štev. 39 Cena 15 din PTUJ, 30. septembra 1960 Letnik XIII Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujski tedndc« zavod s samostojnim finansiranjem Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik: Anton Bauman Uredništo in uprava: Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pn Komunalni banki Martbcr. podružnici Ptuj. štev. 604-708-3-206. Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Marib(w. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din, za inozemstvo _______1250 din. Preteklo bo skoraj deset dni,l odkar se je začelo XV. zase- danje Generalne skupščine, ki je tokrat izredno važno /aradi t9likšnef,'a števila šefov držav in to predvsem iz nevtralnih dežel. Več državnikov je že go- vorilo in med njimi je govor našega predsednika Tita vzbu- dil mnogo zanimanja in ugod- nih komentarjev. V .sedežu OZN postaja vsak dan bolj jasno, da je prišel čas, ko bo(io iz- venblokovske države? najbolj pripomogle, da ne bo prišlo do hudega zapleta med Vzhodom in Zahodom. Predsednik republike Josip Broz-Tito je v svojem govoru ponovil naša stara stališča, da razdelitev sveta na dva naspro- tujoča si bloka škoduje intere- som vsega sveta, ker neti stra- sti in zapeljuje skrajneže v nevarnost, da povzročijo novo vojno. Ponovil je zahtevo, da je potrebna razorožitev in da bi morali denar iz sedanjih vojaških proračunov nuditi ne- zadostno razvitim državam. Predsednik Tito, kot tudi ostali predstavniki neodvisnih dežel, je poudaril nujnost obstoja Or- ganizacije združenih narodov, ki vedno bolj dokazuje, da je potrebna za pomirjevanje blo- kovskih strasti in za prepreče- vanje takšnih izpadov, kot so na primer zadnji dogodki v Kongu, kjer so bivši kolonia- listi hoteli izkoristiti napetost odnokov med Vzhodom in Za- hodom za svoje sebične inte- rese. Poleg govorov so izredno po- membni tudi sestanki državni- kov izvenblokovskih držav. Ves zahodni tisk omenja na prvih straneh, da prevzemajo držav- niki iz nevtralnih izvenblokov- skih držav vzpodbudo za irez- nejše presojanje sedanjega po- litičnega položaja in da so to ljudje, ki z zdravimi predlogi hočejo obvarovati svet pred novo nevarnostjo tretje svetov- ne vojne. Maršal Tito se je med svojim zadržanjem v New Yorku se- stal že z vrsto iiglednih poli- tikov in državnikov. Omenimo naj samo sestanek z Nehmjem, Nascrjem, Nkrumahom, Castrom in drugimi. Takšna srečaaja t sedežu OZN niso samo Tljnd- nostnega pomena, temveč kaže- jo vsemu svetu, da se ii ne- kdaj odvisni in polkolonialni ali celo kolonialni narodi prav dobro zavedajo svoje odgovor- nosti pred svetom, da bodo s svojo dosledno politiko miro- ljubne koeksistence vplivali na velike sile, ki še kaj rade za- pirajo oči pred naraščajočo množico miroljubnih nevtralnih držav. V dosedanjih razpravah, bo- lje govorih državnikov, so po- udarjali predvsem potrebo po razorožitvi, nadalje so govorili o atomskih poskusih, o nujno- sti sporazumevanja med Vzho- dom in Zahodom in o konkret- nih političnih dogodkih v Kon- gu, Alžiru, na Kubi in podobno. Hruščev jo v svojem govoru predlagal, da bi sedež OZN premestili, ker Američani s svojimi postopki ne zagotav- ljajo tujim državnikom svo- bodnega dela, istočasno pa se obnašajo tako, kot da bi OZN bila v New Vorku samo za njih. Na račun generalnega tajni- ka Hammnrskiolda je izrekel nekaj ostrih očitkov ter pred- lagal, da bi mesto generalnega tajnika v bodoče zamenjali z direktnriiem treh. kajti po mnenju HruščeVa ie Hanimar- skjold s svojo osebnostjo in s svojo zahodno privrženostjo zapletel položaj v Kongu ter s tem hote podprl negativnel prokolonialistične kroge. Dejal je še. da je prišel v New York zaradi razorožitve. Pravi pomen letošnjega zase- danja bomo spoznali šele čez "tedne, ko bodo sprejemali re- solucije o konkretnih vpraša- njih. Takrat bomo videli vpliv državnikov iz izvenblokovskih držav na svetovno politiko in takrat bomo pozdravili priza- devanja maršala Tita. predsed- nika Naserja. premiera Nehru- ja in drugih. IZ GOVOM PREDSEDNIKA TITll NJI PLENARNI SEJI GENERALNE SKUPŠČINE DNE 22. SEPTEMBRA Temeljna načela koeksistence - živo in ustvarjalno tolmačenje načel Ustanovne listine Svetovni mir je odvisen od lega, kako bo svet rešil kolonialna vprašanja, razorožitev in odnose med držovoml »Petnajsto zasedanje Generalne skupščine OZN je iz več razlogov izredno velikega jKimena predvsem zato, ker čakajo skup.ščino zelo velike in težavne na- loge in ker zaseda v zares v vznemirljivem mednarod- nem ozračju, ozračju oživljanja hladne vojne in po- polne negotovosti o tem, kam bo vse to v prihodnje vodilo,« je na plenarni seji v četrtek, dne 22. septem- bra, izjavil predsednik Tito. Ni torej zgolj naključje, da so se v palači Združenih narodov zbrali letos naj- višji predstavniki držav. Pereča vprašanja sodobnega sveta je treba načeti in po možnosti rešiti kar na »naj- višji ravni« pred obličjem vsega človeštva, pred uni- verzalno organizacijo vseh ras in narodov. New York: V predsednikovi rezidenci 28. sept. t, 1. ob Naserovem obiska Še do nedavna so o najpomemb- nejših vprašanjih sveta odločali samo maLcšteviLni »ve^vki«. Tcda svet se je sipremenil. Četudi ka- žejo neikater' tudi še danes take težnje, odnos mednarodnih sil terja, da o najcdgovomejšsh vpra- šanjih, vprašanjih miru in pošte- nega mednarodnega sodelovanja, .spregovore tudi tisti, ki so do ne- davna še žive>' v senci velikih, in vplivajo na nj:hovo rešitev. Besede jugoslovanskega pred- sednika so sprejeli v OZN. v med- narodnem tisku in v mednarcdni javnosti z velikim odobravanjem. Modro coeno mednarodnega polo- žaja in pcmem-bnost priporočil, ki jih je omenil, priiznavajo ce'lo ti- sti, k: se še oklepajo nekaterih stadh nazorov o nujni blokovski razdelitvi sveta. Oni del sveta, ki se je izrekel za načela miroljub- nega sožitja, in ona svetovna jav- nost, ki je ta načela že sprejela kot edino pravilno pet iiz seda- nje mednarodne naipetosti, je na- vdušeno plcis^kal odkritm, jasnim zaključkom. »V usodnem probfemu razoro- žitve jo svot dano.s zadel na na videz nerešljivo protislovje.« je dpjal predsednik Tito. »Na eni strani postaja vojna zaradi straš- ne rušilne imoči sodobnetja orožja čedalje boli nesmiselina. Na diru
  • sebi vodi v vojno. Rešetev jo očitno treba najti samo v preprečevanju na- daljnjega kooičenja orožja oziro- ma v razoroževanju. V tem smi- .sfu vztrajamo pri tem, da se čim- prej v ustrezni sestavi obnovijo nogajania o razorožitvi. Če np bo že sedal mogoče dos^^či sporazu- ma o cpiošni razorožitvi, ie treba bitfl priprRvlien tudi na delni spo- razum. Kakor hitro bo to .spre- ieto, je treba biti prinravljpn tudi na to, da ta sporazum ne bo po- no^n. Tveganje, ki lahko iz tega izv'>a. ie vseka'o- soešfti proces osamdsvojitve ter nuditi tem narodom pravočasno nomoč. da bi utrdtli neodvisnost. Jugoslavija je prioravliena novo -osvobojenim afriškim deželam šp bo;j pomaoat: in se tudi odrpči znatnega dela oam-^či. ki io je do- slej nrei^mala v rikviru orograma pomoči Združpn'h narodov. Predsednik Trto je nadalje ox>o- zoril na'_velik tvomen mjroljubne- aa sožitja, kakor na nojmuje 3v- nošlav'ia v svoji konkretni _poii- tiki »Temeljna načela sožitja so deiaTisj<6 živo in ustvar-iaJno tol- mačenje duha ]n nače' Ustanovne listine OZN'f io dpia! -■K'-' sm'^ stCiSPiii. v njene vrste, smo oblju- bili, da bomo spoštovali in izva- jali ta načela in da bomo že s tem izvajali tako polit:ko, ki je popolnoma v skladu s pojmova- njem in praikso sožitja ne glede na kakršne kolli rasne, ideo.oške in druge razliike med naredi. Za- to je popolnoma nezdružljivo z načeli sožitja, s tem pa tudi z načeli Ustanovne listine OZN, ne samo razglašanje in :zvajanje po- litike sile in politike pravice moč- nejšega, ampak prav tako razgla- šanje in rizvajanje rasnega zapo- stavljanja, vmešavanje v notra- nje zadeve drugih pod ideolcško- političnim plaščem, gos^podarski pritisk in diskriminacija močnej- ših do slabih, razne metode mo- ralnega in psihološkega, pritiska in tako dalje.« Sožitje se ne more samo cme- jiti na »jamstvo za sožitje med obstoječima grupacijama«, to je med Vzhodom in Zahodom. Med temi skupinam: je treba težiti za sožitjem, ki bi zamenjalo seda- njo napetost tn nezaupanje, ven- dar ne za to; da bi pri takem so- žitju ostali, temveč zato, da bi prav v duhu sožitja šli naprej k aktivnejšim cdnosom ter aktivne- mu, vsestransikemu sodelovanju med vsemi državami n narodi, »pa tudi med tistimi, ki so dan- danes na nasprotujočih si pozi- cijah«. »Prepričan sem, da bi bilo tre- ba na tem zasedanju sprejeti tudi nekatere splošne direktive, morda v obliki dekfaracije Generalne skupščme o naporih in normah, ki so neizogibne, da bi odpravili med- narodno napetost, zboljševali mi- roljubne dobre sosedske odnose med državami in vsestransko razvijali mednarodno sodelovanje,« je de.jal predsednik FLRJ. TvNas, predstavnike velikih in malih dr- žav v enaki meri, čaka velika in edinstvena naloga, da s skupnimi napori prispevamo, da bodo lju- dje in narodi sirom po .treba po večji skrbi za n.tihovo finančno stran, od kater'" .so tudi odvisni uspehi delovanja. Svoboda ima premalo sredstev, da bi lahko vzdrževala vse sekcije, da bi se razviile na potreben nivo in da bi lahko v še večji meri kot doslej skrbele za kulturno-prosvetno dojavnast v Kidričevem. Z do- sedanjimi uspehi ni zadovoljna, ker smatra, da je v industrijskem kraju kot je Kidričevo mogoče doseči mnogo več. Di^skutanti so dali svoje predloge in pripombe tudi glede večje skrbi za zmanj- šanje nesreč in obolenj, za od- pravo odtujevanja predmetov iz tovarne, za odpravo nediscipline, za občutljivo obravnavanje pro- blema delavcev in njihovih dru- žin, ki jih bo prizadela ukinitev prevažanja na delovno mesto s tovarniškrmi avtobusi. Enako ob- čutljivo je po njihovem vpraša- nie otrok m njihovib staršev, ki pošiljajo otrok v osemletno ob- vezno šolo izven Kidričevega. Dohodek takih družin se z izdat- kom za vožnjo v šolo z vlakom, 7nq'-i:, p-m=^n'š',!je. V sam tovar- ni in v naselju je vrsta perečih vprašanj, ki jih težko rešujejo sami hišni sveti in stanovan.jska noraiva ter uprava tovarne, ven- dar se je pokazalo, da j^ bilo do- slej ob primernem, razumevanju, strnliivosti in preudarnosti pri- stojnih rešeno mnogo stvari, ki v^o^vh b''n v K'rlnčev"m ze"o pereče. Samo obravnavanje brez z.nkljvičkov in priporočil na pri- .'^to-jna mesta ne vodi k uspehom. Po v=ebini poročil in po spreje- tih sklepih na podlani živahne, obširne in konkretno diskusije je konferenca usnela, č^^orav za vsa vprašania na njei ni bilo m'>aoče na iti trenutne in najugo^^-^^iše rešitve. VJ. BODITE PREVIDNI! Zaradi neupoštevanja opozoril in nasilnega posega v elek- trične naprave ljudi, ki za to niso pcklicani, se dogaja vedno več nesreč z električnim tokcm. V Sioveniji je blo v zadnjih letih nad 150 nesreč z elek- tr čnim tokom, ki so poleg 28 smrtnih primerov in hudih teles- nih poškrdb povzročile mi i.jonsko šk>-do v gcspcdarstvu. Ugo- tovljeno je bilo, da je največ takih nesreč prav v času predelave sadja in grozdja. Te nesreče so se pripetile največ na provizorično naprav- ljenih p:daljških napeljav za razsvetljavo ali pa za pogcn mo- torjev v neeiektrificiranih prcs^^trih lesenih gcisp. poslcpij, kjer se opravljajo de.a v zvezi s kmeti.jskimi pridelki Okolje, kjer se taka dela opravljajo, je največkrat vlažno in ima zato elek- trični tok dcbro vodljiva tla. Dctik z električnim' napravami je ob takih pcgcjih vedno smrtno nevaren. Zato naj za tske primere, ko je potrebna dodatna provi- zorična električna instalacija. izvr.š« e'ektrično napeljavo samo Izprašano strokovno oseb.ie, ki je za ta dela tudi pooblaščeno. Tovarna motornih koles »Tomos« v Kopru bo do konca leta izdelala že 300 avtomobilov »Citroen« Stiska, ki nastaja zaradi čeda- lje večjega povpraševanja po osebnih avtomobilih, bo v prihod- njih letih močno omiljena, kajti tovarna motornih koles »TOMOS« iz Kopra je že podpisala pogodbo s francosko tovarno »Citroen«, s katero bo v kooperaciji izdelovala osebne avtomobile. V tovarni se že pripravljajo za izdelavo prvih de- lov in montaže prvih vozil. Raču- najo, da bodo še do konca letoš- njega leta izdelali v poskusni se- rij,- okrog 300 avtomobilov znam- ke »CITROEN«. Prav gotovo Do pojav domačih »Citroenov« na na- šem trgu prijetno presenečenje. Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od 1. do 7. oktobra 1960 Polna luna dne 4. oktobra ob 23.16. Spremenljivo jesensko vre- me. Vse za varnost delavcev pri delu (Nadaljevanja s 1. strani) gledalcem prikazali tehnično zavrito in poučevanje delavcev v proizvodnji o vartioNti pri delu. Y Ptuj bo prišla 18. oktobra iz Maribora posebna ckii^a s filmom, ki bo imela v dvorani komiicja prcdavanjo za delov- ne kolektive >Remont«, grad- beno podjetje ^Drava«, Stroj- ne delavnice. Tekstilno tovar- no in ostale. Istega dne bo pre- davanje v dvorani .SZDT. na Bregu za dtdovne kolektive To- varne avtoopreme in kovinskih obrtiiili delavnic. Predavanja bodo tudi v Kitlričeveni in v Ma jšperkii. \ vM'ii podjetjih bodo še ])o- sebiui predavanja, ki naj zaja- mejo j)omen delovne varnosti v gospodarstvu s poudarkom smiselne orsanizacije te službe v g()S|)(>darskili organizacijah in varnosti na cesti. Ta predava- nja naj bodo povezana tudi s filmskimi predstavami. Pred- sedstvo priporoča Delavski univ(»rzi v Ptuju, da jiripravi kvalitetna in čim bolj zanimi- va iiredavanja. Občinski sindikalni svet je tudi ž" predlagal Zboru proiz- vajalcev, da na svoji seji ob- ravnava vprašanje varnosti in higiensko tehnične zaščite v go- spodarskih organizacijah ptuj- ske občine. Za vse priprave je predsed- stvo imenovalo tričlansko ko- misijo, ki mora pripraviti vse l)otrebno za Teden varnosti pri delu. V komisijo so bili imeno- vani: Franc Vučak — predsed- nik komisije, .lože Erhatič — inšpektor za delo. in Franjo /^mavc iz Posredovalnice za delo. FB V soboto, 1. oktobra 1960, za čno v Desterniku v Zgradbi osem- letke šola za odrasle, ki bo traja !a leto dni v dveh semestrih s po enim razredom. Prijave so sprej emali do četrtka, 29. septem- bra 1960. Zanimanje za šolo kaže, da je njen obstoj nujen in upajo, da ga bo sčasoma še več, saj lju djp vedno bolj cenijo vrednost izobrazbe. Že itak obremenjeno uč iteljstvo se bo rado žrtvovalo, še za to šolo in pomagalo prijavljeni m do željenega uspeha. Inž. Egon Zoreč Vsak poljedelec ve, da neka- tere ra.stiine slabo rodijo, ^e .jih stalno sejemo na isti njivi. Znano je tudi, da pšenica za deteljo obilno obrodi, medtem ko za ržjo ne. Prav sigurno pa bomo doživeli neuspeh, če bi sejali pšenico na isti njivi, kjer smo jo pridelovali že prejšnje leto. Pri pridelovanju moramo torej upoštevati določena pra- vila ter vedeti, v kakšnem za- poredju se lahko vrstijo posev- ki na isti njivi. Kolobar ni ni- česar drugega, kakor setev po- sameznih kmetijskih rastlin po pravilnem vrstnem redu. Kolo- barjev je več: enopoljni, dvo- poljni, tropoljni, zholjšani tro- poljni itd. Kmetijske rastline imajo kaj različne lastnosti in oblike. Nekatere rastline imajo dolge korenine, ki segajo glo- boko v zemljo in si tam iščejo hrane. Sem spadajo vse vrste detelje. Po rastlinah, kot je lu- cerna, ki ima tudi 2 metra dol- ge korenine, ostane zemlja do- bra za rastline s krajšimi ko- reninami. Za njo dobro uspeva Miica, čeprav navadno zem- ljo uporabimo za okopavine. Dobro uspeva tudi koruza. Ne- katere rastline sploh ne obro- dijo, če jim ne pognojimo, dru- ge pa se zopet bolje obnesejo na njivah, ki smo jim gnojili preišnje leto. Zopet poznamo rastline, ki dajejo pridelek, če- prav zemlje nismo gnojili več let. Tako moramo repi. pesi in korenju zelo dobro gnojiti, če hočemo doseči primeren pride- lek. Krompir ima sicer rad zemljo pognojeno s hlevskim anojem, vendar gre tudi brez lijem in fosforoni v obliki mi- neralnih gnojil, seveda če je neralnih gnojil, seveda, če je bila njiva prejšnje leto dobro pognojena. Črni detelji navad- no ne gnojimo, ko jo sejemo, dobro pa je, da jo posejemo na njivi, ki je bila prejšnje leto dobro pognojena. Ovsa ne po- sejemo na njivo, ki je bila prejšnje leto dobro pognojena zaradi polege. Oves sejemo na- vadno na naislobši zemlii: gno- jimo mu s fosforoni. Za njim pa moramo njivo zelo dobro pognojiti. Ječntenu ali pšenici ne gnojimo s hlevskim gnojem. Iz prakse vemo. da rabijo rastline različne količine hra- nilnih snovi. Žita rabijo veliko fosforne kislino zaradi tvorbe zrnja. Okopavine rabijo bolj kalij. Tu vidimo, kakšnega po- mena je za poljedelca, da se rastline pravilno vrstijo zaradi previsokega izkoriščanja hra- nilnih snovi. Pri praviliietn !•(>- lobarjcnju ostane zemlja rodo- vitna. Pravilen kolobar pa sa- tira tudi plevel. Po posevkih, ki zapuščajo njive s plevelom, sejmo rastline, ki jih bomo okopavali in tako zatirali ple- vel. Plevel se zelo rad širi med žitom, zato pridejo za žitom okopavine ali pa tudi krtnske rastline, detelja itd. Pod gosto rastočo deteljo se mnogo plevela zaduši. Z več- kratno košnjo se uniči še ple- vel, ki ostane. Končno s pra- vilnim kolobarjenjem prega- njamo tudi razne rastlinske bo- lezni. In sedaj? Kako kolobarijo naši kmetje? Nekega recepta, kateri kolobar naj služi poedi- ni kmetiji, ne morem dati (za- radi različne velikosti kmetij). Postaviti si je treba neko raz- merje med posameznimi rast- linami. Lahko je kolobariti. če so vse parcele enako velike. Posebno pa je težko kolobariti na manjšem posestvu, ker je tu treba predelovali najrazlič- nejše pridelke. \ zamem za pri- mer posestvo, ki ima 5 ha njiv in prav toliko travnikov. Šest- letni kolobar se je pri nas že uveljavil Tu razdelimo zemljo na šest delov. Kolobar bo sle- de: na 1 ha pridejo okopavine, pol hektara zase jemo z ozimi- no. nol hektara z ječmenom in deteljo ter 1 ha z deteljo. Tak kolobar daje prednost živino- reji. Lahko si tudi določimo vrstni red: i)rvo '"'lO pesa, dru- go ječmen z deteljo, tretje de- telja, četrto koruza, peto pše- nica in šesto krompir. V. ak po- ljedelec si lahko po svojih raz- merah sestavi kolobar, mora pa se držati ugotovljenih pravil. Pridebnati je predvsem tiste pridelke, ki so najbolj renta- bilni. Ker je naš trg še vedno neurejen za poljedelca, je to tembolj pomembno. Včasih pa je treba kolobar spremeniti. To pa je mogoče, če imamo dovolj hlevskega gnoja. Če je tega dovolj, si lahko pri kolobarju pomagamo iz vsake stiske. To velja predvsem za male posest- nike, ki intenzivno izkoriščajo zemljo. Pri nvajanju kolobarja je nujno upoštevati živinorejo. Sejati moramo dosti detelje in drugih krinuih rastlin. Pravil- nega kolobarja seveda ni mo- goče uvesti v prvem letu, pač pa že v štirih letih, če imamo le količkaj urejeno kmetijstvo. Kmetijam, ki so že doslej se- jale mnogo detelje, bo lahko kaj kmalu uvesti kolobar. Če želi poljedelec spremenili trav- nik v njivo, lahko to napravi brez vsakega gnojenja, ker rastline črpajo hrano iz razpa- dajoče travniške ruše, tako da n. pr. pšenica ali korenje dobro rasteta. Ne priporočam pa sa- diti krompirja na preorane travnike, ker je v travniški zemlji navadno mnogo mrčesa, ki obžre gomolje. Primer okvirnega šesiletncga kolobarja z deteljo bi bil: Heiiil Ulisi nasveton ING. ZOREČ EGON Pred dnevi sem se oglasil v hajdinski kmetijski zadrugi in slišal pritožbo zadružnice Stri- žičeve. Ima deteljišče, okuženo po predeniei ali grinti, kakor pra- vi. Seme je dobila v zadrugi. Kdo je kriv slabemu semenu? Mislim, da nosi krivdo »Semenarna«, ki je dala takšno neočiščeno in ne- kontrolirano seme zadrugi v pro- dajo. Dolžnost občinskega in- špektorja je, da pregleda dete- ljišče, ugotovi okuženo površino ter izvede pravni postopek proti dobavitel.ju semena. Sedaj pa še nekaj vrst o pre- deniei. Vsekakor je predenica zelo nevaren plevel, ki uničuje deteljo in lucemo. Pn močni okužbi zniža pridelek tudi za 20 odstotkov in več. Predenica se ovija s svojimi rumenimi ali rdeč- kastimi stebelci okrog rsstlin. Na ov-jajočih se nitkah ima sesalne bradavice, s katenmi se prisesa na rastlino in .ji krade hrano. Predenica al; grinta ima majhne cvete, bele, rumenkaste al; rož- nate, ki cvete.io od junija do je- seni. Seme dozoreva m odpada od junija do prve slane. Semena so majhna, velika 1 do 2 mili- metra, okroglasta ali jajčasta, na površini imajo majhne jamice. Če pade seme na vlažno zemljo, vzkali že po nekaj dneh. ostane pa kaljivo deset let. Predenico širimo s semenom, ki je pome- šano z deteljnim semenom. Na njivo pa jo lahko zanesemo tudi z gnojem, ker seme, ki ga F>oje živina, ne izgub; svoje kal.iivosLi. Kako 9e branimo pred prede- nico? Sejmo le čisto seme detelj in lucerne. Neočiščeno seme se ne sme prodajati, ker se na ta način širi nevarna rastlin.ska za- iedavka. Na okuženi njivi mora- mo predenico uničiti, vendar prej, preden začne predenica cveteti. i:spešno jo uničimo z 2-odstotnim rumesanom, s kate- rim poškropimo okuženo deteljo ali lucemo in še neokužen rob, približno 1 meter na široko. Na- mesto rumesana lahko vzamemo 15- do 18-odstotno železno ga- lico ali pa 5-odstotno raztopino modre ga lice. Škropimo navadno s sadno ali vinogradniško škro- iMnico r>h siih^m vremenu Oku- ženo deteljo lahko tudi pokosi- mo in sežgemo, nikakor pa je ne .smemo krmiti, ker bi z gno- jem zopet prišla na njivo. Po po- košenem prostoru potresemo ap- neni dušik (6 kg na 1 ar). Vsa omenjena sredstva požgo prede- nična stebelca, poškodujejo pa tudi deteljo, ki se kmalu obraste. Toliko o zat;ranju predenice. Sedaj pa še nekaj besed o vskladiščenju krompirja. Prav te dni vidimo na n.jivaih vse polno ljudi pri spravilu krompirja. Vprašajmo se. ail; smo ga do- bro vkletili. Krompirjevi gomolji po izkopu nekaj časa mirujejo in v navad- nih okoliščinah ne morejo vzkliti. Mirujejo tem dalje, čim manj so zreli, ko jih izkopljemo in čim prav;ine,je krompir vkletimo. Čim dalje minjj^jn oornoii', t&m večja je njihova semenska vrednost spomladi in tem manjše so iz- gube med vkletenjem. Znano mi je, da se je Icrom- pir marsik.je vkletil v neprimerne kleti, temne, vlažne in zatohle. Tu more biti izguba samo na teži od 10 do 20 odstotkov in tudi več. Mnogo krompirja segnije, gomolji izgube precej življenjske moči, s tem pa se seveda tudi semenska vrednost zelo zmanjša. Da je temu tako, vidimo lahko naslednje leto na praznih mestih p.a njivi, ki jih imenujemo »ple- še«. Te so včasih tako pogoste, da je celo do 30 odstotkov manj grmov na njivi povprečno pa po 14 odstotkov, kar znaša pri pri- delku 1.50 stotov na hektar izgubo 21 q. Zlasti zgodnje sorte so ob- čutljive. Kaj zmanjšuje izgube pri vkle- tenju; 1. Krompir naj bo suh, skrbno prebran in ohlajen, preden ga vkletimo. 2. Med vkletenjem zahteva krompir suho in zračno klet, ki je zavarovana pred mrazom in vla- go. Za semenski krompir je ko- ristna tudi svetloba. Toplota naj bo v kleti enakomerna (2 do 4 sto ptnje). Mraz kromp;rju škoduje. Pri minus dveh stopinjah začne krompir zmrzovati. Ko se toplota poveča, začne krompir hitro gniti. Pri 6. stop<;njah začne krompir po dobi mirovanja kahti. pri 8. stopinjah pa se najraje razvijajo razne škodljive bolezenske kali. Odstranjevanje kalčkov pomeni vedno zgubo in zmanjšanje pri- delka. Prevelika vlaga v kleti pod- pira razvoj špodljivih organizmov, ki napadajo tudi zdrave gomolje. 3. V kleti mora biti največja snaga in red. 4. Od jeseni do zime m tudi pozimi je nu.jno dobro zračenje kleti in to tako dolgo, dokler ni ohlajena na 2 do 4 stopinje, kar prepreči, da se kromoir prezgo- 5. Najboljši nač.n vkletenja krompirja je, če ga vkletimo v zabojčkih (56x36x26 cm) in da jih napvolnimo le do ene tretjine. Na ta nač;n pozimi krompir mnogo lažje pregledujemo. Semenska vrednost pa je ohranjena. 6. Pozimi ' moramo semenski krompir večkrat pregledati, pre- brati, odstraniti vse bolne gomo- lje, pa tudi mehke, k; bi pozneje začeli gniti. 7. Če se na kalčkih krompirja pokažejo uši. ki prenaša.io razno bolezni, klet dobro zapremo in jo zadimamo s tobačmm izvlečkom (na kubični meter zažgemo 2,5 kubičnega centimetra tobačnega izvlečka!). Po 24. urah klet od- premo in jo dobro prezračimo. Nikotinovi hlapi kalčkom ne ško- dujejo. 8. Spomladi prazno klet drbro očistimo, prebelimo z apnom, ka- teremu dodamo na lOfl litrov še okrog o kg bakrenega apn?. Pro- stor je dobro tudi zažveplati, če Pa jp v kleti še krompir, pa ne žveplamo. To so navodila, katera naj vsak poiiod<^'oc upošteva, ker mu bodo v kor;st. PTUJ, 30. SEPTE!MBR'A 1960 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Pozdravi iz Srbiie IZ MLADINSKE DELOVNE AKCIJE Angelca Robinova, članica MDB »Mladi zadružnik« okraja Marbor, doma iz Nove vasi prt' Ptuju, ki je v akciji v Srbiji, nam je te dni poslala pismo sfedeče vsebine: »Odločila sem se, da se Vam bom oglasila v imenu naše brvga- de in Vam vsaj v Ikratkem opšem, kako tukaj delamo in živimo. Ravno danes smo že vsi ne- strpni, ker pričakujemo pcročilo o uspehih našega dela. Že dru- gič bcmo udarni. Po poročilih iz prve dekade 12. septembra smo dosegli lepe uspehe in smo po- stali prvič udarni. Upamo in ho- čemo, da bi IX. mariborska bri- gada odšla z akcije z lepimi, za- služenimi uspehi. To je želja vseh nas, brigadirk in brigadirjev. Kljub slabemu vremenu dosegamo uspe- he. Tudi dnevi s slabjn vremenom so za nas koristni. Čas pK>rabimo za. razne tečaje: gospodinjski, avto-moto, nižji traktorski itd. Vsak ukaželjen in marljiv briga- dir lahko obiskuje vsaj po en te- čaj, ki kcnča s priznanjem za pcikvalifikacijo. Doseže pa z mar- ljivostjo tudi lahko razna druga priznanja. Ob večerih imamo tudi politična predavanja, ki jdh ved: naš komandant brigade Mihec Žgane. Z vso vnemo ga poslušamo in si tudi mnogo vsega zapcmni- mo. Važni pnjlitični dogodki so nam sedaj znani. Mladi ljudje mo- rajo vedeti, kaj se dogaja po sve- tu, kako s: mladi svet utira pot v bodočnost, v lepše, svobodno življenje. Ob nedeljah očistimo vse naokrog, pa tudi v barakah. Včasih tudi delamo, če ni bilo med tednom lepega vremena. Po- poldne se vsi skupaj radi razve- dnmo, pokramljamo o dcmačih in prijateljicah ter prijateljih, pa tudi eno n drugo o našem bri- gadirskem življenju. V kratkem sem Vam opisala naše življenje, da si boste laže predstavljali, zakaj nas ravno no- coj tako mcčno zanima porcčilo iz druge dekade. S pozdravi .se oglašajo vsi bri- gadirji iz ptujske občine ter po- šiljajo vsem domač m in prijate- ljem lepe pozdrave ter skupen brigadirski pozdrav »Ho-ruk«. — Pczdravcm se pridružuje vse članstvo Mariborske mladinske delovne brigade. Pcsebno Vas pozdravlja člamca bngade Angelca Robinova na delovni akciji v Srbiji PRIPIS: Če boste naše vrstice objavili, nam pošljite »Ptujski tednik«. Članek bomo izrezali in izrezek nalepili v našo štabno knjigo. Tudi sodelovanje s tiskom se nam šteje msd uspehe brigadne aktivnosti. SpcToč te naše pozdrave pred- sedniku mlad.ne tov. Francu Te- tičkovlču (Mladinski komite). TRŽNE CENE na ptujskem živilskem fr^u v sredo, 28. septembra 1960 POVRTNINA: krompir 15— 20, čebula 50—60, česen 100—150. rdeča pesa 30, korenček 50—60, peteršilj 60—70. lu.ščeni fižol 60, fižol v stročju 50, špinača IDO— 120, solata v glavah 50—60. ku- mare 30—50, zelje v glavah 20— 30, cvetača 50—60. ohrovt 30— 40, solata endivija 30—50, papri- ka ,50—60. paradižnik 30—40. fe- feroni 100. rdeče zelje 30. SADJE IN SADEŽI: jabolka 20, hruške 30. lisičke 160, gobe 220—300, jagode 300, breskve 50 —60. kostanji 40. slive 50—60. grozdje 100—120. ŽITARICE in MLEVSKI IZ- DELKI: pšenica 40, koruza 40. MLEKO IN MLEČNI IZDEL- KI: mleko 38-40. smetana 200 sir 60—100. surovo maslo 600. PERUTNINA IN JAJCA: ko- koši 500—700, piščanci 500—800. jajca 18—20. TANINSK.I LES- koristna surovina Tovarna strojil v lAajsperku se v zadnjem času resnn bctvi s pro- blemom, kalen hi čimbolj izkoristi- la večje količine (100 ton dnevno, izsluženega taninskega lesa, dra- gocene surovine, ki jo že 40 let uporabljajo za kurjenje parnih kotlov in je letno zgori nad 30.000 ton, lahko pa bi jo upo- rabili za proizvodnjo kartona in papirja ali pa za proizvodnjo le- penke. Svoječasna zamisel, da bi v Maj- šperku opustili proizvodnjo tani- na glede na 40-letno obratovanje strojev, ki so že dotrajali, in da bi prešli na proizvodnjo drugih izdelkov, sedaj odpade, ker so v zadnjih dveh letih dvignili proiz- vodnjo z večjo storilnostjo dela in reorganizacijo celotnega poslo- vanja podjetja za 45 odst. Ob teh novih pogojih proizvedene količi- ne tanina lahko prodajo na sve- tovnem in domačem trgu kljub močn,- svetovni konkurenci. Sedanji obrat bi celo lahko raz- širili, zlasti če bi uporabljali vse količine izluženega taninskega le- sa za proizvodnjo papirja, lepen- ke ali kartona, za kar so dani po- goji, zlasti ker še na trgu dolgo ne bo dovolj in preveč papirja, lepenke ali kartona, ki bi ga lah- ko izdelali iz te odpadne surovine. V tovarni lesovine in lepenke v Podvelki so izdelali iz izluženega taniskega lesa kvalitetno, prožno rjavo lepenko, kar dokazuje, da ne more biti več govora o odpad- ni surovini, ampak o surovini, ki predstavlja letno najmanj 30.000 ton lesa. Iz nje bi lahko izdelali letno nad 12.000 ton kartona in embalažnega papirja ali pa okrog 650 ton lepenke. Industrijski biro v Ljubljani jim je izdelal orienta- cijski program predelave izluženih lesnih ostankov v polcelulozo, kar- ton ali papir. Razširitev tovarne strojil v Majšperku na proizvodnjo novih izdelkov iz odpadnega taninskega lesa bi sicer zahteval izdatne in- vesticije, te pa bi bile hitro vr- njene z izkupičkom za nove izdel- ke. Potrebe po izdelkih iz izluže- nega taninskega lesa kažojo, da bodo šli lahko v premet In jih bedo lahco izdelovali dolgo vrsto let. Sekretar za industrijo in obrt pri repub'i.škom zvršnem svetu bo v kratUem sprejel pred sta vnke Strcjilke iz Majšporka v zvezi s problemi razširitve obrata in do- datne p-oizvodnje ter potrebnimi sredstvi. Z vso prednjo problematiko Strojilke v Majšperku je sezna- njen obč nski ljudski odbor v Ptuju, falo svoj klub. pri- čakiijonM). da bo igra zelo za- nimiva. Kot okrepitve b(Hlo verjetno nasto|)ili znani igralci Branika, kot u.pr. Donko. Lo- |)onik. TlanzI. Čokov in drugi. Ostali nedeljski rezultati ma- riborsko nosromotne pfKizvoze: Kovinar (Maribor) : C.rafičar (Murska Sobota) '•>:0 (2:0). Sever (Sladki vrh) : Korotan (Dravofrrad) 4:2 (1:1). Oi^tricn (Promljo) : P^^^nir (Maribor) 3:2 (0:2). Pa Zadružni živinski dogon tudi v Gorišnici KZ Goršnica-Gajevci se potegu- je pri občinskem odboru v Ptuju za uvedbo zadružnega živinskega dogona tudi v Gorišnici, ker sma- tra, da so za to dani gospodarski in tehnični pogoji, zlasti pa ker tako želijo živinorejci z območja KZ Gorisnica-Gajevci. Upravni odbor in zadružni svet ugotavljata, da je zadružni živin- ski dogon v Moškanjcih za območ- je KZ Gorišnica-Gajevci odročen, kar se odraža med drugim tudi pri samem prometu odkupa telet. Doslej je bilo na zadružnem do- gonu v Moškanjcih odkupljenih 48 telet, lan,- pa jih je bilo 157. Bližje kot v Moškanjco imajo ži- vinorejci s tega območja v Pod- gorce in Muretince in se nekaj prometa steka na njihovo območ- je. KZ Gorišnica-Gajevci ima vse možnosti za deponiranje odkuplje- ne živine. Odkupna podjetja vča- sih ne morejo takoj odpremiti odkupljene živine in večkrat se dogaja, da mora živina iz Goriš- nice z dogona v Moškanjcih nazaj v depo v Gorišnico in tam čaka tudi dan, dva na odpremo. Lju- dem se zdi škoda živine, pa tudi podjetja od tega nimajo kori- sti. V korist zadružnega živinskega dogona v Gorišnici govori tudi sa- ma možnost tehnične izvedbe do- gona, saj imajo v Gorišnici tehtni- co (do 2000 kg), ocenjevalno ko- misijo — področnega živinozdrav- nika in ocenjevalca — prostor za dogon in za deponiranje odkup- ljene živine. Dosedanje izkušnje pri odkupu živine na dogonih ka- žejo na to, da se več odkupljene živine transportira na sedež od- kupnih podjetij s tovornimi avto- mobili kot z vlakom iz Moškanjc. Ko ni na enem ali drugem dogonu dovolj živine morajo po njo z vo- zil j še drugam. Gorišnica v no- benem oziru ni točka, ki bi kom- plicirala odkupno mrežo, zlasti pa če bi še sama imela živinski do-, gon. V Gorišnici upajo, da bo to vprašanje skupno z Občinskim ljudskim odborom Ptuj glede na nakazane možnosti in okoliščine lahko rešiti brez škode za razvoj zadnjžnega gospodarstva na tem območju in ustvarjanja njegovih poslovnih centrov zaradi poeno- stavitve in pocenitve odkupa mla- de živine in preskrbe potrošni- ških centrov s pridelki. Pz. Osebna broniba rOJSTVA. POROKE IN SMRTI na matičnem področju Pluj ROJSTVA: dočko so rodilo: Valerija Prodikiika. Ptujska gora 6 — Potra: Juliiana .\lilo- žič. Varoja 12 Janka: Marija Polanec. Kroovina 115 — Mila- na: Marija .Matjašoc, .Sp. llaj- dina 114 — Ivana: Marija Zom- Ijarič. Zabovc i 100: .Matija Žol- gor. Lovretic 110 — Kranca: Zorka Ziipanič. Kidričevo ? — .Marjana. IDoklioo so rodile: Danica Boš vir. Hardok 2 — Brodo: Kristina Milošič. Ro|)i- ščo 46 — Darko: Terezija Dajč- man. Jiršovci "O — Nado; Agi- ca Kmotoc. Strmec ")0 — Darin- ko: Nožka Ovčar. Za5;rob: Te- rezija Janžokovio. Dobrava 15 — Zlato: Marija Sordinšek, Rodni vrh •) Marijo. POROKE: Jo/ef Grdina. Ptuj. Masarvkova 2. in Ivana Kise- Ijak. Ptuj, Mlinska 14.^ SMRTI: Andrej Tkalec. Ptuj. Ormoška 14. roj. 1886. umrl 21. 9. 1960: Matevž Novak. Ptuj. ^jn^fho^«ka 16, roj. 188L umrl 20. 9. 1960. V zadnjem času so se zdrav 11 yli se še zdravi.io v ptujski bol- nišnici naslednji pnesrečenc: Žunkovič Anton, Stopno 7 — pa- del mu .le hlod na glavo; Kores -Albert. 3reg 16 — pn delu si je pcškd-val glavo in hrbtenico; Korošec Anton, Župecja vas 26 — padel je s kolesa in s( poškodoval nego; Go.oj Boris, Vtcmarc; 3 — pr delu si je prškcdcval levo ro- ko; Zagoršck Marija, Zlatoličje 32 — padla je pod voz n si poškodo- vala telo; Vcdan Danisl, Krčevina št. 11 — nekdo ga je z nožem napade' in mu poškodoval levo roko; Basle Alojzija, Podgorci 40 — z vreio vodo se je pcpL^kla po telesu; Kociper Vinko, Šardmje 36 — pade je z drevesa tn si p> - šk.doval telo; Rep Vinko, Kdn- čevo 39 — železo mu je padlo na levo nogo: P:ohi Jože. Zg. Pri- stava 23 — pade! je n si p ško- doval levo nogo; Grof Ivan, Ve- ličane 47 — p-škodoval si je de- sno nogo; Golob Roža. Slovenja vas 65 — pes jo je vgr zni' v le- vo nogo- Cestnik Ivan, Popovci -1 — padel je po stopnicah in s; po- škodoval glavo; Bozjak Raoko, Markovci 20 — pn igranju st je p-škodoval glavo; Mlinanč Juli- jana. Mestni vrh 5 — p drla jo je krava m j Doškod:vala telo: Poljak Ivan. Radobojsk- bregi — podrl ga ie avto in mu pcšk^ ' "i' te'o- Cv^fk-. Tere? i^. Ptu Ciri,-.Metcd_v drevored 5 — p. pekla .se ie po levi roki; Krajnc Marija. Vinski vrh 55 — padla je pod voz ter si pošikcdovala desno nog:; Ivanuša Slavica, Form;n 21 — padla je ped voz m si poško- dovala levo nego; Nik č Radovan. V. p. 8164 Ptuj — padel je z mo- torjem in si poškodoval giavO'; Podgoršek Janez, Ložina 2 — pa- del je in s: p'«k^dcval nogo; Ko- res Barba d Žeta'e 66 — pad a je in si poškcd:vala levo roko. KIDRIČEVO PRVI PORAZ ALUMIMIA IZ KIDRIČEVEGA NA RAVNAH V nedeljo je mnojjo obetajo- če moštvo iz Kidričevega na- stojiilo na zelo vročih tleh Fu- žinarja iz Raven. Nihče ni pri- čakoval, da bo .Muminij. ki ie v zadnjem času prikazal zelo kvaliteten nogomet. r>dšel iz Ravon poražen z rezultatom 2:0 (1:0). Toda. ker je žoga okrogla, se jo to zgodilo in je domačo moštvo zasluženo zma- >,'a1o z dvoma goloma razliko. Moštvo Aluminija je nastopilo / nekoliko okrnjeno postavo, saj ima nekaj igralcev poško- dovanih. Gole za domače mo- štvo sta dosegla Kovač in Ro- žoj. Sodil jo profi tri sto glo- flaloov .švajger iz Maribora. SINDIKATI SINDIKALNA PODRUŽNICA »DELTA« SE PRIDRUŽUJE VZGLEDU OPEKARNE ZABJEK Na polletni konferenci sindi- kalne podružnice Tovarne pe- rila »Deltam Ptuj, ki je bila 23. septembra 1960, so člani raz- pravljali o sodelovanju pri gradnji Delavskega doma Ptuj. Vi člani so sprejeli sklep, da bo vsak član delovnega kolek- tiva prispeval enodnevni zaslu- žek, kar znaša za celotni ko- lektiv okrog 2800 delovnih ur. VZGLEDU SLEDIJO TUDI »PEKARNE-MLINI« Člani sindikalne podružnice Pekarne-mlini >Yinko Reš<: so na svoji polletni konferenci sprejeli sklep, da bo vsak član delovnega kolektiva prispeval zaslužek petih delovnih ur za Delavski dom Ptuj. Pripravljenost naših delav- cev, da prispevajo del finanč- nih sredstev od svojih osebnih prejemkov in da sodelujejo pri gradnji Delavskega doma Ptuj dokazuje najiskreno jšo željo, da bi čimprej zgradili v Ptuju Delav>Izbiras< Ptuj pa bo sodelovala v ekipi nogometnega moštva. * Na Občinskem sindikalnem svetu so se že pričele priprave za letne občne zbore sindikal- nih podružnic sindikata pro- svetnih in znanstvenih delav- cev, ki bodo na območju ptuj- ske občine v drugi polovici ok- tobra 1960. V tej zvezi se bo te dni sestala komisija sindikata prosvetnih in znanstvenih de- lavcev, ki bo izdelala podrob- nejša navodila o letnih občnih zborih. V prvi polovici oktobra pa se bodo v sindikalnih po- družnicah sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev izvrši- le predvolilne konference, na katerih ho članstvo razpravlja- lo o kandidatih za nove izvršne odbore. * Občinski sindikalni svet je pričel s pripravami na drugo zasedanje plcnuma Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, ki bo razpravljal o gibanju produk- tivnosti dela in gibanju osebnih dohodkov delavcev in usluž- bencev v posameznih gospodar- skih organizacijah v ptuiski občini. V zvozi s pripravami je Občinski sindikalni svet poslal pismo vsem gospodarskim orga- nizacijam, ki bodo predložile Občinskemu sindikalnemu sve- tu svoje analize o gibanju pro- izvodnje in osebnih dohodkov v prvem polletju 1960 v pri- merjavi s prvim polletjem 1959. Posebna komisija Občinskesra sindikalnega sveta pa bo izde- lala podrobnejšo analizo za ob- močje ptujske komuno. Iz zapi--kov in programa Obč. '«;ti'<5V>ilTi»»ga sveta Ptuj Stran i PTUJSKI TEDNIK PTCT 50 SEPTEMBRA 1960 Nadaljevanje šole za moistrsiie kandidate iz obrti v Ptuju v zadnjih letih je pododbor Obrtne zbornice Maribor v Ptuju našel izhod v skrbi za vodilni ka- der v obrti v samem Ptuju. Od leta 1958 dalje je uvedel šolo za kandidate za mojstre, k[ traja 3 mesece s popoldanskim poukom. Doslej je šolo končalo nad 50 kandidjaiov z območja pododbora. S to šolo so končali kandidat je za mojstrske izpite teoretični izpit, kar jim je tudj priznano in potr- jeno s spričevalom ob koncu šole. Z njimi je pridobila obrt izpopol- njen vodilni kader, ki se sedaj lažja znajde pri vsem odgovornem delu. Tudi v šolskem letu 1960-61 na- merava pododbor nadaljevati s šo- lo za vodilni kader v obrti v pri- čakovanju, da bo za njo dovolj za- nimanja s strani samih kandida- tov, s stranj obrtnih obratov in podjetij pa primerno razumevanje za šolsko izpopohiitev njihovih ljudi. Kandidati za mojstre v obr- ti kažejo marsikje zanimanje za nadaljnje izpopolnjevanje, vendar jih tu in tam odvrnejo iz omalo- važevanja šole ali pa iz precenje- Vajenska šola v Ptuju vanja časovne in gmotne žrtve (10.000 din) skupno s kandidatom. V takih primerih bi moral interve- nirati sam kolektiv in podpreti kandidata, ki pa bi se moral tudi obvezati, da bo s pridobljenim znanjem koristil pri bodočem iz- boljševanju upravljanja obrata in samega dela. Prijave za šolo, ki bo začela po 15. oktobru t. 1., bo pododbor (Ptuj, Prešernova ulica) sprejemal do 8. oktobra 1960. Pouk bo kot rečeno v popoldanskem času v prostorih Vajenske šole za razne stroke v Ptuju. OBČINSKI KOMITE LMS PTUJ SI JE NA IIL RAZŠIR. JENEM PLENUMU ZADAL VRSTO NALOG 23. septembra je bil v mali dvorani Občinskega komiteja v Ptuju III. razširjeni plenum Občinskega komiteja LMS v Ptuju. Predsednik Tetičkovič je otvoril plenum in v uvodnih besedah pozdravil vse navzoče, predvsem pa predsednika SZDL v Ptuju Ivana Krajnčiča, taj- nika Občinskega sindikalnega sveta Feliksa Bagarja, člana sekretariata okrajnega komite- ja LMS Maribor Romana Tan- cerja in člana delovne komisi- je pri CK LMS Načeta Boršt- narja. Ptujska mladinska organiza- cija je na III. razširjenem ple- numu znova kritično pregle- dala svoje delo. Sprejela je rrsto sklepov, ki naj poživijo delo mladinske organizacije, ki postaja iz dneva v dan važnej- ši faktor v razvoju naše druž- be. Lahko rečemo, da je bil plenum zelo ploden, njegovi sklepi pa bodo vsekakor zelo koristili mladinskim vodstvom tako na vasi, kakor tudi v me- stu in tovarnah ter podjetjih. Poudarek tega plenuma je bil na vzgoji mladine in to na tisti vsestranski vzgoji mladi- ue, ki postavlja današnje mla- dince daleč pred njene pred- hodnike. Plenum je sprejel vrsto skle- pov, ki govorijo o prizadeva- njih mladinskih vodstev, ki že- lijo nuditi mladini vse najbolj- še. Sicer se cesto pojavljajo te- žave, toda mladina ne bi bila mladina, če bi se pustila tako kmalu ^ugnati v kozji rog«. Ena izmed številnih nalog mladinske organizacije na vasi je ustanavljanje sekcij mladih zadružnikov pri kmetijskih za- drugah. O tem vprašanju bo- do morali na kmetijskih zadni- gah v bodoče mnogo več raz- pravljati in nuditi mladini čim- večjo pomoč. Tu bi se mladina seznanjala z naprednim nači- nom kmetovanja, z agrotehnič- nimi merami, skratka s prak- tičnimi primeri naj bi se uspo- sabljala za napredno kmetova- nje. V tovarnah bo mladina usta- navljala klube mladih proizva- jalcev, kjer naj bi pritegnili k delu tudi mlade tehnike in inženirje. Ti klubi naj bi se bavili s tematiko proizvodnje in bodo sodelovali tudi z delav- skimi sveti in jim predlagali razne izboljšave itd. Ptujska mladina je sprejela sklep, da bo še naprej poma- gala pri urejevanju Ljutomer- ske ceste, kjer bo s prostovolj- nim delom prispevala precej delovnih ur. Da bi se še bolj poživilo ideološko-politično delo, bo tre- ba ustanoviti na gimnaziji in drugih srednjih šolah v Ptuju marksistične krožke, kjer naj se dijaki seznanjajo s problemi današnjega razvoja in graditvi- jo socialistične družbe, spozna- vajo naj zgodovinski razvoj in si izbirajo še druge številne teme iz obsežnega in zanimive- ga ciklusa predavanj. Nikakor ne smemo zanema- riti vključevanja mladine v razna športna društva in v sek- cije DPD »Svobode«, ki jih bo ustanavljala na vasi. Za vse te prireditve pa bo potrebovala prostore, kjer se bo sestajala. V Ptuju bo to kmalu rešeno in bo dobila mladinska organiza- cija svoje prostore, kjer bo imela urejen klubski prostor s televizijskim sprejemnikom in dnevnim časopisjem. Ta obli- ka ■ dejavnosti bo za marsika- terega mladinca zelo privlačna. Eden izmed najvažnejših skle- pov je vsekakor sklep o usta- navljanju novih aktivov LMS v vaseh, v podjetjih in kmetij- skih gospodarstvih. Delovno vnemo organizirane mladine moramo razširiti med čim širše sloje naše mladine in jih se- znanjati z naprednimi idejami, ki bodo dale nadaljnjemu raz- voju še večjega poleta. Mnogo predstavnikov vaških aktivov se je pritoževalo, da imajo na vaseh velike težave s prostori, kjer bi se lahko mla- dina sestajala. Prav tako niso posamezni športni objekti do- volj izkoriščeni, ker nimajo vaditeljev.. Na plenumu je bilo precej govora o strokovnem izobraže- vanju kmečke mladine. To bo kmalu urejeno na kmetijskih gospodarstvih, kjer se bodo or- ganizirali izobraževalni centri za vzgojo delavcev, prav pa bi bilo, da se takšni centri formi- rajo tudi pri kmetijskih zadru- gah, kjer bi se tudi izobraže- vala kmečka mladina. Ce bi hoteli navesti vse po- drobnosti o načrtih mladinske organizacije, bi porabili preveč prostora. To so le nekatere te- meljne točke, po katerih se 7nislijo ravnati mladinska vod- stva pri delu v bodočem ob- dobju in po kaierih mislijo tudi presojati mladinske konfe- rence, ki se bodo prav kmalu pričele. -tf UPRAVIČENO SOVRAŠTVO Mačka in pes sta nekcč se memila, zaicaj s« na svetu krivica godi. Me»o in klobase pojedo drugi, njima ostanejo samo kcsti. Pes je predlagal, skleniva pogodbo, naipišiva tako ne bo šlo. Še midva spadava v hišo in tt«Ja nama pripada meso. Pes je bil rrmenja, pogodbo za- kopljem, da bom vedel za njo le sam. Mačka je rekla, tam bo strohnela, na podstrešje jo oonesem, za. tram. Takoj pes jc napisa', pogodbo in mačka z njo brž na podstrešje zbeži. Miška hudobna jo je staknil'a, gri2la in grizla, pogodbe več ni. Pes odtlej se na mačko huduje, še vedno dobi le kosti. Za mescm mačka več ne žaluje, od takrat dalje miši lov. Med milijoni kapljic v potoku, ki je tekel po strmem pobočju v dolino, začne nenadoma ena vpiti: »Jaz ne bom več tek'a z vami! Mar sem zato prišla iz oblaka na Zemljo, da bi po teh skalah pre- vračala kozolce in samo drvela tja v tri dni? Sedaj bi se rada odpo- čila, trudna sem!« Kapljice okrog nje so se v zbo- ru bučno zasmejale: »Glej jo, glej, rada bi hodila svojo pot. Kar pojdi, nihče ti ne brani!« Kapljica je videla, da tako ni- kamor ne pride, zato je zvito predlagala: »Poslušajte! Predlagam vam, da me izberete za svojo voditeljico in popeljala vas bom drugam, ven iz tega kamenja. Našle bomo drugo, boljšo pot po travnikih in njivah, ki niso daleč od tu.« Smeh je utihnil, ves potok je nejevoljno mrmral. »Za nas je dovolj dobra ta stru- ga, kj smo !u jo izdolble skozi sto- letja — če pa tebi ni všeč, lahko greš.« »Ne bodite neumne! Pravim vam...« Nenaden sunek ob skalo je kap- ljico dvignil v zrak in jo treščil na obrežno kamenje, med katerim je izginila. Potok pa je šumel naprej. Na svetu je tri milijarde ljudi Po najnovejšem poročilu Zdru- ženih narodov je na svetu skoraj tri milijarde ljudi. Države, ki imajo največ prebivalcev so na- slednje: Kitajska 669 milijonov, Indija 403 milijone. Sovjetska zve- za 200 milijonov in ZDA 180 mih- jonov. Vrnil se je s paše HUMOR Marjanca: »Očka, prosim dovoli mi, da si ogledam nocojšnjo ba- kljado.« Očka, profesor matematike: »Glej v žarnico, ki visi s stropa, pomnoži s 5000 pa imaš najimenit- nejšo bakljado.« — Kakšna čudna reč pa je to? — vpraša Metka, ko prideta do avtomatske tehtnice. — Tega pa ne vem prav za go- tovo — zamišljeno pravi Bredica. — Samo to ti lahko povem, da mama vsak dan stopi nanjo in po- tem postane strašno razl«čena! Martina boli zob, zato se je odločil, da gre k zdravniku. Ko je pa že sedel na stolu v ordi- naciji, je njegova odločnost po- pustila. Zobozdravnik naroči po- strežnici. da prinese konjak: »No. ste zdaj spet dobili po- trebno korajžo?« Martin je zanikal, in to trikrat ponovil. Zobozdravnik ga je vselej zopet vprašal, če je že dovolj ko- rajžen. Po sedmem kozarcu je Martin vstal in dejal: »Se preveč sem korajžen. Sve- tujem vam, da .si ne drznete doti- kati moiih 2ob.« NA BLOKU Domačin, ki se je ustavil na »švabobranskem« bloku v Novem mestu, je pokazal stražarju-be^o- gardistu svo.io dovolilnico. Stra- žar pa samo z njo ni bil zadovo- ljen, temveč ga .je pobaral: »Kaj pa imaš v nahrbtniku!?« Domačm: »Plinsko mun;cijo in odrezane g^ave.« Stražar: »Ne brij norcev! Odve- zi nahrbtnik! H.tro' Mi smo ablast!(' Domačm ni reke! nič, samo namazati se je in odvezal nahrbt- niik, v katerem sta bili dve zelj- ixaiti_ gla-vi.^ofkola njiju pa fižol... Streli v tarčo Preteklo nedeljo se je pričelo tradicionalno jesensko občinsko jtrelsko tekmovanje, kj je letos hkrati posvečeno počastitvi 15. obletnice osvoboditve Na tem tekmovanju se vsako leto ekipe strelskih družin občine Ptuj pomerijo med seboj z zračno, MK in vojaško puško za prehodni pokal. Na stadionu rokometne sekcije ŠD Drava, na katerem je bilo pri- merno urejeno strelišče, se je zbralo nad 200 strelcev in ljubi- teljev strelskega športa, ki jih je pozdravil predsednik obč. strel, odbora Lojze Koželj Rekordna udeležba in doseženi rezultati so potrdili lep napredek tako v razširitvi kot v kvaliteti strelskega športa na našem ob- močju. Prvo nedeljo se je tekmovalo z zračno puško. Za osvojitev naj- boljšega mesta je veljalo več že znanih favoritov, med katerimi je takoj v začetku prevzela vodstvo ekipa iz Turnišča in tudi končno z odličnim rezultatom bila naj- boljša ter osvojila prehodni pokal za leto 1960-61, ki ga je branila družina Kidričevo. Rezultati: A. člani (ekipe): 1. SD Turnišče 1702 kroga (od 2000 možnih), 2. Kidričevo 1628, 3. Železničar I. 1560, 4. TAP 1546, o. Gorišnica 1474, 6. Petovia 1402, 7. Pletarna 1376. 8. Delta 1336. 9. Majšperk 1312, 10. Cirkulane 1277. 11. ObLO 1211, 12. TETO 1199, 13. Železničar II. 1148. 14. Tomaž 1137 in 15. SD Remont 1061 krogov. Najboljši posamezniki: 1. Pa! J. 183 krogov (Tur.), 2. Mihelač 180 (Tur.), 3. Pulko 177 (Tur.), 4. Mur- ko 176 (Majšperk), 5. Ratajc 176 (Tur.) itd. B. Članice (ekipe): 1. Perutnina I. 363 kresov (od 600 možnih), 2. Perutnma II. 333 krogov. Najboljše posameznice: Meglic 150 krogov, Volgemut 149 krogov (obe Perutnina), Skok 148 krogov (Tur.). C. Mladinci (ekipe): 1. Kidričevo 737 krogov (od 1000 možnih), 2. Železničar 622 krogov. Najboljši posamezniki: Vernig Dita 170 krogov, Hohnec Vili ml. 160 krogov, 'Verbač 149 krogov (vsi Kidričevo). D. Pionirji (ekipe): 1. Kidričevo 266 krogov (od 500 možnih), 2. Železničar 206 krogov. Najboljši posamezniki: Pšajt 75 krogov. Kosi 70 krogov (oba Ki- dričevo), Koželj 49 krogov (Želez- ničar). Najboljši posamezniki so preje- li praktična darila, ki so jih po- darila razna ptujska podjetja. Zaključno tekmovanje z MK in vojaško puško bo na ptujskem strelišču v Rabeljčji vasi v nede- ljo, dne 2. oktobra, s pričetkom ob 8. uri. V slučaju slabega vre- mena pa bo naslednjo nedeljo. O zmagovalcih tega tekmovanja bo- mo poročali prihodnjič. K. A. Tonč ne pije več Upokojenec Tonč ima 10.300 din pokojnine, malo sobico na Bregu in sam sebe. Saj se kolikor ga po- znam, ni nikoli pritoževal. Pa če- mu bi se? Vdovec je, vse tri otro- ke je preskrbet, žena pa mu je umrla, ko so bili v izgnanstvu v Srbiji. Dolgo se ni mogel pomiriti s tem, ker jo je imel rad. Poosebljena skromnost je ta Tonč. Ko drugi z večjimi plačami ali pokojninami in še stranskimi zaslužki nergajo, Tonč filozofsko molči in komaj čaka, da se nape- lje pogovor na kaj drugega. »Kaj bom zabavljal,« mi je ne- koč zaupal. »Zdrav sem za svoja leta še kar. Posteljo imam v svoji kamri, mizo in stol pa omaro. Pa še kuhalnik, kjer si kuham. Pri hrani nisem izbirčen: mleko, kruh, krompir, fižol, salata včasih tudi goveja juha ah kak drug pribolj- šek. Kadar imajo »Pri Roziki« ri- be Si jih seveda privoščim. To je za moj želodec že praznik. Pa še eno navadico sem imel vsa ta le- ta. Tu in tam, morda enkrat ali dvakrat na teden, sem popil v go- stilni svojo merico vina. Največ- krat je bilo to v soboto zvečer. Ne da bi se kaj dogovorili, smo se znašli nekateri upokojenci v tej ali oni gostilni in preživeli v pri- jateljskem pogovoru večer. Saj veš, kako je s ptujskimi gostil- nami: včasih imajo tu malo bolj- šo kapljico, včasih tam. Kaj prida ni vino nikjer, to veš. Ko je bilo vino pred letj še po 160 din liter ali pa 180 in 200, je še šlo. Za štiri deci si plačal največ 80 din. Jaz s svojimi 10.300 din pokojnine sem smel na mesec zapiti kakih 600 do 700 din, pa sem nekako še izhajal. Zdaj točijo to božjo kap- ljico po 240, 280, pa tudi po 360 in 400 din. Temeljito si izprazniš žepe, pa še bolan si. Kozarec do- brega vina je za starejšega člove- ka zdravilo, to pravijo celo neka- teri zdravniki. Ali kaj, ko vino, kakršnega danes marsikje točijo, ni nikakršno zdravilo, ampak pan- čanje. Pravijo, to je tipizirano, šolano vino, prirejeno po receptih vinskih strokovnjakov. Kaj se to pravi: tipizirano, šolano? Vrag s tipizacijo in šolanjem. Zakaj ni naravnega vina, takega, ki je zra- slo na vinski trti. Brez vsakega dodatka. Potem ga bom spet pil.« »Kaj ga ne piješ več?« sem bil radoveden. »Nič, več,« mi je odvrnil Tonč. »Namesto vina srkam ječmenovo kavo, če sem žejen. Zdrava in po- ceni. Moje življenje se je, odkar ne zahajam več v gostilno, precej spremenilo. Postal sem ribič in go- bar, pa še pesnik.« Nasmehnil sem se mu m ga po- baral: »Razloži mi, Tonč, svojo metamorfozo. Pri tvojih letih je zadeva zanimva.« In Tcnč mi je razkladal: »Ali s se kdaj malo ozri okrog sebe v tem našem Ptuju? Ali je naše živ.jenje le soba s štirim; stena- mi, k.ier stanujemo, aii psarna ali gostilna ah pa zvečer kino? Ali ni naš Ptuj vreden, da s: ga ogiedaš tudi od zunaj? Pa ne le Ptuj, tud okolico si je treba ogle- dati Rečem t-: že več desetletij živim v tem mestu, a šele zadnji čas sem začel spvoznavati lepote tega kraja. Priskrbel sem si ribi- ško karto in pri^bor ter še. na ri- bič: jo. Ceie popoldneve presedim tam dol: na B rih al; kjer koli. mečem svoj trnek v vodo m sem srečen. Saj redko kdaj hiastne kaka ribica po vabi. Saj n: ne- umna. Kadar pa se ie zgodi, da katera zagrabi, je veselje, ki se ne da popisat:. Štiri sem že ulo- vil, odkar se ukvarjam z ribičijo: dve nnrem, eno podust ^.eno.be- lico. Nekaj sem j«h vrgel nazaj v Dravo, ker niso imele predpi- sane dolžine. Ne veš, kako je .e- po, sedeti na bregu ob šumeči vodi. Samo nebo je nad teboj in voda pod tebaj. Ptiček žvrgol: v grmu in ti dela kratek čas. Vča- sih se naveličaš držati r'biško i Irco. Ležeš v travo in cpazuj^,^ žuželke, k; pleza.io po bilkah. Pre- mišljuješ svoje življenje, svojo mladost, svoje križe in težave, pa tudi lepe dni, ki si jih preživel. Potem se vprašaš, koliko b; e bila ura, morda bi bil že čas, da se odpraviš proti dcmu. Ko se vrnem v svojo scbico, s iskuham skromno kosilo in če sem potre- ben in žejen še ječmenovo kavo. To je moja ,tipizirana, šolana pi- jača*. Včasih, zlasti te dni, ko je to- plo n vlažno vreme, ko rastejo globanje ali jurčki, se napotim v gozdičke pod Mestnim vrhom in iščem gobe. 2e kot qtr<:k sem jih nabiral, zato sem tega privajen. Z gobami imam več sreCe kot z ribičijo Kako zadovcl.jstvo in ve- selje, ko zagledam ob vznožju sta- re, košate bukve .jurčka. Včasih jih je ce'.a družnica. Če ni jurč- kov, so tudi lisičke dobre. Po- znam tudi kuikmake ali šamipinio- ne. ki rastejo po travnikih. Ali pa štorovke. Če naletim na štorov- ke, jih dobim polno torbo.« »Prej si rekel, da se razen ž ribištvom pečaš tudi s pesnikova- njem.« »Ti praviš — pečaš. To je sicer nekciliko prevsakdan.ii izraz. Ker pravi pesnik naj bi bil umetnik, rojen umetnik. To pa jaz nisem. Vendar sem že zložil nekaj pe- smic. Nisem se preveč trud'1 š tem. Kar sami cd sebe so mi ste- kli verzi. Seveda ne bedo nikoli natisnjeni. So premalo abstraMni. Danes je moderna abstraktna umetnost, tako da moraš pri vsa^ kem umotvoru ugibati, kaj naj po- meni. Pri meni je vse dosegijivo ^n cprijemJjivo. Naj ti eno teh kitic citiram. Zložil sem .jo ob Dravi, na ribič:ji: Moja reka, moja Drava, ti si m.oja IjtJiba prava, samo tebe obožujem, druge nič no pctrebujend Ali pa tale: Gozd zeleni, tihi dom, res pozabil te ne bom, saj poklanjaš m gkbanje, če je lebina — kostanje.« Stisnil sem Tcnču roko in vzkt!« knil s Prešernom: »Poet zdaj nov Slovencem ve- nec vije ...« N. K. DOMISLICE Vse, česar se stalno poslužu- .jemo, se obrablja, predvsem pri- jateljstvo. «• Skrivnost, ki jo človek najteže obdrži zase. je dobro mnenje, ki ga ima o sebi. ★ Če hočeš spreminjati svet, mo- raš začeti pri sebi. * • Če ženska poudarja, da pri- pada šibkemu spolu, ie po navadi obratno, kar mož tudi kmalu ob- čuti. • Če se ženska nasmehlja. se moškemu marsikdaj ni kaj sme- jati. o Ko je Boiste izdal svoj veMk leksikon, mu je rekla neka žen- ska: »Pohvaliti vas moram da ste izpustili vse spolzke besede.« »Kako pa to veste ?ff je vprašal Boiste^ »Ste jih.mar iskali?' -_ Esperantski kongresi Sijajno je uspel 45. UK Sve- tovni esperantski kongres od 30. 7. do 6. 8. v belgijski metro- F>oli Bruslju. Zbranih je bilo nad 2500 esperantistov z vseh kontinentov. Prav tako je bil usp>ešen 33. kongres SAT Svetovne delavske esperantske organizacije v Ar- husu (Danska). Tam je bilo 355 delavskih esperantistov iz 17 držav. Od 23. do 30. 7. pa so zborovali v Rotterdamu (Holandska) ude- leženci 16. kongresa svetovne mladinske organizacije TEJO pod častnim pokroviteljstvom bivšega ministrskega predsedni- ka dr. "VV. r>ressa, ki je sam esperartist. V Helsinkih so se zbrali člani mednarodne železniške espe- rantske federacije. Od 10. do 18. avgusta je bil kongres bolgarskih esperanti- stov v Tirno vem. Tam je bilo pri otvoritvi nad 2000 oseb. Velika udeležba je bila tudi na kongresu italijanskih esperanti- stov v Gortini od 12. do 15. 9. Na vseh teh kongresih so so- delovali tudi jugoslovanski espe- rantisti. Veličastne manifestacije ob teh zborovanjih dokazujejo raz- širjenost esperanta kot mostu bratstva in prijateljstva med na- rodi, ki se vedno bolj razširja po vsem svetu. J. D. PTL'J. 30. SEPTEMBRA 1960 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Kitafska, kakor fo je videl Moetgomery Angleški maršal Montgomery, ki je znan tuai v zvezi z vojaškimi operacijami v drug, svetovni voj- ni v Italiji, se ja pred kratkim vrnil s Kitajskega in objavil vrsto člankov o svojih vtisih v LR Ki- tajski in o svojih srečanjih z vodilnimi osebnostmi te ogromne azijske države. Poglejmo malo, kaj pravi o tem svojem potova- nju. Maocetung lin Čuentaj sta člo- veka, ki največ pomenita na Ki- tajskem. Prvi je pravi poglavar Nove Kitajske, Čuenlaj pa je nje- gov izvrševalec. On namreč izvaja ukrepe, ki jih je sprejel Centralni komite komunistične partije, ka- teremu je Mao predsednik. Oče Maocetunga je bil prvotno reven poljski delavec, ki pa si je z razumnim varčevanjem toliko opomogel, da je pastal trgovec z žitom in obogatel. Vendar pa se je to zgodilo, ko je bil Mao že velik in zato se je moral ta v svoji prvi mladosti lotiti vsega, da je lahko dokončal svoje štu- dije. Mao je pristen demokrat in dobro zna oceniti vidnejše poli- tike zapadnega sveta, čeprav se n; še iTikoli sreča! z njimi, saj doslej še ni zapustil Kitajske. V pogovoru z Montgomerijem je Mao poudaril, da ima Nova Ki- tajska že dovolj svojih notranjih problemov in da je zato ne briga razširitev svojih meja, niti fizično niti ideološko. Povsem drugačen človek je Ču- enlaj. Kot sin višjega državnega uradnika (mandarina) izhaja iz aristokratskih krogov. Je zelo izobražen, govori prodirno in jas- no ter je zelo prijeten sobesed- nik, ki mu ne primanjkuje niti humorja. Montgomeriju je nje- gov nastop tako ugajal, da ga je povabil na zaseben obisk na svojem domu v Angliji. Čuenlaj je vabilo sprejel in obljubil, da pride. V razgovoru je Čuenlaj pouda- ril, da je Kitajska zaostala in revna. Zato ima velikanske pro- bleme industrializacije, izgradnje, pridelovanja živeža, namakanja in številne bonifikacij.s'ke proble- me, vštevši regulacijo velikih rek. ki s poplavami povzročajo vek- kansko škodo in na tisoče člove- ških žrtev. Za rešitev teh proble- blemov potrebuje Kitajska naj- manj 30 let miru. Tudi Mao je večkrat poudaril, da potrebuje Kitajska predvsem miru in da bi šla v vojno ssmo v primeru na- pada na svoje meje. Na Kita.iskem se trudijo, da bi zgradili socialistično državo in da bi s pomočjo socialističnega si- stema dvignili splošno življenjsko raven. V ta namen se poslužujejo »velikih skokov naprej«, da bi čimprej dosegli ta cilj na vseh področjih. V Pekingu je Montgomery sre- čal tudi gospoda Pu Yi, ki je bil nekdaj kitajski cesar, danes pa je v tem mestu za vrtnarja. Za- gotovil mu je, da ni bil še nikoli tako srečen kot je v tem svoj- stvu. Montgcmery se je kot vojak zsnimal tudi za kitajsko vojsko. Pokazali so mu vojašnico 196. pe- hotne divizije blizu Tientsina. Ki- tajska bi lahko s splošnim nabo- rom imela 50 milijonov vojakov letno pod orožjem. Ker pa jih toliko ne potrebuje, jih vzame samo 10 odst., ki pa jih zelo skrbno izbere med novinci, upo- števajoč njihovo zunanjost in nji- hov razum. Zato so kitajski vo- jaki izbranci, ki se kmalu naučijo ravnati tudi z modernim orožjem. Oborožitev kitajske vo.iske se si- cer ne more meriti z ono v za- padnih državah, vendar pa kar imajo, je vse v nagboljšem sta- nju. Za obrambo dežele je važna tudi vojaška organizacija po to- varnah »Ming bing« ali nekakšna ljudska milica, ki .je obvezna za moške in ženske v starosti od 18 do 25 let. Maocetung je odredil, da mora.jo vsi tudi telovaditi zju- traj in vsi se temu povelju pokora- vajo, ker on tako hoče. Med mla- dino je zelo v navadi tudi »boksa- nje s senco«. Montgomery je tako dobil vtis, da so Kitajci fizično zdravi ljudje. Japonski lovci na kite čeprav se začne sezona lova na kite pozimi, se Japonci že zdaj vneto pripravljajo za lov v ant- arktičnih vodah. V konikurenci z Norveško, Sovjetsko zvezo. Veliko Britanjo in Nizozemsko so ujeli lani Japonci največ kitov. Njihcvo ladjevje za lov na kite ima so- dobne naprave, med drugim he- likopterje, in pa izvedene pomor- ščake in lovce. Ena izmed iz.pcdbud za tako vnet lov je ta, da Japonci zei^ posegajo po kitovem me.stu na- mesto po govedini al ribah. Jede kuhano in pečeno kitovo mesc, še več ga pa prtdelajo v kobase Letos bedo cdšli na arktično cb močje s sedmimi velikimi ladjam' za lov na kite. Krdelo divjih svinj »naredilo samomor« Učenci avto-šole v Tetovem so bili pred dnevi priče neobičajno zanimivega in redkega dogodka v predelu Ljubotena na Šar-planini. Ko je kolona, sestavljena iz ne- kaj manjših kamionov, z udele- ženci in kapetanom JLA Drago- mirom Djukičem na čelu prispela do predora na cesti Tetovo—Uro- ševac, jo je iznendil prizor, ki se ji je nudil. Z neke ogromne ste- ne, visoke okrog 40 metrov, je strmoglavilo v prepad, druga za drugo devet divjih svinj. Vse so bile v trenutku mrtve. Sodijo, da so svinje bežale pred številnejšim krdelom kakšnih več_ jih zveri ali pa so jim bili lovci za petami. Svinje »samomorilke« so naložili na kamione in jih pre- peljali v Tetovo, kjer so vzbudile veliko radovednost meščanov. Kratko in jasno Pred nedavnim so našli rokopis M?rka Twaina iz časov, ko je bil še lokalni reporter. Glavni ured- nik ga je nenehno opominjal, naj bo v svojem opisu dogodkov kra- tek. Mark Twain je to storil ta- kole: »Sir Dwight Mimble je na- redil sam.omor. V klubu je tožil zaradi nlavobola. vzel je whi«ky, svoj plašč, svoj klobuk, odšel brez »zbonom«, sedel v voz, po- tegni! iz žepa revolver in si vzel živMenje! Simnat'čen človek. So- žalje z vseh strani in vse, kar k temu spada.« Isti dan: don r^^jstva In smrti Na pokopališču v Kovinu stoji granitni spomenik z napisom: Tu počivata Msrija in Mladen Popov. Rodila sta se 16 maja 1876. umrla pa sta istega dne leta 1939. Elektrotehnika pred tisoč leti v okolici Bagdada s^ izkopali ostanke galvanskih elei*.entov, o katerih sedijo, da so stari ka- kih tisoč let. Našli so tudi posodo, v katero so davm prebivalci ti- stega področja polagali elektro- lit. Nova kolesa Bolj ko se bliža kaki stvari zadnja ura, bolj je trdoživa. Tako je tudi z našim; bicikli. V Har- kovu so napraviili te dni proto- tip kolesa, ki ga je moč voziti, pa če obračamo pedale nazaj ali naprej. Kolo bo šlo venomer na- prej. Konstruktorji utemeljujejo to novost s tem, da^ se mišice na nogah hitreje utrudijo, če obra- čamo pedale le v eno smer. V kolo so vgradili reverzibilni pre- nos, ki omogoča takšno vožnjo. Avtomatični profesorji Na newoyrškem tehnološkem inštitutu »predava« 54 avtomatov elektroniko, fiziko in matematiko. Mehanični profesor je pravzaprav aparat z osvetljeno tablo in z množico gumbov, predavanje pa ie posneto na magnetofonski trak. Robot table tudi zastavl.ja vpra- šanja in ocenjuje odgovore štu- dentov. Radijski telefon Sovjetski znanstvenik Leonid Kupranovič je izdelal žepni radio- telefon, ki omogoča s katerega koli mesta pogovor z vsakim na- ročnikom v telefonskem omrežju. Vse v uniformah v dneh olimpijskih iger je bilo v Rimu težko najti ljudi, ki so bili brez uniform. Vsi oIimpi,iski tekmovalci so bili oblečeni v svoje državne uniforme, kdo ve koliko tisoč je bilo belih p>olica- jev in tudi tisti, ki so imeli ka- kršno koli funkcijo — veliko ali majhno — so imeli vsaik svojo uniformo. Tu bi jih lahko našteh precej, od vratarja na stadionih tistih, ki ti pokažejo prostor, na- takaric, pisarniških moči, soba- ric, šoferjev, sodnikov, čssome- rilcev itd. Ocena torej — Rim je bil tudi triumf uniform. In pn tem tudi lahko trdimo, da ."^o bile zares vs« lepe in elegantnel_______ Sladkor in zobje Sladkor na splošno priporoča- mo otrokom kot dobro hranilo. Vendar nekateri tudi odsvetujejo otrokom, da bi se dsn za dnem sladkali s slaščicami, češ da je sladkor zelo škodljiv za zobe. Če si že otrck pokvari zobovje, bo pozneje odrasli trpel vse življe- nje. Kaj pa pravijo zdravniki in raziskovalci ? Ugotavljajo, da pogostno uživa- nje slaščic res pospešuje zobno gnilobo, pravzav razmnoževanje škodljivih bakterij v ustih. Nepo- sredno po vsakem uživanju sla- ščic bi si moral otrok dobro um.ti zobe. To pa navadno ni mogoče. Po najnovejš'h ugotovitvah šved- skega zdravnika Lundguista pa so močno sladke slaščice ali sam sladkor (bonboni) škodl.jivi za zo- be, če jih uživamo same. izven dnevnih obrokov hrane, medtem ko slaščice prav nič ne škodujejo, če jih uživamo ob kosilu, ali ve- čerji ali tudi ob zajtrku, ko po- jemo tudi kaj drugega. Sladkor lahko tedaj na splošno koristi, ker dopolni kalorično vrednost celotnega obroka hrane. Led z antibiotiki v nekaterih ameriških hladilni- cah, predvsem v tistih, pri živil- skih trgih, je delno tudi že v hla- dilnih vagonih uporabljajo lede- no kašo z dodatkom antibiotikov, ki podaljšujejo trpežnost pokvar- ljivih živil. Novost je baje deset- krat učinkovitejša od dosedanjih hladilnih naprav. Črne in rdeče nogavice v nekaterih hribovskih vaseh nad Splitc«n se je ohranila stara šega, da nosijo žene rdeče vol- nene nogavice, dek^et^ pa črne, prav tako pletene doma. Iz Sovjetske zvezei Nova sovjetska univerza 1. septembra letos so blizu Moskve odprli novo sovjetsko univerzo, ki ima trne »Univerza prijateljstva«. Sprejemala bo pred- vsem študente iz Azije, Afrike in Latinske Amerike, ki bt želeli študirati tehniko, matematiko, fi- ziko, filozofijo in upravo. Uprava je prejela že 10.000 prošenj za sprejem, vendar pa bodo letos sprejeli samo 500 študentov, v nekaj letih pa tudi do 5000. Bencin v kockah Strokovnjaki inštituta za gorivo akademije znanost Sovjetske zveze so se dalje časa ukvarjali s problemom boljšega vskladišče- nja tekočega goriva za eksploziv- ne motorje. Naposod so pred ne- davnim sporočili, da so našli re- šitev za spravio bencina izven znanih cistern in rezervoarjev za gorivo Izdelali so namreč kccke z plastične snovi, v katerih so številne pre.grade k:t v satju v čebelnja.kih. V teh pregradah je bencin, ki predstavlja 95 odstot- kov teže te kocke z zelo tankimd stenam:. Bencin v teh kockah je popolnoma zavarovan pred izpa- revanjem m vplivom zunanje tem- perature, zato priporočajo ta na- čin spravila goriva znanstvenim ekspedicijam in vozilom, ki oprav- ljajo službo v težkih terenskih pcgc.jih. Ko pride trenutek, da jo treba preliti bencin iz o astičnih kock v rezervoar motorja, potfm name- stijo kccko v ročno stiskalnico in iz nje odteče pod pritisikcm ves bencin. Zanimivo je, da je moč uporabili te bencinske kocke tudi kot gorivo, ker izgoreva bencin v njih zelo izenačeno in pri vseh vremenskih pogojih, kar je zelo ugodno za tur ste in ekspedicije. Zemeljsko jedrc Poskusi, ki so jih opravili sov- jetski znanstveniki, so pokazali, da je zemeljsko jedro sestavljeno iz čistega železa, ne pa iz feroz- nih legur ali metaliziranih sili- katov. kakor je mislila večina znanstvenikov. O tem piše.io sov- jetski listi in navajajo besede aksdemika Vladimira Zarkova. Ta je izjavil, da najnovejša razisko- vanja silijo k sklepu, da znaša temoeratura v zemeljskem jedru v globini 1800 miilj okoli 12.000 stopinj Celzija. Doslej so nrmreč menili, da dosega ta temperatura samo 4000 do 6000 stopinj Cel- zija. Izkazalo pa se je, da je to- lik.šna temneratura že na meji med zemeljsko skor.jo in jedrom. ilnlibiotikl v premogu Profesor dr. V. D. Evans iz Nottinghama je sporočil na se- stanku društva kliničnih patolo- gov v Londonu, da vsebuje pre- mog nekatere antibiotike, ki so dobili skupno ime »vitricin«. Po besedah profesor,ia Evansa nasta- jajo spi-ičo razkroja rastlin pod vplivom nekaterih bakterij. Ti antihictiki. sodeč po nekaterih rezultatih, preprečujejo na neki način pojav pneumokomioz pri rudarjih. Skupina zdravnikov iz Notting- hama na čelu s prof. Evanson je ugotovila, da vsebuje prah velike koncentracije ?nt-;biotikov prav v tistih rudnikih, kjer je zabeleže- nih malo piimerov pneumoko- nioze. Poizkusi so pokazali, da preprečuje vitricin razvoj stafilo- Atomska elektrika v Chicagu Z v?o zmogljiv-cstjo obratuje atomski reaktor, ki oskrbuje z električno energi.io 200.000 pre- bivalcev Cnicaga. Podjetji Edison in General Electric, ki sca reak- tor gradili, sta prepričani, da bo elektrika iz atomsk h central že v nekaj letih cenejša cd tiste iz hidro- in termoeiektraren. Oslovske dirke pri Portorožu v Luciji pri Portorožu so bile že tradicronalne dirke oslov. Na tej. pri nas edinstven; dirki, je sodelovalo 25 voz, v katere so bih vpreženi osli. Prav tako je sode- lovalo 10 jahačev na oslih. Pred dirko so tekmovalci v povorki krenil; iz Portoroža v Lucijo. Dir- ke so bile na tamkajšnjem nogo- metnem igrišču. Med jahači je prispel prvi na cilj Almo Bello na oslu »Nino«. Zmagovalec v dirki vprežnih vozil je Libero Juriševič z oslom »Moro«. Dirkam je prisostvovalo okrog 5000 gle- dalcev, večinoma domačih in tu- jih turistov. Zmaa'>--'a1ci so dobili '^'•''^^■^dne pokale in denarne na- grade. - kokov in povzročiteljev tuberku- loze. S poizkusom na morskem prašičku je dokazano, da vitricin sploh nima toksičnih svojstev in da preprečuje razvoj tuberkuloz- nega procesa. Na poročnem potovanju Delavci tramvajskega podjetja v Turinu so priredili prijetno pre- senečenje svojemu tovarišu Um- bertu Nobile na dan njegove po- roke. Po končani ceremoniji so mladoporočenca odpeljali do tramvaja, okrašenega s cvetjem in krenili po mestu. Mimoidoči so jih povsod veselo pozdravljali. Čedalje večje rokavice za Američanke v zadnjih 25 letih se je pove- čala velikost rokavic, ki jih nosijo ameriške žene. od številke 6 na 7, številka moških rokavic se je pa zmanjšala od 10 na 9. Pojav si razlagajo zejo različno. Neka- teri pravijo, da je vzrok tega to, ker moški delajo čedalje manj z rokami, ženske se pa čedalje bolj zaposlujejo v podjetijh. »Ko da bi pred zaposlitvijo v podjet- jih stale doma križem rok«! Megla proti gripi čeprav je medicinska znanost že zdavnaj ugotovila nezdrave posledice megle nad velikimi me- sti, kakršni sta na primer London in Los Angeles, kjer nenehno visi nad mestom velikanskemu zvonu podoben megleni pokrov, sta se dva ameriška zdravnika odločila za ponovne raziskave, ki so dale presenetljiv zaključek, da lahko megla tudi zdravilno deluje na človeški organizem. Miši. ki sta jih za dva meseca izpostavila delovanju megle in drobcev indu- strijskega dima v zraku, so po- stale proti gnpi bolj odocrne od ti.stih. k' so žive'^ v ugodnih pod- nebnih razmerah. KitajiUa: Peking Spomenik: kamniti hrast Na hribu Samair pn Riibarski banji stoji nenavaden spomenik: iz granita izklesan hrast. Posta- vili so ga v spomin na junaštvo narodnegia heroja Velizara Stan- koviča-Korčagina. S hrasta, ki je bil na tistem mestu, je ta borec rasinskega partizanskega odreda 1942 nekaj ur s strojnico obstre- ljeval sovražnike. Potem ga je zadela krogla. Bilo mu je dvaj- set let. Letno okoli 500 umorov v Franciji se zgodi letno okoli 500 »perfektnih« umorov. Okoli 500 ljudi je na leto ubitih, nji- hova trupla pa odkrijejo šele čez desetletja ali pa sploh nikoli. In pet sto morilcev hodi po fran- coskih ulicah, kakor da so ne bi nič zgodilo. Devetd^setletna dvojčka Dvojčka Stanoje in Nisa Milojc- vič iz Bračeva, majhne vasice v dolini Timoka, sta dopolnila vsak po 92 let in še ne vesta, kaj je bolezen. Doslej nista potrebovala pomoči zdravnika ali zobarja. En- krat sta pa vendarle »morala« pred zdravnika. To se je zgodilo pred kakšnimi 70 leti, ko sta mo- rala kot mladeniča k naboru. Od tedaj sta bila v nekaj vojskah in doživela mnogo težkih trenutkov v svojem dolgem žiivljeniu, ven- dar sta zmeraj imela srečo. Sto let stara pipa Vaso Kolar iz Kadme glavice pn Drnišu ima glinasto pipo, ki jo je njegov stari oče kupil leta 1860 na sejmu v Sinju. Starina je še zdaj uporabna, je tudi lepo oblikovana in poslikana. Koliko popije človek do 50. leta? človek popije do 50 leta sv^je starosti okrog 35.000 litrov teko- čin. Res je. da človek prične pri pitju z mlekom, toda pozneje se tej zdravi pijači pridružijo še druge, o katerih ne moremo trditi, da so vse zdrave . .. Ni dohodkov Nedolgo tega je neki pastor manjše verske ločine prosil svo- jega verskega pcglavarjia za pre- mestitev. Svo,io prošnjo je ute- meljil takole : 1. verniki me ne ljubijo (ne hodijo v cerkev m ne darujejo); 2. ne ljubijo se med seboj (ni porok); 3. bog jih ne ljubi (ni pogre- bov). Torej moram drugam, če ho- čem živet.. BIROKRACIJA v Angliji moraš za vsako ma- lenkost izpolniti brezkončne for- mularje. Podjetn k Eric Neate je predložil načrt za gradnjo majhne tovarne. Ker je predpisano, da morajo med objekti bti cvetlične gredice, jih ie arhitekt cznači". Ali že imate donisč kis? Domač: kis je mnogo boljši in tudi bolj zdrav kot kupljene esen- ce, ki jih marsikateri želodec sploh ne prenese. Kis si lahko napravi vsaka pcdeželska gospo- dinja, pa tudi v mestu se da na- praviti domač kis. Sveže, komaj sprešane sadne tropine razdrobi in vsuj v snažno kad. Rahlo potlači in pusti 4 do 5 dni. Posoda naj bo ix>knta. Ko se tropine dobro ogreje.jo, nalij nanje toliko vode, da jih pokriva. Pusti to teden do deset dni, na- kar odcedi kis, ki zdaj še ni po- sebno močan, tropine sprešaj ali na kak drug način ožmi. kis pa nalij v snažen sod. ki ga uporab- ljaš vsako leto samo za kis in za ničesar drugega. Ne sme biti niti najmanj plesm v ali da bi imel kak tuj duh. Taik duh se namreč takoj čuti v jedi. ki ni več tako okusna. Kis pusti v vodi vsaj tri tedne, da se za grize. To se prav«, ocetna kislna uniči ves alkohol, ki se je stvoril iz preostalega sadnega sladkorja v tistih dnevih ko so se tropine »grele«. Navadno se napravi na kisu prevleka. Tega ne jemlii proč. ker ščiti kis pred slabimi bakterijami. Seveda mora biti sod dobro zaiprt. Če nimaš mf^žn^^sti da si na- praviš k-s v.t;»'-'i let-^ in ti na zpčne že pred jesenjo .primanj- kovati, si pomagaš takole: pre- den ti popolnoma zmanjka kisa. skuhaj suhih hrušk ali jaboljčnih krhljev, ohladi vodo in jo nato mlačno nalij v preastali kis. V kratkem času se bo zopet zagri- zel. To naredi tudi, če je kis pre- malo hud. Nekmečka gospodinja pa si pri- pravi kis na sledeč način: dokler so jabolka, spravi v enem ali dveh dneh jabolčne olupke m jih daj v kozarec s širokim vratom. Naj- bolje v takega, ki ga imaš za vla- ganje. Da bo kis močnejši, raz- rezi še nekaj celih jabolk v krh- Ije, nato pa napolni z vodo. Ko- zarec postavi na topel prostor v kuh(n.ji, kjer naj stoji teden ali dva. Kmalu boš videla, da se je napravil na p>ovršini »klobuk« in tcknat ga že lahko poskusiš. Po- soda naj bo vedno pokrita. Tudi kis iz suhega sadja si lab- ko pripraviš. Skuhaj suhega sadja, jabolk aili hrušk, ohladi, da ie mlačno in 'laj na zmerno topel prostor. Za vsak liter suhega sadja lahko vzameš 4 do 5 li- trov vode. Kuhane krhlje poberi iz vode. V vodo. ki je malo slad- ka, vlij pol ali en liter dobreaa sadjevca ali vina. Pusti dva do tri tedne, da se zagrize m dober kis je gotov. Stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTTJJ, 30. SEPTEMBR.^ 1960 Razpisi In obfcsiila Objava najdenih predmetov v shtainbi Občinskega ljudske- ga odbora v Ptuju se nahajajo naslednj najdeni predmeti: 2 ženski kolest — 6 moških ko- les — 1 okvir ženskega kolesa — 1 okvir moškega kclesa — 1 pa- ket žairniic — kompletno kolo osebnega avtomtbila — kcmpletno koo tovornega avtomcbila — zračnica za kolo tovornega avto- mobila — vreča z obešalniki — par novih otroških čevljev — žen- ska tc-rbica z raiznimi predmeti — več usnjenih aktovk in denarnic — različna obleka: moške h'ače, mcški ;n ženskti puloverji, roka- vice, kape in kravate — tri ročne ure — dva zavoja tekstila, kup- ljena v Ptuju — kovček z razno vsebino — snežna veriga za kolo tovornega avtomobila. Stranke, ki pogrešajo teke pred- mete, se naj zglasijo do 15. ok- tobra 1960 vsak torek in petek v pisarni odseka za notranje zadeve ObLO Ptuj, Trg mladinsk h bri- gad 2/II, zaradi ugotovitve last- nine. uporablja očala, mora biti slikan z očali. Zraven novega vozniškega do- voljenja sprejme voznik še brošu- ro »Žrtvuj čas in ne življenja«, v kateri je mnogo praktičnih nasve- tov za vožnjo na javnih cestah. Do 31. 12. 1960 morajo biti za- menjana vsa vozniška dovoljenja. Po tem času preneha veljavnost dosedanjim vozniškim dovolje- njem. Iz pisarne odseka za notranje zadeve ObLO Ptuj Obvestilo ženski pevski zbor DPD Svobo- da Ptuj začne z redn mi pevskimi vajami v četrtek, 6. oiktcbra 1960. cb 19. uri v glasbeni šoli, soba 4. Vabimo vse prejšnje pevke k Dol- noštevii'ni udeležbi. Odbcr Obvestilo Obrtniški moški pevski zbor sklicuje 1. redno pevsko vajo dne 3 oktobra ob 19. uri v glasbeni šoli, soba 3. — Vabimo tudi nove pevce. Odbor OBJAVA Občinski ljudski odbor, odsek za notranje zadeve v Ptuju obvešča vse voznike motornih vozil, da bo tajništvo za notranje zadeve OLO Maribor 1. 10. 1960 pričelo z za- menjavo vozniških dovoljenj v smislu 83. čl. Pravilnika o vozni- kih motornih vozil. Vsi vozniki z območja ObLO Ptuj oddajo svoje vozniško dovo- ljenje pri odseku za notranje za- deve ObLO Ptuj. Trg Mladinskih brigad št. 2-n, kjer bodo prejeU potrdila, ki bodo služila kot nado- mestilo do sprejema novega voz- niškega dovoljenja. Vsi vozniki motornih vozil mo- rajo pri zamenjavi vozniškega do- voljenja predložili občinskemu or- ganu za notranje zadeve izpolnje- no tiskovino (vprašalna pola za voznika motornih vozil), staro vozniško dovoljenje, ki je bilo ve- ljavno do 31. 12. 1960, dve sliki velikosti 3,5 X 4,5 cm ter 450 din gotovine, poklicni vozniki D kate- gorije pa še zdravniško spričevalo pooblaščenega zdravnika. Slike morajo prikazovati obličje brez pokrivala na glavi, ne smejo biti starejše od 6 mesecev. Če voznik Obvestilo Plesna športna sekc ja DPD Svo- boda Ptuj začne 4. oktobra ob 18. uri plesni tečaj za standardne in latinsko-ameriiške plese v dvorani Narodnega doma v Ptuju. Tečaji bodo a) za pionirje, b) mladince in c) za odrasle zakonce 4. ok- tobra cd 17. do 20. ure. Odbor ŠAH šahovsko društvo E*tuj je v ne- deljo v prvenstven: tekmi pre- magalo §D Murska So^bota z re- zultatom 6,5:1,5. Posamezni re- zultati so bili: Bohak : Režonja 1:0, Rudolf : Kos 0:1, J. Podkraj- šek : D. Havi remi, Šcrli : B. Havi 1:0, Bras : Bevnjak 1:0, Drofe- niik : Kumin 1:0, V. Pernat : Ba- bic 1:0, F. Pernat : Gumilan 1:0. Povratno srečanje bo v Murski Soboti 2. •oktobra. ★ Na brzopoteznem turnirju ŠD Ptuj za september je zmagal Jan- Ko Bchak, ki je dosegel 10,5 toč- ke. Slede: Bras 9, Majcenovič 6, Pešl 5,5. Šorli 4,5, Perger 3,5 :td. Turistična Gomila v Slovenskih goricah vabi v nedeljo, 9, oktobra 1960, (b 14. uri pcipoldne na vinsko tr- gatev, ki bo pri razglednem stolpu na vrhu Gomile. Spored obsega otvoritev in po- zdrav gostov ter novih članov, de- file slovenskcgonških deklet z vin- sko trto, sprejem vozn kov z okrašenimi vozovi, defile vino- gradnikov, zdravico »Že čriček prepeva« (zapvoje oktet), repo-r- tažo o vinski trti, recitaci,io »Slo- venske gorice«, »Dve o vinskih bratcih« (zapoje oktet), prihod in sprejem najstarejšega vinogradni- ka ter podelitev dariCa, »Kdere sem jaz mali bi.ia« (zapoje duet), folklorni nastop (starinski domači plesi), venček narodnih o vinski trti in kap.j ci. Po sporedu bo prosta zabava z vinsko trgaitvi.io in bogatim sre- čolovom. Sodeluje.io Marulek in Matjašek, prleški Franček s prle- ško Miciko in drugi humoristi. — Okrašen razgledni stolp, na raz- {jolago ve'ik daljnogled itd. Dobra in cenena v nska kapljica, okusne prleške gibanice. Igrala bo do- mača kmečka godba. Zvočniki bo- do objav jali reklamne objave, če- stfltke, pohvale itd. V primeru sla- bega vremena bo trgatev nasled- njo nedeljo. Vabimo sosednje ustanove in množične organizacije ter goste iz oddaljenega Ptuja in drugih krajev. Pripravlj.3lni organizacij^slki odbor. Obvestilo Obveščamo vse prijavljence za pouk harmonike pri DPD Svobodi Ptuj, da se je pričel poutk že dne 21. septembra. Pouk se vrši: za novince n ti- ste, ki imajo končan I. letnik: ch sredah za prediooldanske prijav- ljence ob 10. uri, za popoldanske prijavl.jence ob 16.30; ob sobotah za vse druge: za predpoldanske prijavljence ob 9. uri, za popo.- danske prijavl.jence ob 16.30. Pouk se vrši v prostcrih godbe na pihala, Prešernova 27, I. nad. Prosimo vse prijavljence, da se držijo točno dneva in ure ix)uka. Uprava DPD Svoboda Ptuj RAZPIS Delavska univerza Ptuj — družbeno ekonomski sektor, razpisuje v novem šolskem letu za načrtno izobraževanje vodil- nih kadrov sindikalnih organi- zacij in organov delavskega ter družbenega upravljanja vpis slušateljev v Sindikalno poli- tično šolo Ptuj in naslednje seminarje: 1. v sindikalno politično šolo Ptnj: 2. v seminar za vodstva sin- dikalnih organizacij; 5. v seminar za predsednike delavskih svetov, upravnih odborov in ostale člane or- ganov delavskega samo- upravljanja; 4. X seminar za organe de- lavskega samoupravljanja v trgovini, gostinstvu in obrti; 5. v seminar za predsednike zadružnih svetov, predsed- nike upravnih odborov kmetijskih zadrug in osta- le člane zadružnih svetov; 6. v seminar za člane kmetij- skih zadrug. Sindikalna politična šola Ptuj prične v začetku novembra in se bo zaključila s 1. majem 1961. Redna predavanja bodo ob torkih in petkih od 16. do 18. ure. Ob sredah od 16. do 18. ure pa se bo odbijalo delo v študijsko debatnih krožkih. Slušatelji šestmesečne Sindi- kalno politično šolo. ki jo bodo z uspehom zaključili, bodo ob zaključku šolanja sprejeli spri- čevala. Rok za vpis je 10. oktober 1960. Porjrobnojše informacijo dajeta Občinski sindikalni svet in Delavska univerza Ptu.i. Vsi razpisani seminarji se bodo vršili v naslednjih obdob- jih: novomber-december, ja- nuar-februar in marec-april. Vpis v seminarje jc vsak dan na Delavski univerzi Ptuj, Trg mladinskiii brigad 4/1. Člani zadružnih svetov in čla- ni kmetijskih zadrug pa se pri- javijo in vpišejo na sedežu svoje kmetijske zadruge. k.jer se bodo lahko seznanili tudi s programom vseh predvidenih izredno zanimivih predavanj. Vse. ki se želijo vpisati v Sindikalno politično šolo in v seminarje, obveščamo, da smo poslali vsem sindikalnim po- družnicam program Sindikalne politične šolo in programe se- minarjev, kter si lahko ogle- dajo temo. ki bodo predavano v šoli ozirf>ma na seminarjih. Delavska nniverza Ptnj družbo"'^ "'-'^nomski sektor TERENSKA SLUŽBA ZDRAVNIKOV Hišne ob<5,kp opravljajo zdravni- ki zdravstvenega doma Ptuj po s ede< 8m razporedu; 30. 9. dr. Nada Pavličev; 1. 10. dr. Franc Rakuš; 2. 10. dr. Franc Rakuš; 3 10. dr Nada Pavi čev; 4. 10. dr. Emil Blagovič; 5. 10. dr. Franc Rakuš; 6. 10. dr. Ladislav Pire. Hišne obiske na področju zdrav- stvene {»staje Juršinci naročajte osebno pri ZP Juršinci po mcžno- sti v dopoldanskih urah, v nujnih primerih tudi telefoničnc na po- što. Zdravn k ZP Juršinci bo obi- skoval bolniike na domu na pcd- roč.ju KU Juršinci, KU Prlensak in KU Vitomarci ter bližnje oko- lice v p>opoIdanskih urah. Zdravstvena postaja v .Turšincih posluje ob pK>nedeI.ikih od 14. do 19. ure, druge dneve od 8. do 13. ure. Zdravstvena postaja Podlehnik posluje vsak ponedeljek, sredo :n I>etek od 14 ure dalje. Otroške posvetovalnice: 29. 9. v Ptuju od 14. ure dalje; 5. 10. v Leskovcu in 6. 10. v Destern ku od 13.30 dalje. Vse informacije daje in naročila hišnih obiskov sprejema dežurni center zdravstvenega doma Ptuj, telefon št. 80. Hišne obiske naroča.jte v dopol- danskih urah; pozneje naročeni hišni oibiski bodo samo v nujnih primer h. Protituberf^ulozni dispanzer ZD Ptuj posluje do nadaljnjega ra- zen torka od 7. do 13. ure. Rent- genski pregfedi pljuč, bolnih na TBC. in za zdravljenje so ob tor- kih od 13. do 18. ure, ob sobotah cd 7. do 13. ure Ob sredah so rentgenski pregledi pljuč za vse druge osebe. Specialistične ambulante pK>slu- je.io: internistična dnevno razen sre- de in sobote cd 12. do 14. ure; očesna specialistična ob torkih od 17.30 dalje, ob sredah in sobo- tah od 13. ure dalje; specialistična ambulanta za uše- sa, nos in grlo ob sredah in sobo- tah od 13. ure dalje; neuroJoška speciafistična ambu- lanta cb ponedeljkih cd 13. ure dalje; dermatcvenerološka ambulanta ob torkih in sobotah od 13.30 do 16. ure; rentgenskri oregledi želodcev so ob oonedeljkih in četrtkih cd 7. do 12. ure. UPRAVA ZD PTUJ Mestni kino Ptuj MESTNI KINO PTUJ predvaja od 50. septembra do 2. oktobra ameriški barvni film »PREPO- VEDAN PLANET«. Kino »Svoboda« Kidričevo KINO »SVOBODA« KIDRIČEVO predvaja 1. in 2. oktobra ame- riški barvni film »PRIJATELJ- SKO PREPRIČEVANJE«, 5. in 6. oktobra ruski film »RODIL SE JE ČLOVEK«. Kino Majšperk KINO MAJŠPERK predvaja 1. in 2. oktobra sovjetski film »RO- DIL SE JE ČLOVEK«. Kino Muretinci KINO MURETINCI predv. 2. ok- tobra jugosl. film »H-8 ...« ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta in de- deka Maievža Novaka odvetniškega uradnika iz Ptuja, Mariborska cesta 16 se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvo- vali, darovali številne vence in ga spremljali na zadnji pot Posebno zahvalo izrekamo zdra'vnikom in bolniškemu osebju splošne bolnišnice v Ptu.ju, ki so mu z izredno požrtvovalnostjo lajšali zad- nje dni živl,jenja. Prav tako se še posebej za- hvaljujemo sosedom, ki so nam cb najtežjih trenutkih stali ob strani, in govorni- kom za poslov Ine besedo ob odprtem grobu. Žalujoča žena, sin in hčerka z družinama Zahvala Ob težki izgubi našega dobre- ga očeta, starega očeta in tasta ANDREJA TKALCA čevljarskega mojstra se najiskreneje zahvaljujemo vsem znancem, ki so mu poklo- nili vence in cvetje ter ga spre- mili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Neudauerju za njegov trud ter gasilskemu društvu Ptuj za poslovilni govor ob odprtem gro- bu. Žalujoči: žena ANA. hčerks ui sin z družino R okomet USPEŠNA NEDELJA ROKOMETAŠEV Moški DRAVA : »MARIBOR« (Maribor) 26:10 (12:6) V tretjem kolu je Drava gosto- vala v Mariboru. Bili smo vsekakor pesimisti, kar je bilo povsem ne- potrebno. »Marihor« je moral po- ražen zapustiti Igrišče z w. o. 5:0. Bivša ekipa se .je razbila in zato so bile neurejene razmere v novi ekipi. To so novinci, ki doslej še niso tekmovali. Pohvaliti jih je treba zaradi izredne borbene in nesebične igre. Dosegli bi lahko mnogo več, toda manjka ri^aliza- torja akcij. Bili so še tudi zplo nerodni v podajanju, tako da je bilo mnogo takih žig plen naše obrambe, ki se je takrat obliilo, bodisi zaradi zasedenosti mest ali pa zaradi ne- znanja in izkušenj, ki jih ravno dobi.jo na takšnih tekmah v ma- riborski pcdzvezi. Branik ye močna ekipa, ki je sestavljena iz nekaj rutiniranih rokometašlc in lepega števila igralk košarke. Zato je bil uspeh povssm nemogoč. Bramik je ob- enem favorit v podzvez; in bo 'pri- hodnje leto verjetno nastopil v družbi najboljših. Grajati bi bilo ekipo Drave, ker se že pred samo igro v nečem ni mogla zedinitl in potem je igra trpela. Ni bilo dovolj kole:ktivne igre. Uspeh ni bil mogoč. Najbolj- ša strelka je bila Fece — tri goli- Nogomet Prejšnjo nedeljo je bila prven- stvena nogometna tekma med NK Aluminijem in NK Mariborom. Aluminij je nastopil v sledeči postavi: Mertl, Knaus, Muršec, Kuret, Palfi, Artenjak. Artenjak, Eksilenski, Musič, Gerečnik, Sor- šak. Mariborsko moštvo je bilo zelo ojačano z novimi člani, ki še ni- majo pravice nastopati v prvem moštvu kakor: Beti (Radnički Beo- grad), Zivanovič in Backovič (Radnički Beograd) ter Posič (Bo- rovo). Začetnj udarec je izvedlo mo- štvo Aluminija ter takoj pričelo resno ogrožati odličnega vratarja Fišerja. Igra sama jo do 19. minu- te potekala večinoma v sredini igrišča, nakar je po lepi podaji Eksilenskega Soršak povedel Alu- minij v vodstvo. Že 6 minut kasneje je iz gne- če srednji napadalec gostov izena- čil, nakar je NK Maribor prevzel pobudo na igrišču, katera pa ni dolgo trajala, saj je Artenjak z lepim udarcem v levi zgornji kot zopet povedel Aluminij. V 29. mi- nuti je v nasprotni akciji Zivano- vič porinil žogo vratarju Alumini- ja med rokami v gol ter rezultat izenačil na 2:2. S tem rezultatom sta odšli moštvi na odmor. Takoj v drugem polčasu je Alu- minij pričel resno napadati ter je izsilil več kotov, kateri pa so ostalj neizkoriščeni. Ožja obramba Aluminija je v tem delu odigrala odlično, saj so se redki napadi gostov odbijali že na sredini igri- šča. Vratar gostov je imel precej možnosti pokazati vse svoje vrline, saj mu nralci Aluminija niso dali miru. V 55 minuti je srednji na- padalec Aluminija Mušič z glavo ponovno povedel Aluminij v vod- stvo 3:2. Igrale; Maribora so nato z vsemi silami poizkušali rezultat izenačiti, kar pa jim ni uspelo zaradi zelo dobre obrambe doma- činov. V 64. minuti je zelo lepo streljal Eksilenski mimo pokritega vratarja ter postavil končni rezul- tat 4:2 za Aluminij. Pri gostih je trelja pohvaliti od- ličnega vratarja, ki jc branil zelo dobro, v napadu pa srednjega na- padalca Betija, Živanoviča in Lup- ša na desnom krilu. Pr,- domačinih so se vsi dobro izkazali s požrtvovalno igro ter je treba vse pohvaliti. V predtekmi so pionirji Maribo- ra premagali pionirje Kidričevega s 3:0. Rezultati v ligi vaških aktivov dne 18. 9. IPfin- Hajdina : Prepolje 2 : 1 TAP : Lovrenc 3 : O Zlatoličje : TGA 3 : O TRI MOŽNOSTI Nekega dne je Albert Einsten sede! v gostilni in o nečem dolgo premišljeval. Nazadnje je pokli- ca! natakarja in ga vprašal: »Zdi se mi. da sem pred pol ure naročil pečenko. Toda. povejte mi, prosim ali ste morda vi na to po- zabili, ali sem jo jaz že pojede\ ali pa sem jo sploh pozabil naro- čiti?«'