tega odličnega našega denarnega zavoda. S svojim obširnim in temeljitim jezikovnim znanjem, 9 svojim suverenim obvladanjem vse bančne stroke tet s svojim vedno prijaznim in vzgledno uglajenim vedenjem je bil eden onih nenadomestljivih uradnikov, na katerih se je mogel zavod vedno zanesti. A ne samo vodstvo zavoda, tudi vsi uradniki in nameščenci zavoda bodo Janeza Hienga težko pogrešali, saj je bil vedno iskren in zanesljiv 'tovariš. Še težje pa bo seveda pogrešala svojega dobrega očeta njegova rodbina, kateri je bil vedno ljubeč soprog in skrben oče. Nase globoko sožalje težko prizadeti rodbini. Prav tako pa tudi ugledni rodbini Hiengovi, iž katere je jz-hajal pokojnik ih ki je dala našemu gospodarstvu toliko zaslužnih mož. V vedno svetlem spominu nam bo ostal Janez Hiengi Himen. Nd teletih se je poročila hčerka tiaSefea zaslužnega sloven-: skega industrialca in predsednika velesejma g. Ivana ftonača, gdč. Hilda Z Industrialcem Erustom Ehr-llchom. Mlademu paru tudi naše najiskrenejše čestitke. jugu države, delavci tako slabo plačani, da je zanje stavka skoraj čdini izhod. Ce bi se to dtogajalo le pri podjetjih, ki sama komaj životarijo, bi bile' te nizke mezde še nekako razumljive. Toda do-gajh s'e, da plačujejo delavce slabo tudi podjetja, ki so zarodi zaščitnih carin visoko dobičkanosna in kjer tti resnega izgovora za nizke mezde. Danes je čas takšen, da mora ‘imeti tudi podjetnik socialni čiit, ker bi se sicer mogla nasprotja med delavstvom in delodajalci tako poostriti, da bi moglo priti do najbolj resnih dogodkov. Zato je v interesu celtote, da se delavstvu zajamčijo minimalne mez- Ministrski predsednik dr. Stojadinovič 6 sušaškem pristanišču Na povratku iz 'črne gore in Kotorja se je ustavil mihistrskv predsednik dr. Stojadinovič na Su-šakli, kjer je .po oKcialnem sprejemu sprejel tudi novinanje in jim dal krajšo izjavo v bodoči politiki vlade glede naših pristanišč. Predvsem je poudaril, da smatra za hujno, da se % železniškimi zvezami žfežejo Šhšhk, MartihŠčiCa in Baker v eno pristaniške, ker je da-tieš StiŠak premajhen, da tii sprejel Vse transporte blaga, ki gredo skozenj. Nadalje smatra ža hujno, dd še' zgradi mbderna thMsfiČiia cesta iz SuŠaka skozi Baker ha Kraljevico in Crikvenfco do Novega. Prepričat se je, da deta tia tej cesti ne napredujejo tako, kakor bii bilo želeti. Tudi novo postajnč poslopje mora dobiti Sušak. Nadalje, je dejal Socialistična »Delavska politika« je objavila y. soboto na uvodnem mestu sporazum, ki bij dosežen med* Ravenskimi socialisti in doktor Mačkovo skupino v Sloveniji. Obe skupini ata se sporazumeli v naslednjih štirih točkah: 1. Zahtevajo popolno politično ih gospodarsko demokracijo za vse državljane, razpust skupščine in razpis tajnih, splošnih in proporcionalnih volitev. 2. Boj vsaki diktaturi 1x1 H Drž»vP treba pre- urediti na podlagi popolne tedako-pravnosti Jh. svobodnega sporazuma Slovencev, Srbov itt 3m$>v. 4. Borba za svetovni mir. V vseh drugih svetovno nazornih in političnih vprašanjih ohrani vsaka skupina svojo popolno samostojnost. Sporazum so podpisali: za socialiste Josip Petejan, Viktor Eržen in dr. Jelenc, za mačkoVce pa dr. Kukovec, Stane Vidmar in dr. Lončar. _ ?o poročilu zunanjega ministra Rudži Arasa je turški parlament soglasno ratificiral dardanelsko pogodbo. O reformi Zveze narodov pa se bo Turčija izjavila šele takrat, ko bodo druge države predložile svoje načrte. Francoska vlada je začela akcijo za sklicanje mednarodne konference, ki naj razpravlja o dobavljanju orožja španskim upornikom ih španski vladi, če tej zahtevi francoske vlade druge vlade ne bi ugodile, potem zahtevajo francoski levičarji, da Francija dobavlja španski VlUdi orožje in municijo. Levičarski krogi Francije namreč trde, da sploh ne bi prišlo do upora v, Španiji, če ne bi neke .države že prejle podpirale upornikov z orožjem ln letali. Skupno je dosedaj dobavila upornikom Italija 14 letal. Italijanska vlada pa pravi, da so bila ta letala poslana samo osebno Francu he pa upornikom, kar pa seveda na stvari prav nič ne 12-premeni. „ ^ Y angleškem parlamentu je iz-Javil drz. podtajnik v Zun. ministrstvu, da so bila iz Anglije poslank v Španijo samo letala za potniški promet, Za prodajo takšnih letal ni potrebno nobenega posebnega dovoljenja in Je bila prodaja teh letal naVadna trgovska transakcija, ki j e. vlada ni mogla prepovedati., Anglija pa bo v španskem konfliktu strogo nevtralna. Španska vlada generala Girala, ki je bila sestavljena Večinoma le iz zmernejših levičarjev, je demi-sionirala in je bila nato sestavljena nova Vlada generala Girala, v kateri pa so zastopani tudi komunisti, ki bodo po splošnem mnenju Imeli v. novi vladi tudi odločilen e. Rekonstrukcija vlade se. ie ila, ker še je upalo, da b6do sedaj levičarji bolj podpirali vlado. Iz istih vzrokoV Je bila Izvršena jtgdi rekonstrukcija katalonske Vlade,, v katero so vstopili tudi ko-munisti. Španska vlada je začela ha severni fronti s svojimi četami ofenzivo in poroča o celi vrsti, doseženih pomembnih uspehov. V Oviedu so uporniki od vladnih čet čisto obkoljeni in se še komaj drže. Fred Saragoso so bili potisnjeni uporniki daleč nazaj. Toda tudi uporniki javljajo o svojih .uspehih. Na vsak način pa državljanska vojna v Španiji še ne bo kmalu končana. General Franco je baje obljubil Italij&nsko-češkoslovaški trgovinski provizorij Med Italijo in Češkoslovaško so se vodila dipl. pogajanja, kako urediti medsebojne trg. odmoŠaje pto odpravi sankcij. Niti Kalija niti Češkoslovaška nočeta takoj skleniti definitivne pogodbe,. temveč (itaJiTl Baleare, če mu proži’Italija hočeta najprej spoznati, kako se zadostno vojaško ppmoč. Tako de. To je tudi najmočnejše sred- teititetrski JiVedšedtiik, ^ se Je stvo, ki so zlo in ki škodujejo ne le delodajalcem in delavcem (izguba na zaslužku), temveč vsemu gospodarstvu. Vprašanje minimalnih mezd postaja zaradi stavk znova ih v še večji meri aktualno. Poudariti pa je treba takoj, da ima Vprašanje minimalnih mezd smisel le, če še določijo te za vso državo, da tie ho mezdno vprašanje tudi pohuAa za 'nelojalno konkurenco. Prepričani smo tudi. da, bi vprašanje minimalnih mezd tudi Že prišlo 2 mrtve prepričal tudi o potrebii razširjenja svobodnih carinskih ih javnih j skladišč ira Sušaktt. Ko sto vprašali novinarji mihi-sthškega predsedniki dr. Štojadii-‘rioviča Za njegovo mnenje, glede tikmeravatie zgfadltve pristanišča v Pločah, je dr. StojaditioVič izjavil, da šihatra sitoer to pristanišče za jmtrepno, da pa je treba pri tem upoštevati tudi potrebe že obstoječih pristanišč. Upati je torej, Ati se pristanišče v Pločtih i‘d ne; b 6 Začete ktir tih ^tufild'. bodo odnošaji razvijali in zato bosta skleaiili le provizorij, ki bi veljal do srede ali konca septembra. .Italija vztraja.na tem, da mora biti v bodoče njena trgovinska bilanca proti Češkoslovaški aktivna. Češkoslovaška se temu načelno no upirh, ugovarja pa viŠiihii italijanskega viška. Sicer pa naj bi se trgovinski promet gibal to enaki višini kakor pred1 sankcijami. Na-sprotja pa šo nastala glede kHrih-ga. Italija formalno noče prizntoti klirinškega postopanja, 'dočiin Češkoslovaška na njem vztraja. Upajo pa, da bo mogoče ttidi v tem vprašanju premostiti nasprotja s kompromisom. Češkoslovaška delegacija odide Že te dni v Rim, da sklene trgo-vinški pldvizorij z Italijo, fmte-HitnlCTrti Oomptoir Bclgo-International, Bruxetics, 50 Rue Neuve, išče glavnega zastopnika in depotista •iti svoje ktoztiietačne predmete Va4*a tiod tigtodntmi ptogoji. uporniki ko italijanska vlada pa odločno demantirajo to Vest. Italijanski prestolonaslednik je prišel v Berlin. Njegovemu obisku pripisujejo političen pomen. Uradno se demantirajo vesti o nameravanem sestanku Hitlerja, Mussolinija in Sušnika v Italiji, Patriotična fronta na Dhhajn Je priredila veliko protidemonstracij o iroti izzivanjem hitlerjevcev ter ahtevala, da se proti avstrijskim narodnim socialistom energično nastopi. Z odgoditvijo policijske amnestije za narodne socialiste pstape zaprtih okoli 5000 narodnih socialistov. V Neitičiji so zaradi tega močno ogorčeni ter pravijo, da Je ta odgoditev v nasprotju ,z avstrij- vila podmornic, kakor se je zavezala z vvashingtonskim sporazumom. Mednarodne pogodbe imajo torej vedno manjšo Veljavo. Iz severne Etiopije prihajajo vedno bolj pogoste vesti o napadih etiopskih četnikov na italijanske čete. Etiopski cesar se bo baje vrnil v Etiopijo ter se pridružil svojim vojakom, ki nadaljujejo borbo prpti Italijanom. Baje so etiopske čete zopet zasedle mesto Dešie, d očim se okoTi Adis Abede neprestano bi-Jejto manjši boji. Štev. 87. TRGOVSKI JjIST, 4. avgusta 1986. .................■■■■n..—n Stran 8. Uradni tečaj za mesec avgust Minister, za finance je,Izdal naslednjo odločbo z dne 27. julija 1936, št. 35.200/VI1I.: . , Za čas od 1. do 31. avgusta veljajo nastopni tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in odrejanja pristojnosti pri razsojanju preračunavati na dinarsko vrednost vse listine, ki se glase tia zlato ali tujo valuto: din 303 — 344 — 238 — 43’30 43-15-50 8‘20 8-70 B35 »80 , 2'40 220 — 19 — 12 — 34-70 1410 — 288-1427'50 1 napoleondor .... 1 zlata turška lira . . 1 angleški funt . . . 1 ameriški dolar . . . 1 kanadski dolar . . . 1 nenilka marka . . . 1 zlotT. . .> : . . . 1 avstrijski šiling . . 1 belga.................... 1 pengo ................... 1 braziljski milreis . . I egiptovski funt . . 1 1 uruguajski pezos . . 1 argentinski pezos . . 1 turška papirnata lira |00 albanskih frankov . . 100 francoskih frankov . . 100 švicarskih frankov . . :|00 italijanskih lir . . . 100 nizozemskih goldinarja 100 romunskih lejev t 100 bolgarskih levov ,,i . 100 danskih [kron . . . 100 švedskih kron . . . 100 norveških kron • • • 10O pez®t . ['‘tli . . '4? 37^ 47 — . 976 — . 1120 — r. 1100'— . fesoiL* drahem........................ 41'— 100 češkoslovaških kron . . 180'— 100 finalih mark................. 96'50 100 letopskih lat.................130'— Teni tečajem' je že prištet pribitek (»prim«), uporabljati pa se morajo tudi v nastopnih primerih: i M se spiejeaia kovano zlato — riapbleondori in zlate turške lire — »pri državnih blagajnah ob plačevahju davkov in drugih , drž. dohodkov; 2. kri se pobirajo pristaniške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila; 3. kot obračunavalni tečaji za angažiranje in potrošnje po proračunu za leto 1935./36. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah, in 4. ko se sprejemajo, .za. kavcijo obveznice naših povpjpih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7«/«no in 8% Blaire & Comp. in 7% Držav- Iwm.kPQlni MBDlKISIfir* p^e roti prvitin pomaga plasirati terpentinovo milo za namakanje perila pa Htud.e>st pevic nih in lombardaih,, 206-2 millj. fr. Kritji kah se je pjih tečaj .okrepil. Trenutno veljajo ti tečaji: Registrska marka 56%, vezana efekipa marka 24 in pol odstotka, vezMia kreditna marka 26 in izseljeniška marka 25 in pol odstotka. Do približno 20. julija ie, bila vrednost registr- J 3 Ji t „ ii * J f j ske marke samo 50 do 52%, zadnje povišanje je torej jSbsJedica olimpijade. * Zlata in devizna podloga Švicarske narodne banke je znašala dhe 23. julija 1436 milijonov frankov, celotna potreba kredita v diskont- kovcev v višini, 1246 htUlL frankov ha drugih obvez na. pOkaz V višini 373 mily. fr. v zlatu 'tri zlatih de-zah došega 88-66%. ujM® %&&&$£*■ Občni zbori XIII. redni občni zbor tovarne ogledal Ih brušenega Stekla »Kristal«, d. d. v Mariboru bo dne 13. avgusta ob 15. uri v prostorih Zadružne gospodarske barike z običajnih! dnevnim feddm.. Delnice treba založiti 6 dni pred občnim zb&rorti pni Zadružni gospodarski banki v Ljubljani ali pri njeni podružnici v Mariboru. Dolničar i Richter LJUBLJANA Mii »' GUI G ne hipotekarne bankL .emitirane v New YorkU, J dolarjev v dinarje. | * Nalbrže je to tiskovna pomota, iker je tečaj pezete zaradi državljanske vojiie v Španiji nazadoval za 20% in >e zato nemogoče, da bi uradni tečaj napredoval od 595-— na 650'— dinarjev, kakor je objavljeno v Službenih Novinah. Poletno razpoloženje nll beograjski borzi Letna sezona pa naših borzah je skoraj vednb: nelžprdriieihjerio enaka. Na beograjski borzi je bil pretekli teden nekoliko živahnejši promet z državnimi vrednostnimi papirji, ker jiih je kupovala javna rdka, Ini je izkoristila nizke tečaje. N4 jparigki borzi so kneii naši državna papirji večinoma padajočo tendenco. Samo papinji z večjim obrestovanjem so bili bolj! čvrsti. Na devizni borzi so le nezmatnej-še izpremembe. London 4© še nadalje bil po 238 za- kmt. Beri ih j e nekoliko oslabel, nazadoval pa je Dunaj za 5 točk. Odkar Narodna 'banka ne kupuje več 30% ponujenih šilingov, temveč samb 1,0 odstotkov, je Dunaj stalno slabojši. Milan je po skoku na 320 zopet nazadoval na 318. Ves promet na devizni borzi .je znašal 17 milijonov din, za dva milijona manj Jcp v prejšnjem tednu. Največ je Mlb kupčij v markah, in sicer za 6-6 CpDji teden za 7'7) milijona Olimpiaih Jt- WB98fl8b 8trsk*lhifi» Zaradi oliri#kde ih velikega Povpraševanja po registrskih mar- Mariborskega T akol prve dni nad vseodlilen obisk ušBhk. tedna ške nakaznice, ki jih bodo lahko knjiovali rte dollačih .beazali hvdč> iSfeV s volli SSrl v e znosil za uvoz Dragan irSiip!. ;-*} s T fl *- . j ■ ■f' Tendenca na svetovnih Žitnik ie tvrila ižt' •v.in-M', v- ». . .»to*' -JS* . Pogumno dejanje je bilo, ko je Maribor priredil pred petimi leti svoj I. mariborski teden. Razni črnogledi in zakrknjeni pesimisti so takrat nastopili in prerokovali, da mariborski teden, ne bo Imel uspeha. A že prvo leto so morali utihniti (i pesimisti, danes po petih letin, pa je uspeh Matenorskega tedna že tako trdno zagptov^ Ijen, da se tudi nekdanji pesimisti nočejo več spominjati svojih nekdanjih slabih prorokovanj. Novo življenje vnaša v našo severno prestolnico Mariborski jedeh in tejgh se tudi mariborsko prebivalstvo zaveda. Zato je tudi za prvi jubilej Mariborskega tedna okrasilo svoje hiše, vse mesto pa je izredno živahno in razgiba-bb. Maribrir se je zavedal svoje pomembnosti otvoritve V. mariborskega tedna. Otvoritev sama »e je izvršila na še bolj -slovesen način ko običajno. Na razstavišču,so ge zbraji. zastopniki mariborskega in štajerskega gospodarskega in kulturne- Miten&v!?’kot žašfopniik pbitro-vitelja Nj. Vis. kraljeviča Andreja. Ko je godba odigrala državno himno, je pozdravil vse odlične goste bivši mariborski župan in predsednik Mariborskega "-tedna dr. Lipold. Posebno toplo je pozdravil podbana dr. Majcena kot zastopnika trg. ministra in bana dr. Natlačena, podjpijlkdvtiika Brica kot zastopnika vojnega ministra, podpolkovhika Nikoliča kot zastopnika komandanta armije, škrifa dr. Tomažiča, župana dr. Jii-vana, komisarja Zbornice za TOI dr. Logatca ter čelo vršto, drugih zastopnikov uradov in oblasti ter številno navzočne poslance in senatorje. „. . Tppld jte pozdravil tudi zastopnike naših gospodarski! organi- zacij, tako biV. predse<&§|a,^)o|«s nice za TOI Ivana Jelačina, predsednika velesejma Ivana Bonača, predsednika Zveze obrtnih društev . tfrbasa iz- Ljubljade, predsednika mariborskega združenja Pinterja ih druge. Nato Je očife' na kratko pomen Mariborskega tedna ža Maribor in za slovensko narodno gospodarstvo, zlasti pa naglasil, da je Mariborski teden izraz optimizma in skupnega hotenja vsega Maribora. Nato je podal dr. Lipold kratek pregled vseh razstav ha Mariborskem tednu. Predvsem je omenil obrthiško razstavo, posebno razstavo »Zena v obrtu« ter bogato tekstilno in industrijsko razstavo, ki izpričuje, da nosi Maribor po pravici ime slovenskega Manchestra. Posebnost le-tošnjega ledna je gasilska razsM- va, ki jo je priredilo mari’ gasilstvo ob svoji 65 letnici. Nadalje je opozoril na razstavo mariborskega Aerokluba, na filatelistično razstavo, pa razstavo slik m stekla, na, razstayo Gvajčevih H0buke itd. Škrob) in m e tl o lik a srajce ovratnike in manšete. Pore. Mil. uiong.' in lika domete perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 8. Telefon it 22-72. Tržna poročila Doma in po svetu Kralj Edvard Vin. bo odpotoval v Dalmacijo skozi Gorenjsko in se bo najbrže ustavil tudi na Bledu. Kakor hitro je bila objavljena vest, da bo angleški kralj prebil počitnice v Dalmaciji, so začeli vsi angleški listi objavljati dolge članke o Dalmaciji in o njenih lepotah. Brez dvoma bodo ti članki, še bolj pa bivanje angleškega kralja, privabili v Dalmacijo ogromno število angleških turistov. Za razvoj tujskega prometa v Dalmaciji bo tako imel angleški kralj gotovo naj več j e zasluge od vseh. Kentski vojvoda in vojvodinja prideta v kratkem na Bled, kjer bosta gosta kneza-namestnika Pavla, nakar odpotujeta v Dalmacijo, kjer bosta počakala na angleškega kralja Edvarda Vin. Izvršilni odbor JNS je sklenil, da se bo stranka v vseh banovinah udeležila občinskih volitev. Svojim zastopnikom v skupščini in senatu je naročila, da se v obeh zastopih zavzamejo za tajne volitve pri obč. volitvah. Stjepan Zagorac, dolgoletni narodni poslanec, ki Je zastopal Hr-vatsko dolgo vrsto let tudi v bu-dimpeštanskem parlamentu, je umrl v starosti 68 let v Zagrebu. V Ljubljani je umrl krojaški mojster Ivan Kersnič, ki si je pridobil velike zasluge za napredek obrtniških organizacij. Ljubljanski obrtniki so ga zato tudi v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Subotiška železniška direkcija se bo vendarle preselila v Beograd. Mesto direkcije pa dobi Subotica Oddelek za kontrolo dohodkov državne železnice, ki ima 600 uradnikov, da Subotica materialno ne bo nič izgubila. Monopolska uprava je odpravila omejitve v prodaji cigaretnega papirja in morejo trafikanti prodajati cigaretni papir tudi brez isto Gospodarska Sloga o cenah pšenice in ovsa V Požegi je bdi sestanek okrajnih zaupnikov Gospodarske sloge. Na sestanku je bilo sklenjeno: pšenica se ne sme v nobenem primeru prodajati izpod 120 din za metrski stot, kakor je bilo to že sklenjeno na žitni konferenci v Vinkovcih. Oves pa se ne sme prodajati izpod 100 dan za metrski stot. Da se bo ta sklep tudi izvajal, bo okrajni odbor kontroliral dovoz in prodajo pšenice. Če bi se pripetilo, da bi nedisciplinirani kmetovalci prodajali žito izpod določenih cen, potem se bodo v va-dotičnih kmetov postavile straže, ki sploh ne bodo pustile, da bi kupci prišli v vas. Prav tako pa iz teh vasi ne bodo dopustili nobenega izvoza pšenice in ovsa. Kakor se vidi iz teh sklepov, nastopa Gospodarska sloga že čisto kot prava oblast. Mariborski živinski trg Na sejem dne 28. 7. je bilo prignanih 19 konj, 16 bikov, 154 volov, 432 krav in 31 telet, skupaj 652 glav živine. Povprečne cene so bile: debeli voli 3'30—3'90, poldebeli voli 3-75 do 3‘20, plemenski voli 2-80—3'50, biki za klanje 2-30—2'80, klavne krave, debele 2'25—275, plemenske krave 2'50—3‘—, krave za klo-basarje 1'75—2‘—, molzne krave 2—2-75, breje krave 2’80—3'20, mlada živina 3—3'50, teleta 3'50 do 4'50 dinarjev za 1 kg žive teže. Prodanih je bilo 330 komadov. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 8—10, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav, telic 4—6, telečje meso I. vrste 8—10, II. vrste 5—6, svinjsko meso, sveže 8—12 dinarjev za 1 kilogram. Evropska žetev hmelja Po podatkih Mednarodnega zavoda za hmelj se pričakuje, da bo pridelala Češkoslovaška več hmelja ko lani. Nemčija bo imela okoli 300,000 metrskih stotov hmelja. Jugoslovanska in francoska žetev bosta enaki lanski. Tudi kvalitativ- časne prodaje tobaka.i Zakaj je ^ evropska trgatev aSTiVrSSjS hmelja dala «ak reaulta! k. lani. se je s tem samo navajalo ljudi, da se poslužujejo vtihotapljenega papirja. 4000 hiš v Zagrebu je še brez električne razsvetljave. V Združenih dTžavah Severne Amerike pa se ceni hmeljska letina za okoli 150 tisoč centov niže ko lani. Upravni svet in ravnateljstvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo naznanjata, da je preminul danes ravnatelj, gospod v Ljubljani njegov pod- Hieng Pogreb se bo vršil 5. t. m. ob 17 izpred mrtvaške veže državne bolnice. Pokojniku, ki si je stekel s svojim požrtvovalnim in neumornim delom nevenljivih zaslug za procvit zavoda, ohranimo trajen in časten spomin! ^ LJUBLJANA, dne 3. avgusta 1936. Uradništvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani javlja tužno vest, da je umrl danes po kratki in mučni bolezni njegov dobri tovariš, podravnatelj, gospod Hieng Pogreb se bo vršil 5. t. m. ob mrtvaške veže državne bolnice. Blagega tovariša ohranimo minu! trajnem spo LJUBLJANA, dne 3. avgusta 1936. Isdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Ples* urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d, d, njen predstavnik O, Mihalek, vsi v