štev. 39
Cena 15 din
PTUJ, 30. septembra 1960
Letnik XIII
Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi
za območje bivšega ptujskega okraja
Izdaja »Ptujski tedndc« zavod s samostojnim finansiranjem
Direktor Ivan Kranjčič
Odgovorni urednik: Anton Bauman
Uredništo in uprava: Ptuj, Lackova 8
Telefon 156, čekovni račun pn Komunalni banki Martbcr.
podružnici Ptuj. štev. 604-708-3-206.
Rokopisov ne vračamo.
Tiska Mariborska tiskarna Marib(w.
Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din, za inozemstvo
_______1250 din.
Preteklo bo skoraj deset dni,l
odkar se je začelo XV. zase-
danje Generalne skupščine, ki
je tokrat izredno važno /aradi
t9likšnef,'a števila šefov držav
in to predvsem iz nevtralnih
dežel. Več državnikov je že go-
vorilo in med njimi je govor
našega predsednika Tita vzbu-
dil mnogo zanimanja in ugod-
nih komentarjev. V .sedežu OZN
postaja vsak dan bolj jasno,
da je prišel čas, ko bo(io iz-
venblokovske države? najbolj
pripomogle, da ne bo prišlo do
hudega zapleta med Vzhodom
in Zahodom.
Predsednik republike Josip
Broz-Tito je v svojem govoru
ponovil naša stara stališča, da
razdelitev sveta na dva naspro-
tujoča si bloka škoduje intere-
som vsega sveta, ker neti stra-
sti in zapeljuje skrajneže v
nevarnost, da povzročijo novo
vojno. Ponovil je zahtevo, da
je potrebna razorožitev in da
bi morali denar iz sedanjih
vojaških proračunov nuditi ne-
zadostno razvitim državam.
Predsednik Tito, kot tudi ostali
predstavniki neodvisnih dežel,
je poudaril nujnost obstoja Or-
ganizacije združenih narodov,
ki vedno bolj dokazuje, da je
potrebna za pomirjevanje blo-
kovskih strasti in za prepreče-
vanje takšnih izpadov, kot so
na primer zadnji dogodki v
Kongu, kjer so bivši kolonia-
listi hoteli izkoristiti napetost
odnokov med Vzhodom in Za-
hodom za svoje sebične inte-
rese.
Poleg govorov so izredno po-
membni tudi sestanki državni-
kov izvenblokovskih držav. Ves
zahodni tisk omenja na prvih
straneh, da prevzemajo držav-
niki iz nevtralnih izvenblokov-
skih držav vzpodbudo za irez-
nejše presojanje sedanjega po-
litičnega položaja in da so to
ljudje, ki z zdravimi predlogi
hočejo obvarovati svet pred
novo nevarnostjo tretje svetov-
ne vojne.
Maršal Tito se je med svojim
zadržanjem v New Yorku se-
stal že z vrsto iiglednih poli-
tikov in državnikov. Omenimo
naj samo sestanek z Nehmjem,
Nascrjem, Nkrumahom, Castrom
in drugimi. Takšna srečaaja t
sedežu OZN niso samo Tljnd-
nostnega pomena, temveč kaže-
jo vsemu svetu, da se ii ne-
kdaj odvisni in polkolonialni
ali celo kolonialni narodi prav
dobro zavedajo svoje odgovor-
nosti pred svetom, da bodo s
svojo dosledno politiko miro-
ljubne koeksistence vplivali na
velike sile, ki še kaj rade za-
pirajo oči pred naraščajočo
množico miroljubnih nevtralnih
držav.
V dosedanjih razpravah, bo-
lje govorih državnikov, so po-
udarjali predvsem potrebo po
razorožitvi, nadalje so govorili
o atomskih poskusih, o nujno-
sti sporazumevanja med Vzho-
dom in Zahodom in o konkret-
nih političnih dogodkih v Kon-
gu, Alžiru, na Kubi in podobno.
Hruščev jo v svojem govoru
predlagal, da bi sedež OZN
premestili, ker Američani s
svojimi postopki ne zagotav-
ljajo tujim državnikom svo-
bodnega dela, istočasno pa se
obnašajo tako, kot da bi OZN
bila v New Vorku samo za njih.
Na račun generalnega tajni-
ka Hammnrskiolda je izrekel
nekaj ostrih očitkov ter pred-
lagal, da bi mesto generalnega
tajnika v bodoče zamenjali z
direktnriiem treh. kajti po
mnenju HruščeVa ie Hanimar-
skjold s svojo osebnostjo in s
svojo zahodno privrženostjo
zapletel položaj v Kongu ter
s tem hote podprl negativnel
prokolonialistične kroge. Dejal
je še. da je prišel v New York
zaradi razorožitve.
Pravi pomen letošnjega zase-
danja bomo spoznali šele čez
"tedne, ko bodo sprejemali re-
solucije o konkretnih vpraša-
njih. Takrat bomo videli vpliv
državnikov iz izvenblokovskih
držav na svetovno politiko in
takrat bomo pozdravili priza-
devanja maršala Tita. predsed-
nika Naserja. premiera Nehru-
ja in drugih.
IZ GOVOM PREDSEDNIKA TITll NJI PLENARNI SEJI GENERALNE SKUPŠČINE DNE 22. SEPTEMBRA
Temeljna načela koeksistence - živo in
ustvarjalno tolmačenje načel Ustanovne
listine
Svetovni mir je odvisen od lega, kako bo svet rešil kolonialna vprašanja, razorožitev in odnose med držovoml
»Petnajsto zasedanje Generalne skupščine OZN je
iz več razlogov izredno velikega jKimena predvsem
zato, ker čakajo skup.ščino zelo velike in težavne na-
loge in ker zaseda v zares v vznemirljivem mednarod-
nem ozračju, ozračju oživljanja hladne vojne in po-
polne negotovosti o tem, kam bo vse to v prihodnje
vodilo,« je na plenarni seji v četrtek, dne 22. septem-
bra, izjavil predsednik Tito. Ni torej zgolj naključje,
da so se v palači Združenih narodov zbrali letos naj-
višji predstavniki držav. Pereča vprašanja sodobnega
sveta je treba načeti in po možnosti rešiti kar na »naj-
višji ravni« pred obličjem vsega človeštva, pred uni-
verzalno organizacijo vseh ras in narodov.
New York: V predsednikovi rezidenci 28. sept. t, 1. ob Naserovem obiska
Še do nedavna so o najpomemb-
nejših vprašanjih sveta odločali
samo maLcšteviLni »ve^vki«. Tcda
svet se je sipremenil. Četudi ka-
žejo neikater' tudi še danes take
težnje, odnos mednarodnih sil
terja, da o najcdgovomejšsh vpra-
šanjih, vprašanjih miru in pošte-
nega mednarodnega sodelovanja,
.spregovore tudi tisti, ki so do ne-
davna še žive>' v senci velikih, in
vplivajo na nj:hovo rešitev.
Besede jugoslovanskega pred-
sednika so sprejeli v OZN. v med-
narodnem tisku in v mednarcdni
javnosti z velikim odobravanjem.
Modro coeno mednarodnega polo-
žaja in pcmem-bnost priporočil, ki
jih je omenil, priiznavajo ce'lo ti-
sti, k: se še oklepajo nekaterih
stadh nazorov o nujni blokovski
razdelitvi sveta. Oni del sveta, ki
se je izrekel za načela miroljub-
nega sožitja, in ona svetovna jav-
nost, ki je ta načela že sprejela
kot edino pravilno pet iiz seda-
nje mednarodne naipetosti, je na-
vdušeno plcis^kal odkritm, jasnim
zaključkom.
»V usodnem probfemu razoro-
žitve jo svot dano.s zadel na na
videz nerešljivo protislovje.« je
dpjal predsednik Tito. »Na eni
strani postaja vojna zaradi straš-
ne rušilne imoči sodobnetja orožja
čedalje boli nesmiselina. Na diru
sebi vodi
v vojno. Rešetev jo očitno treba
najti samo v preprečevanju na-
daljnjega kooičenja orožja oziro-
ma v razoroževanju. V tem smi-
.sfu vztrajamo pri tem, da se čim-
prej v ustrezni sestavi obnovijo
nogajania o razorožitvi. Če np bo
že sedal mogoče dos^^či sporazu-
ma o cpiošni razorožitvi, ie treba
bitfl priprRvlien tudi na delni spo-
razum. Kakor hitro bo to .spre-
ieto, je treba biti prinravljpn tudi
na to, da ta sporazum ne bo po-
no^n. Tveganje, ki lahko iz tega
izv'>a. ie vseka'o-
soešfti proces osamdsvojitve ter
nuditi tem narodom pravočasno
nomoč. da bi utrdtli neodvisnost.
Jugoslavija je prioravliena novo
-osvobojenim afriškim deželam šp
bo;j pomaoat: in se tudi odrpči
znatnega dela oam-^či. ki io je do-
slej nrei^mala v rikviru orograma
pomoči Združpn'h narodov.
Predsednik Trto je nadalje ox>o-
zoril na'_velik tvomen mjroljubne-
aa sožitja, kakor na nojmuje 3v-
nošlav'ia v svoji konkretni _poii-
tiki »Temeljna načela sožitja so
deiaTisj<6 živo in ustvar-iaJno tol-
mačenje duha ]n nače' Ustanovne
listine OZN'f io dpia! -■K'-' sm'^
stCiSPiii. v njene vrste, smo oblju-
bili, da bomo spoštovali in izva-
jali ta načela in da bomo že s
tem izvajali tako polit:ko, ki je
popolnoma v skladu s pojmova-
njem in praikso sožitja ne glede
na kakršne kolli rasne, ideo.oške
in druge razliike med naredi. Za-
to je popolnoma nezdružljivo z
načeli sožitja, s tem pa tudi z
načeli Ustanovne listine OZN, ne
samo razglašanje in :zvajanje po-
litike sile in politike pravice moč-
nejšega, ampak prav tako razgla-
šanje in rizvajanje rasnega zapo-
stavljanja, vmešavanje v notra-
nje zadeve drugih pod ideolcško-
političnim plaščem, gos^podarski
pritisk in diskriminacija močnej-
ših do slabih, razne metode mo-
ralnega in psihološkega, pritiska
in tako dalje.«
Sožitje se ne more samo cme-
jiti na »jamstvo za sožitje med
obstoječima grupacijama«, to je
med Vzhodom in Zahodom. Med
temi skupinam: je treba težiti za
sožitjem, ki bi zamenjalo seda-
njo napetost tn nezaupanje, ven-
dar ne za to; da bi pri takem so-
žitju ostali, temveč zato, da bi
prav v duhu sožitja šli naprej k
aktivnejšim cdnosom ter aktivne-
mu, vsestransikemu sodelovanju
med vsemi državami n narodi,
»pa tudi med tistimi, ki so dan-
danes na nasprotujočih si pozi-
cijah«.
»Prepričan sem, da bi bilo tre-
ba na tem zasedanju sprejeti tudi
nekatere splošne direktive, morda
v obliki dekfaracije Generalne
skupščme o naporih in normah, ki
so neizogibne, da bi odpravili med-
narodno napetost, zboljševali mi-
roljubne dobre sosedske odnose
med državami in vsestransko
razvijali mednarodno sodelovanje,«
je de.jal predsednik FLRJ. TvNas,
predstavnike velikih in malih dr-
žav v enaki meri, čaka velika in
edinstvena naloga, da s skupnimi
napori prispevamo, da bodo lju-
dje in narodi sirom po .treba po
večji skrbi za n.tihovo finančno
stran, od kater'" .so tudi odvisni
uspehi delovanja. Svoboda ima
premalo sredstev, da bi lahko
vzdrževala vse sekcije, da bi se
razviile na potreben nivo in da bi
lahko v še večji meri kot doslej
skrbele za kulturno-prosvetno
dojavnast v Kidričevem. Z do-
sedanjimi uspehi ni zadovoljna,
ker smatra, da je v industrijskem
kraju kot je Kidričevo mogoče
doseči mnogo več. Di^skutanti so
dali svoje predloge in pripombe
tudi glede večje skrbi za zmanj-
šanje nesreč in obolenj, za od-
pravo odtujevanja predmetov iz
tovarne, za odpravo nediscipline,
za občutljivo obravnavanje pro-
blema delavcev in njihovih dru-
žin, ki jih bo prizadela ukinitev
prevažanja na delovno mesto s
tovarniškrmi avtobusi. Enako ob-
čutljivo je po njihovem vpraša-
nie otrok m njihovib staršev, ki
pošiljajo otrok v osemletno ob-
vezno šolo izven Kidričevega.
Dohodek takih družin se z izdat-
kom za vožnjo v šolo z vlakom,
7nq'-i:, p-m=^n'š',!je. V sam tovar-
ni in v naselju je vrsta perečih
vprašanj, ki jih težko rešujejo
sami hišni sveti in stanovan.jska
noraiva ter uprava tovarne, ven-
dar se je pokazalo, da j^ bilo do-
slej ob primernem, razumevanju,
strnliivosti in preudarnosti pri-
stojnih rešeno mnogo stvari, ki
v^o^vh b''n v K'rlnčev"m ze"o
pereče. Samo obravnavanje brez
z.nkljvičkov in priporočil na pri-
.'^to-jna mesta ne vodi k uspehom.
Po v=ebini poročil in po spreje-
tih sklepih na podlani živahne,
obširne in konkretno diskusije je
konferenca usnela, č^^orav za vsa
vprašania na njei ni bilo m'>aoče
na iti trenutne in najugo^^-^^iše
rešitve. VJ.
BODITE PREVIDNI!
Zaradi neupoštevanja opozoril in nasilnega posega v elek-
trične naprave ljudi, ki za to niso pcklicani, se dogaja vedno
več nesreč z električnim tokcm.
V Sioveniji je blo v zadnjih letih nad 150 nesreč z elek-
tr čnim tokom, ki so poleg 28 smrtnih primerov in hudih teles-
nih poškrdb povzročile mi i.jonsko šk>-do v gcspcdarstvu. Ugo-
tovljeno je bilo, da je največ takih nesreč prav v času predelave
sadja in grozdja.
Te nesreče so se pripetile največ na provizorično naprav-
ljenih p:daljških napeljav za razsvetljavo ali pa za pogcn mo-
torjev v neeiektrificiranih prcs^^trih lesenih gcisp. poslcpij, kjer
se opravljajo de.a v zvezi s kmeti.jskimi pridelki Okolje, kjer
se taka dela opravljajo, je največkrat vlažno in ima zato elek-
trični tok dcbro vodljiva tla. Dctik z električnim' napravami je
ob takih pcgcjih vedno smrtno nevaren.
Zato naj za tske primere, ko je potrebna dodatna provi-
zorična električna instalacija. izvr.š« e'ektrično napeljavo samo
Izprašano strokovno oseb.ie, ki je za ta dela tudi pooblaščeno.
Tovarna motornih koles
»Tomos« v Kopru bo do
konca leta izdelala že
300 avtomobilov
»Citroen«
Stiska, ki nastaja zaradi čeda-
lje večjega povpraševanja po
osebnih avtomobilih, bo v prihod-
njih letih močno omiljena, kajti
tovarna motornih koles »TOMOS«
iz Kopra je že podpisala pogodbo
s francosko tovarno »Citroen«, s
katero bo v kooperaciji izdelovala
osebne avtomobile. V tovarni se že
pripravljajo za izdelavo prvih de-
lov in montaže prvih vozil. Raču-
najo, da bodo še do konca letoš-
njega leta izdelali v poskusni se-
rij,- okrog 300 avtomobilov znam-
ke »CITROEN«. Prav gotovo Do
pojav domačih »Citroenov« na na-
šem trgu prijetno presenečenje.
Lunine spremembe in
vremenska napoved
za čas od 1. do 7. oktobra 1960
Polna luna dne 4. oktobra ob
23.16. Spremenljivo jesensko vre-
me.
Vse za varnost delavcev pri delu
(Nadaljevanja s 1. strani)
gledalcem prikazali tehnično
zavrito in poučevanje delavcev
v proizvodnji o vartioNti pri
delu.
Y Ptuj bo prišla 18. oktobra
iz Maribora posebna ckii^a s
filmom, ki bo imela v dvorani
komiicja prcdavanjo za delov-
ne kolektive >Remont«, grad-
beno podjetje ^Drava«, Stroj-
ne delavnice. Tekstilno tovar-
no in ostale. Istega dne bo pre-
davanje v dvorani .SZDT. na
Bregu za dtdovne kolektive To-
varne avtoopreme in kovinskih
obrtiiili delavnic. Predavanja
bodo tudi v Kitlričeveni in v
Ma jšperkii.
\ vM'ii podjetjih bodo še ])o-
sebiui predavanja, ki naj zaja-
mejo j)omen delovne varnosti
v gospodarstvu s poudarkom
smiselne orsanizacije te službe
v g()S|)(>darskili organizacijah in
varnosti na cesti. Ta predava-
nja naj bodo povezana tudi s
filmskimi predstavami. Pred-
sedstvo priporoča Delavski
univ(»rzi v Ptuju, da jiripravi
kvalitetna in čim bolj zanimi-
va iiredavanja.
Občinski sindikalni svet je
tudi ž" predlagal Zboru proiz-
vajalcev, da na svoji seji ob-
ravnava vprašanje varnosti in
higiensko tehnične zaščite v go-
spodarskih organizacijah ptuj-
ske občine.
Za vse priprave je predsed-
stvo imenovalo tričlansko ko-
misijo, ki mora pripraviti vse
l)otrebno za Teden varnosti pri
delu. V komisijo so bili imeno-
vani: Franc Vučak — predsed-
nik komisije, .lože Erhatič —
inšpektor za delo. in Franjo
/^mavc iz Posredovalnice za
delo. FB
V soboto, 1. oktobra 1960, za čno v Desterniku v Zgradbi osem-
letke šola za odrasle, ki bo traja !a leto dni v dveh semestrih s po
enim razredom. Prijave so sprej emali do četrtka, 29. septem-
bra 1960. Zanimanje za šolo kaže, da je njen obstoj nujen in upajo,
da ga bo sčasoma še več, saj lju djp vedno bolj cenijo vrednost
izobrazbe. Že itak obremenjeno uč iteljstvo se bo rado žrtvovalo, še
za to šolo in pomagalo prijavljeni m do željenega uspeha.
Inž. Egon Zoreč
Vsak poljedelec ve, da neka-
tere ra.stiine slabo rodijo, ^e
.jih stalno sejemo na isti njivi.
Znano je tudi, da pšenica za
deteljo obilno obrodi, medtem
ko za ržjo ne. Prav sigurno pa
bomo doživeli neuspeh, če bi
sejali pšenico na isti njivi, kjer
smo jo pridelovali že prejšnje
leto. Pri pridelovanju moramo
torej upoštevati določena pra-
vila ter vedeti, v kakšnem za-
poredju se lahko vrstijo posev-
ki na isti njivi. Kolobar ni ni-
česar drugega, kakor setev po-
sameznih kmetijskih rastlin po
pravilnem vrstnem redu. Kolo-
barjev je več: enopoljni, dvo-
poljni, tropoljni, zholjšani tro-
poljni itd. Kmetijske rastline
imajo kaj različne lastnosti in
oblike. Nekatere rastline imajo
dolge korenine, ki segajo glo-
boko v zemljo in si tam iščejo
hrane. Sem spadajo vse vrste
detelje. Po rastlinah, kot je lu-
cerna, ki ima tudi 2 metra dol-
ge korenine, ostane zemlja do-
bra za rastline s krajšimi ko-
reninami. Za njo dobro uspeva
Miica, čeprav navadno zem-
ljo uporabimo za okopavine.
Dobro uspeva tudi koruza. Ne-
katere rastline sploh ne obro-
dijo, če jim ne pognojimo, dru-
ge pa se zopet bolje obnesejo
na njivah, ki smo jim gnojili
preišnje leto. Zopet poznamo
rastline, ki dajejo pridelek, če-
prav zemlje nismo gnojili več
let. Tako moramo repi. pesi in
korenju zelo dobro gnojiti, če
hočemo doseči primeren pride-
lek. Krompir ima sicer rad
zemljo pognojeno s hlevskim
anojem, vendar gre tudi brez
lijem in fosforoni v obliki mi-
neralnih gnojil, seveda če je
neralnih gnojil, seveda, če je
bila njiva prejšnje leto dobro
pognojena. Črni detelji navad-
no ne gnojimo, ko jo sejemo,
dobro pa je, da jo posejemo na
njivi, ki je bila prejšnje leto
dobro pognojena. Ovsa ne po-
sejemo na njivo, ki je bila
prejšnje leto dobro pognojena
zaradi polege. Oves sejemo na-
vadno na naislobši zemlii: gno-
jimo mu s fosforoni. Za njim
pa moramo njivo zelo dobro
pognojiti. Ječntenu ali pšenici
ne gnojimo s hlevskim gnojem.
Iz prakse vemo. da rabijo
rastline različne količine hra-
nilnih snovi. Žita rabijo veliko
fosforne kislino zaradi tvorbe
zrnja. Okopavine rabijo bolj
kalij. Tu vidimo, kakšnega po-
mena je za poljedelca, da se
rastline pravilno vrstijo zaradi
previsokega izkoriščanja hra-
nilnih snovi. Pri praviliietn !•(>-
lobarjcnju ostane zemlja rodo-
vitna. Pravilen kolobar pa sa-
tira tudi plevel. Po posevkih,
ki zapuščajo njive s plevelom,
sejmo rastline, ki jih bomo
okopavali in tako zatirali ple-
vel. Plevel se zelo rad širi med
žitom, zato pridejo za žitom
okopavine ali pa tudi krtnske
rastline, detelja itd.
Pod gosto rastočo deteljo se
mnogo plevela zaduši. Z več-
kratno košnjo se uniči še ple-
vel, ki ostane. Končno s pra-
vilnim kolobarjenjem prega-
njamo tudi razne rastlinske bo-
lezni.
In sedaj? Kako kolobarijo
naši kmetje? Nekega recepta,
kateri kolobar naj služi poedi-
ni kmetiji, ne morem dati (za-
radi različne velikosti kmetij).
Postaviti si je treba neko raz-
merje med posameznimi rast-
linami. Lahko je kolobariti. če
so vse parcele enako velike.
Posebno pa je težko kolobariti
na manjšem posestvu, ker je
tu treba predelovali najrazlič-
nejše pridelke. \ zamem za pri-
mer posestvo, ki ima 5 ha njiv
in prav toliko travnikov. Šest-
letni kolobar se je pri nas že
uveljavil Tu razdelimo zemljo
na šest delov. Kolobar bo sle-
de: na 1 ha pridejo okopavine,
pol hektara zase jemo z ozimi-
no. nol hektara z ječmenom in
deteljo ter 1 ha z deteljo. Tak
kolobar daje prednost živino-
reji. Lahko si tudi določimo
vrstni red: i)rvo '"'lO pesa, dru-
go ječmen z deteljo, tretje de-
telja, četrto koruza, peto pše-
nica in šesto krompir. V. ak po-
ljedelec si lahko po svojih raz-
merah sestavi kolobar, mora pa
se držati ugotovljenih pravil.
Pridebnati je predvsem tiste
pridelke, ki so najbolj renta-
bilni. Ker je naš trg še vedno
neurejen za poljedelca, je to
tembolj pomembno. Včasih pa
je treba kolobar spremeniti. To
pa je mogoče, če imamo dovolj
hlevskega gnoja. Če je tega
dovolj, si lahko pri kolobarju
pomagamo iz vsake stiske. To
velja predvsem za male posest-
nike, ki intenzivno izkoriščajo
zemljo. Pri nvajanju kolobarja
je nujno upoštevati živinorejo.
Sejati moramo dosti detelje in
drugih krinuih rastlin. Pravil-
nega kolobarja seveda ni mo-
goče uvesti v prvem letu, pač
pa že v štirih letih, če imamo
le količkaj urejeno kmetijstvo.
Kmetijam, ki so že doslej se-
jale mnogo detelje, bo lahko
kaj kmalu uvesti kolobar. Če
želi poljedelec spremenili trav-
nik v njivo, lahko to napravi
brez vsakega gnojenja, ker
rastline črpajo hrano iz razpa-
dajoče travniške ruše, tako da
n. pr. pšenica ali korenje dobro
rasteta. Ne priporočam pa sa-
diti krompirja na preorane
travnike, ker je v travniški
zemlji navadno mnogo mrčesa,
ki obžre gomolje.
Primer okvirnega šesiletncga
kolobarja z deteljo bi bil:
Heiiil Ulisi nasveton
ING. ZOREČ EGON
Pred dnevi sem se oglasil v
hajdinski kmetijski zadrugi in
slišal pritožbo zadružnice Stri-
žičeve. Ima deteljišče, okuženo
po predeniei ali grinti, kakor pra-
vi. Seme je dobila v zadrugi. Kdo
je kriv slabemu semenu? Mislim,
da nosi krivdo »Semenarna«, ki
je dala takšno neočiščeno in ne-
kontrolirano seme zadrugi v pro-
dajo. Dolžnost občinskega in-
špektorja je, da pregleda dete-
ljišče, ugotovi okuženo površino
ter izvede pravni postopek proti
dobavitel.ju semena.
Sedaj pa še nekaj vrst o pre-
deniei. Vsekakor je predenica
zelo nevaren plevel, ki uničuje
deteljo in lucemo. Pn močni
okužbi zniža pridelek tudi za 20
odstotkov in več. Predenica se
ovija s svojimi rumenimi ali rdeč-
kastimi stebelci okrog rsstlin. Na
ov-jajočih se nitkah ima sesalne
bradavice, s katenmi se prisesa
na rastlino in .ji krade hrano.
Predenica al; grinta ima majhne
cvete, bele, rumenkaste al; rož-
nate, ki cvete.io od junija do je-
seni. Seme dozoreva m odpada
od junija do prve slane. Semena
so majhna, velika 1 do 2 mili-
metra, okroglasta ali jajčasta, na
površini imajo majhne jamice.
Če pade seme na vlažno zemljo,
vzkali že po nekaj dneh. ostane
pa kaljivo deset let. Predenico
širimo s semenom, ki je pome-
šano z deteljnim semenom. Na
njivo pa jo lahko zanesemo tudi
z gnojem, ker seme, ki ga F>oje
živina, ne izgub; svoje kal.iivosLi.
Kako 9e branimo pred prede-
nico? Sejmo le čisto seme detelj
in lucerne. Neočiščeno seme se
ne sme prodajati, ker se na ta
način širi nevarna rastlin.ska za-
iedavka. Na okuženi njivi mora-
mo predenico uničiti, vendar
prej, preden začne predenica
cveteti. i:spešno jo uničimo z
2-odstotnim rumesanom, s kate-
rim poškropimo okuženo deteljo
ali lucemo in še neokužen rob,
približno 1 meter na široko. Na-
mesto rumesana lahko vzamemo
15- do 18-odstotno železno ga-
lico ali pa 5-odstotno raztopino
modre ga lice. Škropimo navadno
s sadno ali vinogradniško škro-
iMnico r>h siih^m vremenu Oku-
ženo deteljo lahko tudi pokosi-
mo in sežgemo, nikakor pa je
ne .smemo krmiti, ker bi z gno-
jem zopet prišla na njivo. Po po-
košenem prostoru potresemo ap-
neni dušik (6 kg na 1 ar). Vsa
omenjena sredstva požgo prede-
nična stebelca, poškodujejo pa
tudi deteljo, ki se kmalu obraste.
Toliko o zat;ranju predenice.
Sedaj pa še nekaj besed o
vskladiščenju krompirja. Prav te
dni vidimo na n.jivaih vse polno
ljudi pri spravilu krompirja.
Vprašajmo se. ail; smo ga do-
bro vkletili.
Krompirjevi gomolji po izkopu
nekaj časa mirujejo in v navad-
nih okoliščinah ne morejo vzkliti.
Mirujejo tem dalje, čim manj so
zreli, ko jih izkopljemo in čim
prav;ine,je krompir vkletimo. Čim
dalje minjj^jn oornoii', t&m večja
je njihova semenska vrednost
spomladi in tem manjše so iz-
gube med vkletenjem.
Znano mi je, da se je Icrom-
pir marsik.je vkletil v neprimerne
kleti, temne, vlažne in zatohle.
Tu more biti izguba samo na teži
od 10 do 20 odstotkov in tudi
več. Mnogo krompirja segnije,
gomolji izgube precej življenjske
moči, s tem pa se seveda tudi
semenska vrednost zelo zmanjša.
Da je temu tako, vidimo lahko
naslednje leto na praznih mestih
p.a njivi, ki jih imenujemo »ple-
še«. Te so včasih tako pogoste,
da je celo do 30 odstotkov manj
grmov na njivi povprečno pa po
14 odstotkov, kar znaša pri pri-
delku 1.50 stotov na hektar izgubo
21 q. Zlasti zgodnje sorte so ob-
čutljive.
Kaj zmanjšuje izgube pri vkle-
tenju;
1. Krompir naj bo suh, skrbno
prebran in ohlajen, preden ga
vkletimo.
2. Med vkletenjem zahteva
krompir suho in zračno klet, ki je
zavarovana pred mrazom in vla-
go. Za semenski krompir je ko-
ristna tudi svetloba. Toplota naj
bo v kleti enakomerna (2 do 4 sto
ptnje). Mraz kromp;rju škoduje.
Pri minus dveh stopinjah začne
krompir zmrzovati. Ko se toplota
poveča, začne krompir hitro gniti.
Pri 6. stop<;njah začne krompir
po dobi mirovanja kahti. pri 8.
stopinjah pa se najraje razvijajo
razne škodljive bolezenske kali.
Odstranjevanje kalčkov pomeni
vedno zgubo in zmanjšanje pri-
delka. Prevelika vlaga v kleti pod-
pira razvoj špodljivih organizmov,
ki napadajo tudi zdrave gomolje.
3. V kleti mora biti največja
snaga in red.
4. Od jeseni do zime m tudi
pozimi je nu.jno dobro zračenje
kleti in to tako dolgo, dokler ni
ohlajena na 2 do 4 stopinje, kar
prepreči, da se kromoir prezgo-
5. Najboljši nač.n vkletenja
krompirja je, če ga vkletimo v
zabojčkih (56x36x26 cm) in da jih
napvolnimo le do ene tretjine. Na
ta nač;n pozimi krompir mnogo
lažje pregledujemo. Semenska
vrednost pa je ohranjena.
6. Pozimi ' moramo semenski
krompir večkrat pregledati, pre-
brati, odstraniti vse bolne gomo-
lje, pa tudi mehke, k; bi pozneje
začeli gniti.
7. Če se na kalčkih krompirja
pokažejo uši. ki prenaša.io razno
bolezni, klet dobro zapremo in jo
zadimamo s tobačmm izvlečkom
(na kubični meter zažgemo 2,5
kubičnega centimetra tobačnega
izvlečka!). Po 24. urah klet od-
premo in jo dobro prezračimo.
Nikotinovi hlapi kalčkom ne ško-
dujejo.
8. Spomladi prazno klet drbro
očistimo, prebelimo z apnom, ka-
teremu dodamo na lOfl litrov še
okrog o kg bakrenega apn?. Pro-
stor je dobro tudi zažveplati, če
Pa jp v kleti še krompir, pa ne
žveplamo.
To so navodila, katera naj vsak
poiiod<^'oc upošteva, ker mu bodo
v kor;st.
PTUJ, 30. SEPTE!MBR'A 1960
PTUJSKI TEDNIK
Stran 3
Pozdravi
iz Srbiie
IZ MLADINSKE DELOVNE
AKCIJE
Angelca Robinova, članica MDB
»Mladi zadružnik« okraja Marbor,
doma iz Nove vasi prt' Ptuju, ki je
v akciji v Srbiji, nam je te dni
poslala pismo sfedeče vsebine:
»Odločila sem se, da se Vam
bom oglasila v imenu naše brvga-
de in Vam vsaj v Ikratkem opšem,
kako tukaj delamo in živimo.
Ravno danes smo že vsi ne-
strpni, ker pričakujemo pcročilo
o uspehih našega dela. Že dru-
gič bcmo udarni. Po poročilih iz
prve dekade 12. septembra smo
dosegli lepe uspehe in smo po-
stali prvič udarni. Upamo in ho-
čemo, da bi IX. mariborska bri-
gada odšla z akcije z lepimi, za-
služenimi uspehi. To je želja vseh
nas, brigadirk in brigadirjev. Kljub
slabemu vremenu dosegamo uspe-
he. Tudi dnevi s slabjn vremenom
so za nas koristni. Čas pK>rabimo
za. razne tečaje: gospodinjski,
avto-moto, nižji traktorski itd.
Vsak ukaželjen in marljiv briga-
dir lahko obiskuje vsaj po en te-
čaj, ki kcnča s priznanjem za
pcikvalifikacijo. Doseže pa z mar-
ljivostjo tudi lahko razna druga
priznanja. Ob večerih imamo tudi
politična predavanja, ki jdh ved:
naš komandant brigade Mihec
Žgane. Z vso vnemo ga poslušamo
in si tudi mnogo vsega zapcmni-
mo. Važni pnjlitični dogodki so
nam sedaj znani. Mladi ljudje mo-
rajo vedeti, kaj se dogaja po sve-
tu, kako s: mladi svet utira pot
v bodočnost, v lepše, svobodno
življenje. Ob nedeljah očistimo
vse naokrog, pa tudi v barakah.
Včasih tudi delamo, če ni bilo
med tednom lepega vremena. Po-
poldne se vsi skupaj radi razve-
dnmo, pokramljamo o dcmačih in
prijateljicah ter prijateljih, pa
tudi eno n drugo o našem bri-
gadirskem življenju.
V kratkem sem Vam opisala
naše življenje, da si boste laže
predstavljali, zakaj nas ravno no-
coj tako mcčno zanima porcčilo iz
druge dekade.
S pozdravi .se oglašajo vsi bri-
gadirji iz ptujske občine ter po-
šiljajo vsem domač m in prijate-
ljem lepe pozdrave ter skupen
brigadirski pozdrav »Ho-ruk«. —
Pczdravcm se pridružuje vse
članstvo Mariborske mladinske
delovne brigade.
Pcsebno Vas pozdravlja člamca
bngade
Angelca Robinova
na delovni akciji v Srbiji
PRIPIS:
Če boste naše vrstice objavili,
nam pošljite »Ptujski tednik«.
Članek bomo izrezali in izrezek
nalepili v našo štabno knjigo. Tudi
sodelovanje s tiskom se nam šteje
msd uspehe brigadne aktivnosti.
SpcToč te naše pozdrave pred-
sedniku mlad.ne tov. Francu Te-
tičkovlču (Mladinski komite).
TRŽNE CENE
na ptujskem živilskem fr^u
v sredo, 28. septembra 1960
POVRTNINA: krompir 15—
20, čebula 50—60, česen 100—150.
rdeča pesa 30, korenček 50—60,
peteršilj 60—70. lu.ščeni fižol 60,
fižol v stročju 50, špinača IDO—
120, solata v glavah 50—60. ku-
mare 30—50, zelje v glavah 20—
30, cvetača 50—60. ohrovt 30—
40, solata endivija 30—50, papri-
ka ,50—60. paradižnik 30—40. fe-
feroni 100. rdeče zelje 30.
SADJE IN SADEŽI: jabolka
20, hruške 30. lisičke 160, gobe
220—300, jagode 300, breskve 50
—60. kostanji 40. slive 50—60.
grozdje 100—120.
ŽITARICE in MLEVSKI IZ-
DELKI: pšenica 40, koruza 40.
MLEKO IN MLEČNI IZDEL-
KI: mleko 38-40. smetana 200
sir 60—100. surovo maslo 600.
PERUTNINA IN JAJCA: ko-
koši 500—700, piščanci 500—800.
jajca 18—20.
TANINSK.I LES-
koristna surovina
Tovarna strojil v lAajsperku se
v zadnjem času resnn bctvi s pro-
blemom, kalen hi čimbolj izkoristi-
la večje količine (100 ton dnevno,
izsluženega taninskega lesa, dra-
gocene surovine, ki jo že 40 let
uporabljajo za kurjenje parnih
kotlov in je letno zgori nad
30.000 ton, lahko pa bi jo upo-
rabili za proizvodnjo kartona in
papirja ali pa za proizvodnjo le-
penke.
Svoječasna zamisel, da bi v Maj-
šperku opustili proizvodnjo tani-
na glede na 40-letno obratovanje
strojev, ki so že dotrajali, in da
bi prešli na proizvodnjo drugih
izdelkov, sedaj odpade, ker so v
zadnjih dveh letih dvignili proiz-
vodnjo z večjo storilnostjo dela
in reorganizacijo celotnega poslo-
vanja podjetja za 45 odst. Ob teh
novih pogojih proizvedene količi-
ne tanina lahko prodajo na sve-
tovnem in domačem trgu kljub
močn,- svetovni konkurenci.
Sedanji obrat bi celo lahko raz-
širili, zlasti če bi uporabljali vse
količine izluženega taninskega le-
sa za proizvodnjo papirja, lepen-
ke ali kartona, za kar so dani po-
goji, zlasti ker še na trgu dolgo
ne bo dovolj in preveč papirja,
lepenke ali kartona, ki bi ga lah-
ko izdelali iz te odpadne surovine.
V tovarni lesovine in lepenke v
Podvelki so izdelali iz izluženega
taniskega lesa kvalitetno, prožno
rjavo lepenko, kar dokazuje, da
ne more biti več govora o odpad-
ni surovini, ampak o surovini, ki
predstavlja letno najmanj 30.000
ton lesa. Iz nje bi lahko izdelali
letno nad 12.000 ton kartona in
embalažnega papirja ali pa okrog
650 ton lepenke. Industrijski biro
v Ljubljani jim je izdelal orienta-
cijski program predelave izluženih
lesnih ostankov v polcelulozo, kar-
ton ali papir.
Razširitev tovarne strojil v
Majšperku na proizvodnjo novih
izdelkov iz odpadnega taninskega
lesa bi sicer zahteval izdatne in-
vesticije, te pa bi bile hitro vr-
njene z izkupičkom za nove izdel-
ke.
Potrebe po izdelkih iz izluže-
nega taninskega lesa kažojo, da
bodo šli lahko v premet In jih
bedo lahco izdelovali dolgo vrsto
let.
Sekretar za industrijo in obrt
pri repub'i.škom zvršnem svetu bo
v kratUem sprejel pred sta vnke
Strcjilke iz Majšporka v zvezi s
problemi razširitve obrata in do-
datne p-oizvodnje ter potrebnimi
sredstvi.
Z vso prednjo problematiko
Strojilke v Majšperku je sezna-
njen obč nski ljudski odbor v
Ptuju, falo svoj klub. pri-
čakiijonM). da bo igra zelo za-
nimiva. Kot okrepitve b(Hlo
verjetno nasto|)ili znani igralci
Branika, kot u.pr. Donko. Lo-
|)onik. TlanzI. Čokov in drugi.
Ostali nedeljski rezultati ma-
riborsko nosromotne pfKizvoze:
Kovinar (Maribor) : C.rafičar
(Murska Sobota) '•>:0 (2:0).
Sever (Sladki vrh) : Korotan
(Dravofrrad) 4:2 (1:1).
Oi^tricn (Promljo) : P^^^nir
(Maribor) 3:2 (0:2). Pa
Zadružni živinski dogon
tudi v Gorišnici
KZ Goršnica-Gajevci se potegu-
je pri občinskem odboru v Ptuju
za uvedbo zadružnega živinskega
dogona tudi v Gorišnici, ker sma-
tra, da so za to dani gospodarski
in tehnični pogoji, zlasti pa ker
tako želijo živinorejci z območja
KZ Gorisnica-Gajevci.
Upravni odbor in zadružni svet
ugotavljata, da je zadružni živin-
ski dogon v Moškanjcih za območ-
je KZ Gorišnica-Gajevci odročen,
kar se odraža med drugim tudi
pri samem prometu odkupa telet.
Doslej je bilo na zadružnem do-
gonu v Moškanjcih odkupljenih
48 telet, lan,- pa jih je bilo 157.
Bližje kot v Moškanjco imajo ži-
vinorejci s tega območja v Pod-
gorce in Muretince in se nekaj
prometa steka na njihovo območ-
je. KZ Gorišnica-Gajevci ima vse
možnosti za deponiranje odkuplje-
ne živine. Odkupna podjetja vča-
sih ne morejo takoj odpremiti
odkupljene živine in večkrat se
dogaja, da mora živina iz Goriš-
nice z dogona v Moškanjcih nazaj
v depo v Gorišnico in tam čaka
tudi dan, dva na odpremo. Lju-
dem se zdi škoda živine, pa tudi
podjetja od tega nimajo kori-
sti.
V korist zadružnega živinskega
dogona v Gorišnici govori tudi sa-
ma možnost tehnične izvedbe do-
gona, saj imajo v Gorišnici tehtni-
co (do 2000 kg), ocenjevalno ko-
misijo — področnega živinozdrav-
nika in ocenjevalca — prostor za
dogon in za deponiranje odkup-
ljene živine. Dosedanje izkušnje
pri odkupu živine na dogonih ka-
žejo na to, da se več odkupljene
živine transportira na sedež od-
kupnih podjetij s tovornimi avto-
mobili kot z vlakom iz Moškanjc.
Ko ni na enem ali drugem dogonu
dovolj živine morajo po njo z vo-
zil j še drugam. Gorišnica v no-
benem oziru ni točka, ki bi kom-
plicirala odkupno mrežo, zlasti pa
če bi še sama imela živinski do-,
gon.
V Gorišnici upajo, da bo to
vprašanje skupno z Občinskim
ljudskim odborom Ptuj glede na
nakazane možnosti in okoliščine
lahko rešiti brez škode za razvoj
zadnjžnega gospodarstva na tem
območju in ustvarjanja njegovih
poslovnih centrov zaradi poeno-
stavitve in pocenitve odkupa mla-
de živine in preskrbe potrošni-
ških centrov s pridelki. Pz.
Osebna broniba
rOJSTVA. POROKE IN SMRTI
na matičnem področju Pluj
ROJSTVA: dočko so rodilo:
Valerija Prodikiika. Ptujska
gora 6 — Potra: Juliiana .\lilo-
žič. Varoja 12 Janka: Marija
Polanec. Kroovina 115 — Mila-
na: Marija .Matjašoc, .Sp. llaj-
dina 114 — Ivana: Marija Zom-
Ijarič. Zabovc i 100: .Matija Žol-
gor. Lovretic 110 — Kranca:
Zorka Ziipanič. Kidričevo ? —
.Marjana. IDoklioo so rodile:
Danica Boš vir. Hardok 2 —
Brodo: Kristina Milošič. Ro|)i-
ščo 46 — Darko: Terezija Dajč-
man. Jiršovci "O — Nado; Agi-
ca Kmotoc. Strmec ")0 — Darin-
ko: Nožka Ovčar. Za5;rob: Te-
rezija Janžokovio. Dobrava 15
— Zlato: Marija Sordinšek,
Rodni vrh •) Marijo.
POROKE: Jo/ef Grdina. Ptuj.
Masarvkova 2. in Ivana Kise-
Ijak. Ptuj, Mlinska 14.^
SMRTI: Andrej Tkalec. Ptuj.
Ormoška 14. roj. 1886. umrl
21. 9. 1960: Matevž Novak. Ptuj.
^jn^fho^«ka 16, roj. 188L umrl
20. 9. 1960.
V zadnjem času so se zdrav 11
yli se še zdravi.io v ptujski bol-
nišnici naslednji pnesrečenc:
Žunkovič Anton, Stopno 7 — pa-
del mu .le hlod na glavo; Kores
-Albert. 3reg 16 — pn delu si je
pcškd-val glavo in hrbtenico;
Korošec Anton, Župecja vas 26 —
padel je s kolesa in s( poškodoval
nego; Go.oj Boris, Vtcmarc; 3 —
pr delu si je prškcdcval levo ro-
ko; Zagoršck Marija, Zlatoličje 32
— padla je pod voz n si poškodo-
vala telo; Vcdan Danisl, Krčevina
št. 11 — nekdo ga je z nožem
napade' in mu poškodoval levo
roko; Basle Alojzija, Podgorci 40
— z vreio vodo se je pcpL^kla po
telesu; Kociper Vinko, Šardmje 36
— pade je z drevesa tn si p> -
šk.doval telo; Rep Vinko, Kdn-
čevo 39 — železo mu je padlo na
levo nogo: P:ohi Jože. Zg. Pri-
stava 23 — pade! je n si p ško-
doval levo nogo; Grof Ivan, Ve-
ličane 47 — p-škodoval si je de-
sno nogo; Golob Roža. Slovenja
vas 65 — pes jo je vgr zni' v le-
vo nogo- Cestnik Ivan, Popovci -1
— padel je po stopnicah in s; po-
škodoval glavo; Bozjak Raoko,
Markovci 20 — pn igranju st je
p-škodoval glavo; Mlinanč Juli-
jana. Mestni vrh 5 — p drla jo
je krava m j Doškod:vala telo:
Poljak Ivan. Radobojsk- bregi
— podrl ga ie avto in mu pcšk^
' "i' te'o- Cv^fk-. Tere? i^. Ptu
Ciri,-.Metcd_v drevored 5 — p.
pekla .se ie po levi roki; Krajnc
Marija. Vinski vrh 55 — padla je
pod voz ter si pošikcdovala desno
nog:; Ivanuša Slavica, Form;n 21
— padla je ped voz m si poško-
dovala levo nego; Nik č Radovan.
V. p. 8164 Ptuj — padel je z mo-
torjem in si poškodoval giavO';
Podgoršek Janez, Ložina 2 — pa-
del je in s: p'«k^dcval nogo; Ko-
res Barba d Žeta'e 66 — pad a
je in si poškcd:vala levo roko.
KIDRIČEVO
PRVI PORAZ ALUMIMIA IZ
KIDRIČEVEGA NA RAVNAH
V nedeljo je mnojjo obetajo-
če moštvo iz Kidričevega na-
stojiilo na zelo vročih tleh Fu-
žinarja iz Raven. Nihče ni pri-
čakoval, da bo .Muminij. ki ie
v zadnjem času prikazal zelo
kvaliteten nogomet. r>dšel iz
Ravon poražen z rezultatom
2:0 (1:0). Toda. ker je žoga
okrogla, se jo to zgodilo in je
domačo moštvo zasluženo zma-
>,'a1o z dvoma goloma razliko.
Moštvo Aluminija je nastopilo
/ nekoliko okrnjeno postavo,
saj ima nekaj igralcev poško-
dovanih. Gole za domače mo-
štvo sta dosegla Kovač in Ro-
žoj. Sodil jo profi tri sto glo-
flaloov .švajger iz Maribora.
SINDIKATI
SINDIKALNA PODRUŽNICA
»DELTA« SE PRIDRUŽUJE
VZGLEDU OPEKARNE
ZABJEK
Na polletni konferenci sindi-
kalne podružnice Tovarne pe-
rila »Deltam Ptuj, ki je bila
23. septembra 1960, so člani raz-
pravljali o sodelovanju pri
gradnji Delavskega doma Ptuj.
Vi člani so sprejeli sklep, da
bo vsak član delovnega kolek-
tiva prispeval enodnevni zaslu-
žek, kar znaša za celotni ko-
lektiv okrog 2800 delovnih ur.
VZGLEDU SLEDIJO TUDI
»PEKARNE-MLINI«
Člani sindikalne podružnice
Pekarne-mlini >Yinko Reš<: so
na svoji polletni konferenci
sprejeli sklep, da bo vsak član
delovnega kolektiva prispeval
zaslužek petih delovnih ur za
Delavski dom Ptuj.
Pripravljenost naših delav-
cev, da prispevajo del finanč-
nih sredstev od svojih osebnih
prejemkov in da sodelujejo pri
gradnji Delavskega doma Ptuj
dokazuje najiskreno jšo željo,
da bi čimprej zgradili v Ptuju
Delav>Izbiras< Ptuj pa bo sodelovala
v ekipi nogometnega moštva.
*
Na Občinskem sindikalnem
svetu so se že pričele priprave
za letne občne zbore sindikal-
nih podružnic sindikata pro-
svetnih in znanstvenih delav-
cev, ki bodo na območju ptuj-
ske občine v drugi polovici ok-
tobra 1960. V tej zvezi se bo te
dni sestala komisija sindikata
prosvetnih in znanstvenih de-
lavcev, ki bo izdelala podrob-
nejša navodila o letnih občnih
zborih. V prvi polovici oktobra
pa se bodo v sindikalnih po-
družnicah sindikata prosvetnih
in znanstvenih delavcev izvrši-
le predvolilne konference, na
katerih ho članstvo razpravlja-
lo o kandidatih za nove izvršne
odbore.
*
Občinski sindikalni svet je
pričel s pripravami na drugo
zasedanje plcnuma Občinskega
sindikalnega sveta Ptuj, ki bo
razpravljal o gibanju produk-
tivnosti dela in gibanju osebnih
dohodkov delavcev in usluž-
bencev v posameznih gospodar-
skih organizacijah v ptuiski
občini. V zvozi s pripravami je
Občinski sindikalni svet poslal
pismo vsem gospodarskim orga-
nizacijam, ki bodo predložile
Občinskemu sindikalnemu sve-
tu svoje analize o gibanju pro-
izvodnje in osebnih dohodkov
v prvem polletju 1960 v pri-
merjavi s prvim polletjem 1959.
Posebna komisija Občinskesra
sindikalnega sveta pa bo izde-
lala podrobnejšo analizo za ob-
močje ptujske komuno.
Iz zapi--kov in programa
Obč. '«;ti'<5V>ilTi»»ga sveta
Ptuj
Stran i
PTUJSKI TEDNIK
PTCT 50 SEPTEMBRA 1960
Nadaljevanje šole za
moistrsiie kandidate iz obrti v Ptuju
v zadnjih letih je pododbor
Obrtne zbornice Maribor v Ptuju
našel izhod v skrbi za vodilni ka-
der v obrti v samem Ptuju. Od
leta 1958 dalje je uvedel šolo za
kandidate za mojstre, k[ traja 3
mesece s popoldanskim poukom.
Doslej je šolo končalo nad 50
kandidjaiov z območja pododbora.
S to šolo so končali kandidat je za
mojstrske izpite teoretični izpit,
kar jim je tudj priznano in potr-
jeno s spričevalom ob koncu šole.
Z njimi je pridobila obrt izpopol-
njen vodilni kader, ki se sedaj
lažja znajde pri vsem odgovornem
delu.
Tudi v šolskem letu 1960-61 na-
merava pododbor nadaljevati s šo-
lo za vodilni kader v obrti v pri-
čakovanju, da bo za njo dovolj za-
nimanja s strani samih kandida-
tov, s stranj obrtnih obratov in
podjetij pa primerno razumevanje
za šolsko izpopohiitev njihovih
ljudi. Kandidati za mojstre v obr-
ti kažejo marsikje zanimanje za
nadaljnje izpopolnjevanje, vendar
jih tu in tam odvrnejo iz omalo-
važevanja šole ali pa iz precenje-
Vajenska šola v Ptuju
vanja časovne in gmotne žrtve
(10.000 din) skupno s kandidatom.
V takih primerih bi moral interve-
nirati sam kolektiv in podpreti
kandidata, ki pa bi se moral tudi
obvezati, da bo s pridobljenim
znanjem koristil pri bodočem iz-
boljševanju upravljanja obrata in
samega dela.
Prijave za šolo, ki bo začela po
15. oktobru t. 1., bo pododbor
(Ptuj, Prešernova ulica) sprejemal
do 8. oktobra 1960. Pouk bo kot
rečeno v popoldanskem času v
prostorih Vajenske šole za razne
stroke v Ptuju.
OBČINSKI KOMITE LMS
PTUJ SI JE NA IIL RAZŠIR.
JENEM PLENUMU ZADAL
VRSTO NALOG
23. septembra je bil v mali
dvorani Občinskega komiteja v
Ptuju III. razširjeni plenum
Občinskega komiteja LMS v
Ptuju. Predsednik Tetičkovič
je otvoril plenum in v uvodnih
besedah pozdravil vse navzoče,
predvsem pa predsednika SZDL
v Ptuju Ivana Krajnčiča, taj-
nika Občinskega sindikalnega
sveta Feliksa Bagarja, člana
sekretariata okrajnega komite-
ja LMS Maribor Romana Tan-
cerja in člana delovne komisi-
je pri CK LMS Načeta Boršt-
narja.
Ptujska mladinska organiza-
cija je na III. razširjenem ple-
numu znova kritično pregle-
dala svoje delo. Sprejela je
rrsto sklepov, ki naj poživijo
delo mladinske organizacije, ki
postaja iz dneva v dan važnej-
ši faktor v razvoju naše druž-
be. Lahko rečemo, da je bil
plenum zelo ploden, njegovi
sklepi pa bodo vsekakor zelo
koristili mladinskim vodstvom
tako na vasi, kakor tudi v me-
stu in tovarnah ter podjetjih.
Poudarek tega plenuma je
bil na vzgoji mladine in to na
tisti vsestranski vzgoji mladi-
ue, ki postavlja današnje mla-
dince daleč pred njene pred-
hodnike.
Plenum je sprejel vrsto skle-
pov, ki govorijo o prizadeva-
njih mladinskih vodstev, ki že-
lijo nuditi mladini vse najbolj-
še. Sicer se cesto pojavljajo te-
žave, toda mladina ne bi bila
mladina, če bi se pustila tako
kmalu ^ugnati v kozji rog«.
Ena izmed številnih nalog
mladinske organizacije na vasi
je ustanavljanje sekcij mladih
zadružnikov pri kmetijskih za-
drugah. O tem vprašanju bo-
do morali na kmetijskih zadni-
gah v bodoče mnogo več raz-
pravljati in nuditi mladini čim-
večjo pomoč. Tu bi se mladina
seznanjala z naprednim nači-
nom kmetovanja, z agrotehnič-
nimi merami, skratka s prak-
tičnimi primeri naj bi se uspo-
sabljala za napredno kmetova-
nje.
V tovarnah bo mladina usta-
navljala klube mladih proizva-
jalcev, kjer naj bi pritegnili
k delu tudi mlade tehnike in
inženirje. Ti klubi naj bi se
bavili s tematiko proizvodnje
in bodo sodelovali tudi z delav-
skimi sveti in jim predlagali
razne izboljšave itd.
Ptujska mladina je sprejela
sklep, da bo še naprej poma-
gala pri urejevanju Ljutomer-
ske ceste, kjer bo s prostovolj-
nim delom prispevala precej
delovnih ur.
Da bi se še bolj poživilo
ideološko-politično delo, bo tre-
ba ustanoviti na gimnaziji in
drugih srednjih šolah v Ptuju
marksistične krožke, kjer naj
se dijaki seznanjajo s problemi
današnjega razvoja in graditvi-
jo socialistične družbe, spozna-
vajo naj zgodovinski razvoj in
si izbirajo še druge številne
teme iz obsežnega in zanimive-
ga ciklusa predavanj.
Nikakor ne smemo zanema-
riti vključevanja mladine v
razna športna društva in v sek-
cije DPD »Svobode«, ki jih bo
ustanavljala na vasi. Za vse te
prireditve pa bo potrebovala
prostore, kjer se bo sestajala.
V Ptuju bo to kmalu rešeno in
bo dobila mladinska organiza-
cija svoje prostore, kjer bo
imela urejen klubski prostor
s televizijskim sprejemnikom
in dnevnim časopisjem. Ta obli-
ka ■ dejavnosti bo za marsika-
terega mladinca zelo privlačna.
Eden izmed najvažnejših skle-
pov je vsekakor sklep o usta-
navljanju novih aktivov LMS
v vaseh, v podjetjih in kmetij-
skih gospodarstvih. Delovno
vnemo organizirane mladine
moramo razširiti med čim širše
sloje naše mladine in jih se-
znanjati z naprednimi idejami,
ki bodo dale nadaljnjemu raz-
voju še večjega poleta.
Mnogo predstavnikov vaških
aktivov se je pritoževalo, da
imajo na vaseh velike težave s
prostori, kjer bi se lahko mla-
dina sestajala. Prav tako niso
posamezni športni objekti do-
volj izkoriščeni, ker nimajo
vaditeljev..
Na plenumu je bilo precej
govora o strokovnem izobraže-
vanju kmečke mladine. To bo
kmalu urejeno na kmetijskih
gospodarstvih, kjer se bodo or-
ganizirali izobraževalni centri
za vzgojo delavcev, prav pa bi
bilo, da se takšni centri formi-
rajo tudi pri kmetijskih zadru-
gah, kjer bi se tudi izobraže-
vala kmečka mladina.
Ce bi hoteli navesti vse po-
drobnosti o načrtih mladinske
organizacije, bi porabili preveč
prostora. To so le nekatere te-
meljne točke, po katerih se
7nislijo ravnati mladinska vod-
stva pri delu v bodočem ob-
dobju in po kaierih mislijo
tudi presojati mladinske konfe-
rence, ki se bodo prav kmalu
pričele. -tf
UPRAVIČENO
SOVRAŠTVO
Mačka in pes sta nekcč se memila,
zaicaj s« na svetu krivica godi.
Me»o in klobase pojedo drugi,
njima ostanejo samo kcsti.
Pes je predlagal, skleniva pogodbo,
naipišiva tako ne bo šlo.
Še midva spadava v hišo
in tt«Ja nama pripada meso.
Pes je bil rrmenja, pogodbo za-
kopljem,
da bom vedel za njo le sam.
Mačka je rekla, tam bo strohnela,
na podstrešje jo oonesem, za. tram.
Takoj pes jc napisa', pogodbo
in mačka z njo brž na podstrešje
zbeži.
Miška hudobna jo je staknil'a,
gri2la in grizla, pogodbe več ni.
Pes odtlej se na mačko huduje,
še vedno dobi le kosti.
Za mescm mačka več ne žaluje,
od takrat dalje miši lov.
Med milijoni kapljic v potoku,
ki je tekel po strmem pobočju v
dolino, začne nenadoma ena vpiti:
»Jaz ne bom več tek'a z vami!
Mar sem zato prišla iz oblaka na
Zemljo, da bi po teh skalah pre-
vračala kozolce in samo drvela tja
v tri dni? Sedaj bi se rada odpo-
čila, trudna sem!«
Kapljice okrog nje so se v zbo-
ru bučno zasmejale:
»Glej jo, glej, rada bi hodila
svojo pot. Kar pojdi, nihče ti ne
brani!«
Kapljica je videla, da tako ni-
kamor ne pride, zato je zvito
predlagala:
»Poslušajte! Predlagam vam, da
me izberete za svojo voditeljico in
popeljala vas bom drugam, ven iz
tega kamenja. Našle bomo drugo,
boljšo pot po travnikih in njivah,
ki niso daleč od tu.«
Smeh je utihnil, ves potok je
nejevoljno mrmral.
»Za nas je dovolj dobra ta stru-
ga, kj smo !u jo izdolble skozi sto-
letja — če pa tebi ni všeč, lahko
greš.«
»Ne bodite neumne! Pravim
vam...«
Nenaden sunek ob skalo je kap-
ljico dvignil v zrak in jo treščil
na obrežno kamenje, med katerim
je izginila.
Potok pa je šumel naprej.
Na svetu je tri milijarde
ljudi
Po najnovejšem poročilu Zdru-
ženih narodov je na svetu skoraj
tri milijarde ljudi. Države, ki
imajo največ prebivalcev so na-
slednje: Kitajska 669 milijonov,
Indija 403 milijone. Sovjetska zve-
za 200 milijonov in ZDA 180 mih-
jonov.
Vrnil se je s paše
HUMOR
Marjanca: »Očka, prosim dovoli
mi, da si ogledam nocojšnjo ba-
kljado.«
Očka, profesor matematike:
»Glej v žarnico, ki visi s stropa,
pomnoži s 5000 pa imaš najimenit-
nejšo bakljado.«
— Kakšna čudna reč pa je to?
— vpraša Metka, ko prideta do
avtomatske tehtnice.
— Tega pa ne vem prav za go-
tovo — zamišljeno pravi Bredica.
— Samo to ti lahko povem, da
mama vsak dan stopi nanjo in po-
tem postane strašno razl«čena!
Martina boli zob, zato se je
odločil, da gre k zdravniku. Ko
je pa že sedel na stolu v ordi-
naciji, je njegova odločnost po-
pustila. Zobozdravnik naroči po-
strežnici. da prinese konjak:
»No. ste zdaj spet dobili po-
trebno korajžo?«
Martin je zanikal, in to trikrat
ponovil. Zobozdravnik ga je vselej
zopet vprašal, če je že dovolj ko-
rajžen. Po sedmem kozarcu je
Martin vstal in dejal:
»Se preveč sem korajžen. Sve-
tujem vam, da .si ne drznete doti-
kati moiih 2ob.«
NA BLOKU
Domačin, ki se je ustavil na
»švabobranskem« bloku v Novem
mestu, je pokazal stražarju-be^o-
gardistu svo.io dovolilnico. Stra-
žar pa samo z njo ni bil zadovo-
ljen, temveč ga .je pobaral:
»Kaj pa imaš v nahrbtniku!?«
Domačm: »Plinsko mun;cijo in
odrezane g^ave.«
Stražar: »Ne brij norcev! Odve-
zi nahrbtnik! H.tro' Mi smo
ablast!('
Domačm ni reke! nič, samo
namazati se je in odvezal nahrbt-
niik, v katerem sta bili dve zelj-
ixaiti_ gla-vi.^ofkola njiju pa fižol...
Streli v tarčo
Preteklo nedeljo se je pričelo
tradicionalno jesensko občinsko
jtrelsko tekmovanje, kj je letos
hkrati posvečeno počastitvi 15.
obletnice osvoboditve
Na tem tekmovanju se vsako
leto ekipe strelskih družin občine
Ptuj pomerijo med seboj z zračno,
MK in vojaško puško za prehodni
pokal.
Na stadionu rokometne sekcije
ŠD Drava, na katerem je bilo pri-
merno urejeno strelišče, se je
zbralo nad 200 strelcev in ljubi-
teljev strelskega športa, ki jih je
pozdravil predsednik obč. strel,
odbora Lojze Koželj
Rekordna udeležba in doseženi
rezultati so potrdili lep napredek
tako v razširitvi kot v kvaliteti
strelskega športa na našem ob-
močju.
Prvo nedeljo se je tekmovalo z
zračno puško. Za osvojitev naj-
boljšega mesta je veljalo več že
znanih favoritov, med katerimi je
takoj v začetku prevzela vodstvo
ekipa iz Turnišča in tudi končno
z odličnim rezultatom bila naj-
boljša ter osvojila prehodni pokal
za leto 1960-61, ki ga je branila
družina Kidričevo.
Rezultati:
A. člani (ekipe):
1. SD Turnišče 1702 kroga (od
2000 možnih), 2. Kidričevo 1628,
3. Železničar I. 1560, 4. TAP 1546,
o. Gorišnica 1474, 6. Petovia 1402,
7. Pletarna 1376. 8. Delta 1336. 9.
Majšperk 1312, 10. Cirkulane 1277.
11. ObLO 1211, 12. TETO 1199, 13.
Železničar II. 1148. 14. Tomaž 1137
in 15. SD Remont 1061 krogov.
Najboljši posamezniki: 1. Pa! J.
183 krogov (Tur.), 2. Mihelač 180
(Tur.), 3. Pulko 177 (Tur.), 4. Mur-
ko 176 (Majšperk), 5. Ratajc 176
(Tur.) itd.
B. Članice (ekipe):
1. Perutnina I. 363 kresov (od
600 možnih), 2. Perutnma II. 333
krogov.
Najboljše posameznice: Meglic
150 krogov, Volgemut 149 krogov
(obe Perutnina), Skok 148 krogov
(Tur.).
C. Mladinci (ekipe):
1. Kidričevo 737 krogov (od
1000 možnih), 2. Železničar 622
krogov.
Najboljši posamezniki: Vernig
Dita 170 krogov, Hohnec Vili ml.
160 krogov, 'Verbač 149 krogov
(vsi Kidričevo).
D. Pionirji (ekipe):
1. Kidričevo 266 krogov (od 500
možnih), 2. Železničar 206 krogov.
Najboljši posamezniki: Pšajt 75
krogov. Kosi 70 krogov (oba Ki-
dričevo), Koželj 49 krogov (Želez-
ničar).
Najboljši posamezniki so preje-
li praktična darila, ki so jih po-
darila razna ptujska podjetja.
Zaključno tekmovanje z MK in
vojaško puško bo na ptujskem
strelišču v Rabeljčji vasi v nede-
ljo, dne 2. oktobra, s pričetkom
ob 8. uri. V slučaju slabega vre-
mena pa bo naslednjo nedeljo. O
zmagovalcih tega tekmovanja bo-
mo poročali prihodnjič. K. A.
Tonč ne pije več
Upokojenec Tonč ima 10.300 din
pokojnine, malo sobico na Bregu
in sam sebe. Saj se kolikor ga po-
znam, ni nikoli pritoževal. Pa če-
mu bi se? Vdovec je, vse tri otro-
ke je preskrbet, žena pa mu je
umrla, ko so bili v izgnanstvu v
Srbiji. Dolgo se ni mogel pomiriti
s tem, ker jo je imel rad.
Poosebljena skromnost je ta
Tonč. Ko drugi z večjimi plačami
ali pokojninami in še stranskimi
zaslužki nergajo, Tonč filozofsko
molči in komaj čaka, da se nape-
lje pogovor na kaj drugega.
»Kaj bom zabavljal,« mi je ne-
koč zaupal. »Zdrav sem za svoja
leta še kar. Posteljo imam v svoji
kamri, mizo in stol pa omaro. Pa
še kuhalnik, kjer si kuham. Pri
hrani nisem izbirčen: mleko, kruh,
krompir, fižol, salata včasih tudi
goveja juha ah kak drug pribolj-
šek. Kadar imajo »Pri Roziki« ri-
be Si jih seveda privoščim. To je
za moj želodec že praznik. Pa še
eno navadico sem imel vsa ta le-
ta. Tu in tam, morda enkrat ali
dvakrat na teden, sem popil v go-
stilni svojo merico vina. Največ-
krat je bilo to v soboto zvečer. Ne
da bi se kaj dogovorili, smo se
znašli nekateri upokojenci v tej
ali oni gostilni in preživeli v pri-
jateljskem pogovoru večer. Saj
veš, kako je s ptujskimi gostil-
nami: včasih imajo tu malo bolj-
šo kapljico, včasih tam. Kaj prida
ni vino nikjer, to veš. Ko je bilo
vino pred letj še po 160 din liter
ali pa 180 in 200, je še šlo. Za
štiri deci si plačal največ 80 din.
Jaz s svojimi 10.300 din pokojnine
sem smel na mesec zapiti kakih
600 do 700 din, pa sem nekako še
izhajal. Zdaj točijo to božjo kap-
ljico po 240, 280, pa tudi po 360
in 400 din. Temeljito si izprazniš
žepe, pa še bolan si. Kozarec do-
brega vina je za starejšega člove-
ka zdravilo, to pravijo celo neka-
teri zdravniki. Ali kaj, ko vino,
kakršnega danes marsikje točijo,
ni nikakršno zdravilo, ampak pan-
čanje. Pravijo, to je tipizirano,
šolano vino, prirejeno po receptih
vinskih strokovnjakov. Kaj se to
pravi: tipizirano, šolano? Vrag s
tipizacijo in šolanjem. Zakaj ni
naravnega vina, takega, ki je zra-
slo na vinski trti. Brez vsakega
dodatka. Potem ga bom spet pil.«
»Kaj ga ne piješ več?« sem bil
radoveden.
»Nič, več,« mi je odvrnil Tonč.
»Namesto vina srkam ječmenovo
kavo, če sem žejen. Zdrava in po-
ceni. Moje življenje se je, odkar
ne zahajam več v gostilno, precej
spremenilo. Postal sem ribič in go-
bar, pa še pesnik.«
Nasmehnil sem se mu m ga po-
baral: »Razloži mi, Tonč, svojo
metamorfozo. Pri tvojih letih je
zadeva zanimva.«
In Tcnč mi je razkladal: »Ali s
se kdaj malo ozri okrog sebe v
tem našem Ptuju? Ali je naše
živ.jenje le soba s štirim; stena-
mi, k.ier stanujemo, aii psarna
ali gostilna ah pa zvečer kino?
Ali ni naš Ptuj vreden, da s: ga
ogiedaš tudi od zunaj? Pa ne le
Ptuj, tud okolico si je treba ogle-
dati Rečem t-: že več desetletij
živim v tem mestu, a šele zadnji
čas sem začel spvoznavati lepote
tega kraja. Priskrbel sem si ribi-
ško karto in pri^bor ter še. na ri-
bič: jo. Ceie popoldneve presedim
tam dol: na B rih al; kjer koli.
mečem svoj trnek v vodo m sem
srečen. Saj redko kdaj hiastne
kaka ribica po vabi. Saj n: ne-
umna. Kadar pa se ie zgodi, da
katera zagrabi, je veselje, ki se
ne da popisat:. Štiri sem že ulo-
vil, odkar se ukvarjam z ribičijo:
dve nnrem, eno podust ^.eno.be-
lico. Nekaj sem j«h vrgel nazaj
v Dravo, ker niso imele predpi-
sane dolžine. Ne veš, kako je .e-
po, sedeti na bregu ob šumeči
vodi. Samo nebo je nad teboj in
voda pod tebaj. Ptiček žvrgol: v
grmu in ti dela kratek čas. Vča-
sih se naveličaš držati r'biško i
Irco. Ležeš v travo in cpazuj^,^
žuželke, k; pleza.io po bilkah. Pre-
mišljuješ svoje življenje, svojo
mladost, svoje križe in težave, pa
tudi lepe dni, ki si jih preživel.
Potem se vprašaš, koliko b; e
bila ura, morda bi bil že čas, da
se odpraviš proti dcmu. Ko se
vrnem v svojo scbico, s iskuham
skromno kosilo in če sem potre-
ben in žejen še ječmenovo kavo.
To je moja ,tipizirana, šolana pi-
jača*.
Včasih, zlasti te dni, ko je to-
plo n vlažno vreme, ko rastejo
globanje ali jurčki, se napotim v
gozdičke pod Mestnim vrhom in
iščem gobe. 2e kot qtr<:k sem jih
nabiral, zato sem tega privajen.
Z gobami imam več sreCe kot z
ribičijo Kako zadovcl.jstvo in ve-
selje, ko zagledam ob vznožju sta-
re, košate bukve .jurčka. Včasih
jih je ce'.a družnica. Če ni jurč-
kov, so tudi lisičke dobre. Po-
znam tudi kuikmake ali šamipinio-
ne. ki rastejo po travnikih. Ali pa
štorovke. Če naletim na štorov-
ke, jih dobim polno torbo.«
»Prej si rekel, da se razen ž
ribištvom pečaš tudi s pesnikova-
njem.«
»Ti praviš — pečaš. To je sicer
nekciliko prevsakdan.ii izraz. Ker
pravi pesnik naj bi bil umetnik,
rojen umetnik. To pa jaz nisem.
Vendar sem že zložil nekaj pe-
smic. Nisem se preveč trud'1 š
tem. Kar sami cd sebe so mi ste-
kli verzi. Seveda ne bedo nikoli
natisnjeni. So premalo abstraMni.
Danes je moderna abstraktna
umetnost, tako da moraš pri vsa^
kem umotvoru ugibati, kaj naj po-
meni. Pri meni je vse dosegijivo
^n cprijemJjivo. Naj ti eno teh
kitic citiram. Zložil sem .jo ob
Dravi, na ribič:ji:
Moja reka, moja Drava,
ti si m.oja IjtJiba prava,
samo tebe obožujem,
druge nič no pctrebujend
Ali pa tale:
Gozd zeleni, tihi dom,
res pozabil te ne bom,
saj poklanjaš m gkbanje,
če je lebina — kostanje.«
Stisnil sem Tcnču roko in vzkt!«
knil s Prešernom:
»Poet zdaj nov Slovencem ve-
nec vije ...« N. K.
DOMISLICE
Vse, česar se stalno poslužu-
.jemo, se obrablja, predvsem pri-
jateljstvo.
«•
Skrivnost, ki jo človek najteže
obdrži zase. je dobro mnenje, ki
ga ima o sebi.
★
Če hočeš spreminjati svet, mo-
raš začeti pri sebi.
*
• Če ženska poudarja, da pri-
pada šibkemu spolu, ie po navadi
obratno, kar mož tudi kmalu ob-
čuti.
• Če se ženska nasmehlja. se
moškemu marsikdaj ni kaj sme-
jati.
o Ko je Boiste izdal svoj veMk
leksikon, mu je rekla neka žen-
ska: »Pohvaliti vas moram da ste
izpustili vse spolzke besede.«
»Kako pa to veste ?ff je vprašal
Boiste^ »Ste jih.mar iskali?' -_
Esperantski
kongresi
Sijajno je uspel 45. UK Sve-
tovni esperantski kongres od
30. 7. do 6. 8. v belgijski metro-
F>oli Bruslju. Zbranih je bilo
nad 2500 esperantistov z vseh
kontinentov.
Prav tako je bil usp>ešen 33.
kongres SAT Svetovne delavske
esperantske organizacije v Ar-
husu (Danska). Tam je bilo 355
delavskih esperantistov iz 17
držav.
Od 23. do 30. 7. pa so zborovali
v Rotterdamu (Holandska) ude-
leženci 16. kongresa svetovne
mladinske organizacije TEJO
pod častnim pokroviteljstvom
bivšega ministrskega predsedni-
ka dr. "VV. r>ressa, ki je sam
esperartist.
V Helsinkih so se zbrali člani
mednarodne železniške espe-
rantske federacije.
Od 10. do 18. avgusta je bil
kongres bolgarskih esperanti-
stov v Tirno vem. Tam je bilo
pri otvoritvi nad 2000 oseb.
Velika udeležba je bila tudi na
kongresu italijanskih esperanti-
stov v Gortini od 12. do 15. 9.
Na vseh teh kongresih so so-
delovali tudi jugoslovanski espe-
rantisti.
Veličastne manifestacije ob
teh zborovanjih dokazujejo raz-
širjenost esperanta kot mostu
bratstva in prijateljstva med na-
rodi, ki se vedno bolj razširja
po vsem svetu. J. D.
PTL'J. 30. SEPTEMBRA 1960
PTUJSKI TEDNIK
Stran 5
Kitafska, kakor fo je
videl Moetgomery
Angleški maršal Montgomery, ki
je znan tuai v zvezi z vojaškimi
operacijami v drug, svetovni voj-
ni v Italiji, se ja pred kratkim
vrnil s Kitajskega in objavil vrsto
člankov o svojih vtisih v LR Ki-
tajski in o svojih srečanjih z
vodilnimi osebnostmi te ogromne
azijske države. Poglejmo malo,
kaj pravi o tem svojem potova-
nju.
Maocetung lin Čuentaj sta člo-
veka, ki največ pomenita na Ki-
tajskem. Prvi je pravi poglavar
Nove Kitajske, Čuenlaj pa je nje-
gov izvrševalec. On namreč izvaja
ukrepe, ki jih je sprejel Centralni
komite komunistične partije, ka-
teremu je Mao predsednik. Oče
Maocetunga je bil prvotno reven
poljski delavec, ki pa si je z
razumnim varčevanjem toliko
opomogel, da je pastal trgovec
z žitom in obogatel. Vendar pa
se je to zgodilo, ko je bil Mao že
velik in zato se je moral ta v
svoji prvi mladosti lotiti vsega,
da je lahko dokončal svoje štu-
dije.
Mao je pristen demokrat in
dobro zna oceniti vidnejše poli-
tike zapadnega sveta, čeprav se
n; še iTikoli sreča! z njimi, saj
doslej še ni zapustil Kitajske. V
pogovoru z Montgomerijem je
Mao poudaril, da ima Nova Ki-
tajska že dovolj svojih notranjih
problemov in da je zato ne briga
razširitev svojih meja, niti fizično
niti ideološko.
Povsem drugačen človek je Ču-
enlaj. Kot sin višjega državnega
uradnika (mandarina) izhaja iz
aristokratskih krogov. Je zelo
izobražen, govori prodirno in jas-
no ter je zelo prijeten sobesed-
nik, ki mu ne primanjkuje niti
humorja. Montgomeriju je nje-
gov nastop tako ugajal, da ga
je povabil na zaseben obisk na
svojem domu v Angliji. Čuenlaj
je vabilo sprejel in obljubil, da
pride.
V razgovoru je Čuenlaj pouda-
ril, da je Kitajska zaostala in
revna. Zato ima velikanske pro-
bleme industrializacije, izgradnje,
pridelovanja živeža, namakanja
in številne bonifikacij.s'ke proble-
me, vštevši regulacijo velikih rek.
ki s poplavami povzročajo vek-
kansko škodo in na tisoče člove-
ških žrtev. Za rešitev teh proble-
blemov potrebuje Kitajska naj-
manj 30 let miru. Tudi Mao je
večkrat poudaril, da potrebuje
Kitajska predvsem miru in da bi
šla v vojno ssmo v primeru na-
pada na svoje meje.
Na Kita.iskem se trudijo, da bi
zgradili socialistično državo in da
bi s pomočjo socialističnega si-
stema dvignili splošno življenjsko
raven. V ta namen se poslužujejo
»velikih skokov naprej«, da bi
čimprej dosegli ta cilj na vseh
področjih.
V Pekingu je Montgomery sre-
čal tudi gospoda Pu Yi, ki je bil
nekdaj kitajski cesar, danes pa
je v tem mestu za vrtnarja. Za-
gotovil mu je, da ni bil še nikoli
tako srečen kot je v tem svoj-
stvu.
Montgcmery se je kot vojak
zsnimal tudi za kitajsko vojsko.
Pokazali so mu vojašnico 196. pe-
hotne divizije blizu Tientsina. Ki-
tajska bi lahko s splošnim nabo-
rom imela 50 milijonov vojakov
letno pod orožjem. Ker pa jih
toliko ne potrebuje, jih vzame
samo 10 odst., ki pa jih zelo
skrbno izbere med novinci, upo-
števajoč njihovo zunanjost in nji-
hov razum. Zato so kitajski vo-
jaki izbranci, ki se kmalu naučijo
ravnati tudi z modernim orožjem.
Oborožitev kitajske vo.iske se si-
cer ne more meriti z ono v za-
padnih državah, vendar pa kar
imajo, je vse v nagboljšem sta-
nju.
Za obrambo dežele je važna
tudi vojaška organizacija po to-
varnah »Ming bing« ali nekakšna
ljudska milica, ki .je obvezna za
moške in ženske v starosti od 18
do 25 let. Maocetung je odredil,
da mora.jo vsi tudi telovaditi zju-
traj in vsi se temu povelju pokora-
vajo, ker on tako hoče. Med mla-
dino je zelo v navadi tudi »boksa-
nje s senco«.
Montgomery je tako dobil vtis,
da so Kitajci fizično zdravi ljudje.
Japonski lovci na kite
čeprav se začne sezona lova na
kite pozimi, se Japonci že zdaj
vneto pripravljajo za lov v ant-
arktičnih vodah. V konikurenci z
Norveško, Sovjetsko zvezo. Veliko
Britanjo in Nizozemsko so ujeli
lani Japonci največ kitov. Njihcvo
ladjevje za lov na kite ima so-
dobne naprave, med drugim he-
likopterje, in pa izvedene pomor-
ščake in lovce.
Ena izmed iz.pcdbud za tako
vnet lov je ta, da Japonci zei^
posegajo po kitovem me.stu na-
mesto po govedini al ribah. Jede
kuhano in pečeno kitovo mesc,
še več ga pa prtdelajo v kobase
Letos bedo cdšli na arktično cb
močje s sedmimi velikimi ladjam'
za lov na kite.
Krdelo divjih svinj
»naredilo samomor«
Učenci avto-šole v Tetovem so
bili pred dnevi priče neobičajno
zanimivega in redkega dogodka v
predelu Ljubotena na Šar-planini.
Ko je kolona, sestavljena iz ne-
kaj manjših kamionov, z udele-
ženci in kapetanom JLA Drago-
mirom Djukičem na čelu prispela
do predora na cesti Tetovo—Uro-
ševac, jo je iznendil prizor, ki se
ji je nudil. Z neke ogromne ste-
ne, visoke okrog 40 metrov, je
strmoglavilo v prepad, druga za
drugo devet divjih svinj. Vse so
bile v trenutku mrtve.
Sodijo, da so svinje bežale pred
številnejšim krdelom kakšnih več_
jih zveri ali pa so jim bili lovci
za petami. Svinje »samomorilke«
so naložili na kamione in jih pre-
peljali v Tetovo, kjer so vzbudile
veliko radovednost meščanov.
Kratko in jasno
Pred nedavnim so našli rokopis
M?rka Twaina iz časov, ko je bil
še lokalni reporter. Glavni ured-
nik ga je nenehno opominjal, naj
bo v svojem opisu dogodkov kra-
tek. Mark Twain je to storil ta-
kole: »Sir Dwight Mimble je na-
redil sam.omor. V klubu je tožil
zaradi nlavobola. vzel je whi«ky,
svoj plašč, svoj klobuk, odšel
brez »zbonom«, sedel v voz, po-
tegni! iz žepa revolver in si vzel
živMenje! Simnat'čen človek. So-
žalje z vseh strani in vse, kar
k temu spada.«
Isti dan: don r^^jstva In
smrti
Na pokopališču v Kovinu stoji
granitni spomenik z napisom: Tu
počivata Msrija in Mladen Popov.
Rodila sta se 16 maja 1876. umrla
pa sta istega dne leta 1939.
Elektrotehnika
pred tisoč leti
v okolici Bagdada s^ izkopali
ostanke galvanskih elei*.entov, o
katerih sedijo, da so stari ka-
kih tisoč let. Našli so tudi posodo,
v katero so davm prebivalci ti-
stega področja polagali elektro-
lit.
Nova kolesa
Bolj ko se bliža kaki stvari
zadnja ura, bolj je trdoživa. Tako
je tudi z našim; bicikli. V Har-
kovu so napraviili te dni proto-
tip kolesa, ki ga je moč voziti,
pa če obračamo pedale nazaj ali
naprej. Kolo bo šlo venomer na-
prej. Konstruktorji utemeljujejo
to novost s tem, da^ se mišice na
nogah hitreje utrudijo, če obra-
čamo pedale le v eno smer. V
kolo so vgradili reverzibilni pre-
nos, ki omogoča takšno vožnjo.
Avtomatični profesorji
Na newoyrškem tehnološkem
inštitutu »predava« 54 avtomatov
elektroniko, fiziko in matematiko.
Mehanični profesor je pravzaprav
aparat z osvetljeno tablo in z
množico gumbov, predavanje pa
ie posneto na magnetofonski trak.
Robot table tudi zastavl.ja vpra-
šanja in ocenjuje odgovore štu-
dentov.
Radijski telefon
Sovjetski znanstvenik Leonid
Kupranovič je izdelal žepni radio-
telefon, ki omogoča s katerega
koli mesta pogovor z vsakim na-
ročnikom v telefonskem omrežju.
Vse v uniformah
v dneh olimpijskih iger je bilo
v Rimu težko najti ljudi, ki so
bili brez uniform. Vsi oIimpi,iski
tekmovalci so bili oblečeni v
svoje državne uniforme, kdo ve
koliko tisoč je bilo belih p>olica-
jev in tudi tisti, ki so imeli ka-
kršno koli funkcijo — veliko ali
majhno — so imeli vsaik svojo
uniformo. Tu bi jih lahko našteh
precej, od vratarja na stadionih
tistih, ki ti pokažejo prostor, na-
takaric, pisarniških moči, soba-
ric, šoferjev, sodnikov, čssome-
rilcev itd. Ocena torej — Rim je
bil tudi triumf uniform. In pn
tem tudi lahko trdimo, da ."^o bile
zares vs« lepe in elegantnel_______
Sladkor in zobje
Sladkor na splošno priporoča-
mo otrokom kot dobro hranilo.
Vendar nekateri tudi odsvetujejo
otrokom, da bi se dsn za dnem
sladkali s slaščicami, češ da je
sladkor zelo škodljiv za zobe. Če
si že otrck pokvari zobovje, bo
pozneje odrasli trpel vse življe-
nje. Kaj pa pravijo zdravniki in
raziskovalci ?
Ugotavljajo, da pogostno uživa-
nje slaščic res pospešuje zobno
gnilobo, pravzav razmnoževanje
škodljivih bakterij v ustih. Nepo-
sredno po vsakem uživanju sla-
ščic bi si moral otrok dobro um.ti
zobe. To pa navadno ni mogoče.
Po najnovejš'h ugotovitvah šved-
skega zdravnika Lundguista pa
so močno sladke slaščice ali sam
sladkor (bonboni) škodl.jivi za zo-
be, če jih uživamo same. izven
dnevnih obrokov hrane, medtem
ko slaščice prav nič ne škodujejo,
če jih uživamo ob kosilu, ali ve-
čerji ali tudi ob zajtrku, ko po-
jemo tudi kaj drugega. Sladkor
lahko tedaj na splošno koristi,
ker dopolni kalorično vrednost
celotnega obroka hrane.
Led z antibiotiki
v nekaterih ameriških hladilni-
cah, predvsem v tistih, pri živil-
skih trgih, je delno tudi že v hla-
dilnih vagonih uporabljajo lede-
no kašo z dodatkom antibiotikov,
ki podaljšujejo trpežnost pokvar-
ljivih živil. Novost je baje deset-
krat učinkovitejša od dosedanjih
hladilnih naprav.
Črne in rdeče nogavice
v nekaterih hribovskih vaseh
nad Splitc«n se je ohranila stara
šega, da nosijo žene rdeče vol-
nene nogavice, dek^et^ pa črne,
prav tako pletene doma.
Iz Sovjetske zvezei
Nova sovjetska univerza
1. septembra letos so blizu
Moskve odprli novo sovjetsko
univerzo, ki ima trne »Univerza
prijateljstva«. Sprejemala bo pred-
vsem študente iz Azije, Afrike in
Latinske Amerike, ki bt želeli
študirati tehniko, matematiko, fi-
ziko, filozofijo in upravo. Uprava
je prejela že 10.000 prošenj za
sprejem, vendar pa bodo letos
sprejeli samo 500 študentov, v
nekaj letih pa tudi do 5000.
Bencin v kockah
Strokovnjaki inštituta za gorivo
akademije znanost Sovjetske
zveze so se dalje časa ukvarjali
s problemom boljšega vskladišče-
nja tekočega goriva za eksploziv-
ne motorje. Naposod so pred ne-
davnim sporočili, da so našli re-
šitev za spravio bencina izven
znanih cistern in rezervoarjev za
gorivo Izdelali so namreč kccke
z plastične snovi, v katerih so
številne pre.grade k:t v satju v
čebelnja.kih. V teh pregradah je
bencin, ki predstavlja 95 odstot-
kov teže te kocke z zelo tankimd
stenam:. Bencin v teh kockah je
popolnoma zavarovan pred izpa-
revanjem m vplivom zunanje tem-
perature, zato priporočajo ta na-
čin spravila goriva znanstvenim
ekspedicijam in vozilom, ki oprav-
ljajo službo v težkih terenskih
pcgc.jih.
Ko pride trenutek, da jo treba
preliti bencin iz o astičnih kock v
rezervoar motorja, potfm name-
stijo kccko v ročno stiskalnico in
iz nje odteče pod pritisikcm ves
bencin. Zanimivo je, da je moč
uporabili te bencinske kocke tudi
kot gorivo, ker izgoreva bencin v
njih zelo izenačeno in pri vseh
vremenskih pogojih, kar je zelo
ugodno za tur ste in ekspedicije.
Zemeljsko jedrc
Poskusi, ki so jih opravili sov-
jetski znanstveniki, so pokazali,
da je zemeljsko jedro sestavljeno
iz čistega železa, ne pa iz feroz-
nih legur ali metaliziranih sili-
katov. kakor je mislila večina
znanstvenikov. O tem piše.io sov-
jetski listi in navajajo besede
aksdemika Vladimira Zarkova. Ta
je izjavil, da najnovejša razisko-
vanja silijo k sklepu, da znaša
temoeratura v zemeljskem jedru
v globini 1800 miilj okoli 12.000
stopinj Celzija. Doslej so nrmreč
menili, da dosega ta temperatura
samo 4000 do 6000 stopinj Cel-
zija. Izkazalo pa se je, da je to-
lik.šna temneratura že na meji
med zemeljsko skor.jo in jedrom.
ilnlibiotikl v premogu
Profesor dr. V. D. Evans iz
Nottinghama je sporočil na se-
stanku društva kliničnih patolo-
gov v Londonu, da vsebuje pre-
mog nekatere antibiotike, ki so
dobili skupno ime »vitricin«. Po
besedah profesor,ia Evansa nasta-
jajo spi-ičo razkroja rastlin pod
vplivom nekaterih bakterij. Ti
antihictiki. sodeč po nekaterih
rezultatih, preprečujejo na neki
način pojav pneumokomioz pri
rudarjih.
Skupina zdravnikov iz Notting-
hama na čelu s prof. Evanson je
ugotovila, da vsebuje prah velike
koncentracije ?nt-;biotikov prav v
tistih rudnikih, kjer je zabeleže-
nih malo piimerov pneumoko-
nioze. Poizkusi so pokazali, da
preprečuje vitricin razvoj stafilo-
Atomska elektrika
v Chicagu
Z v?o zmogljiv-cstjo obratuje
atomski reaktor, ki oskrbuje z
električno energi.io 200.000 pre-
bivalcev Cnicaga. Podjetji Edison
in General Electric, ki sca reak-
tor gradili, sta prepričani, da bo
elektrika iz atomsk h central že v
nekaj letih cenejša cd tiste iz
hidro- in termoeiektraren.
Oslovske dirke
pri Portorožu
v Luciji pri Portorožu so bile
že tradicronalne dirke oslov. Na
tej. pri nas edinstven; dirki, je
sodelovalo 25 voz, v katere so bih
vpreženi osli. Prav tako je sode-
lovalo 10 jahačev na oslih. Pred
dirko so tekmovalci v povorki
krenil; iz Portoroža v Lucijo. Dir-
ke so bile na tamkajšnjem nogo-
metnem igrišču. Med jahači je
prispel prvi na cilj Almo Bello
na oslu »Nino«. Zmagovalec v
dirki vprežnih vozil je Libero
Juriševič z oslom »Moro«. Dirkam
je prisostvovalo okrog 5000 gle-
dalcev, večinoma domačih in tu-
jih turistov. Zmaa'>--'a1ci so dobili
'^'•''^^■^dne pokale in denarne na-
grade. -
kokov in povzročiteljev tuberku-
loze. S poizkusom na morskem
prašičku je dokazano, da vitricin
sploh nima toksičnih svojstev in
da preprečuje razvoj tuberkuloz-
nega procesa.
Na poročnem potovanju
Delavci tramvajskega podjetja
v Turinu so priredili prijetno pre-
senečenje svojemu tovarišu Um-
bertu Nobile na dan njegove po-
roke. Po končani ceremoniji so
mladoporočenca odpeljali do
tramvaja, okrašenega s cvetjem
in krenili po mestu. Mimoidoči so
jih povsod veselo pozdravljali.
Čedalje večje rokavice
za Američanke
v zadnjih 25 letih se je pove-
čala velikost rokavic, ki jih nosijo
ameriške žene. od številke 6 na
7, številka moških rokavic se je
pa zmanjšala od 10 na 9. Pojav
si razlagajo zejo različno. Neka-
teri pravijo, da je vzrok tega to,
ker moški delajo čedalje manj
z rokami, ženske se pa čedalje
bolj zaposlujejo v podjetijh. »Ko
da bi pred zaposlitvijo v podjet-
jih stale doma križem rok«!
Megla proti gripi
čeprav je medicinska znanost
že zdavnaj ugotovila nezdrave
posledice megle nad velikimi me-
sti, kakršni sta na primer London
in Los Angeles, kjer nenehno
visi nad mestom velikanskemu
zvonu podoben megleni pokrov,
sta se dva ameriška zdravnika
odločila za ponovne raziskave, ki
so dale presenetljiv zaključek, da
lahko megla tudi zdravilno deluje
na človeški organizem. Miši. ki
sta jih za dva meseca izpostavila
delovanju megle in drobcev indu-
strijskega dima v zraku, so po-
stale proti gnpi bolj odocrne od
ti.stih. k' so žive'^ v ugodnih pod-
nebnih razmerah.
KitajiUa: Peking
Spomenik: kamniti hrast
Na hribu Samair pn Riibarski
banji stoji nenavaden spomenik:
iz granita izklesan hrast. Posta-
vili so ga v spomin na junaštvo
narodnegia heroja Velizara Stan-
koviča-Korčagina. S hrasta, ki je
bil na tistem mestu, je ta borec
rasinskega partizanskega odreda
1942 nekaj ur s strojnico obstre-
ljeval sovražnike. Potem ga je
zadela krogla. Bilo mu je dvaj-
set let.
Letno okoli 500 umorov
v Franciji se zgodi letno okoli
500 »perfektnih« umorov. Okoli
500 ljudi je na leto ubitih, nji-
hova trupla pa odkrijejo šele čez
desetletja ali pa sploh nikoli. In
pet sto morilcev hodi po fran-
coskih ulicah, kakor da so ne bi
nič zgodilo.
Devetd^setletna dvojčka
Dvojčka Stanoje in Nisa Milojc-
vič iz Bračeva, majhne vasice v
dolini Timoka, sta dopolnila vsak
po 92 let in še ne vesta, kaj je
bolezen. Doslej nista potrebovala
pomoči zdravnika ali zobarja. En-
krat sta pa vendarle »morala«
pred zdravnika. To se je zgodilo
pred kakšnimi 70 leti, ko sta mo-
rala kot mladeniča k naboru. Od
tedaj sta bila v nekaj vojskah in
doživela mnogo težkih trenutkov
v svojem dolgem žiivljeniu, ven-
dar sta zmeraj imela srečo.
Sto let stara pipa
Vaso Kolar iz Kadme glavice
pn Drnišu ima glinasto pipo, ki
jo je njegov stari oče kupil leta
1860 na sejmu v Sinju. Starina je
še zdaj uporabna, je tudi lepo
oblikovana in poslikana.
Koliko popije človek
do 50. leta?
človek popije do 50 leta sv^je
starosti okrog 35.000 litrov teko-
čin. Res je. da človek prične pri
pitju z mlekom, toda pozneje se
tej zdravi pijači pridružijo še
druge, o katerih ne moremo trditi,
da so vse zdrave . ..
Ni dohodkov
Nedolgo tega je neki pastor
manjše verske ločine prosil svo-
jega verskega pcglavarjia za pre-
mestitev. Svo,io prošnjo je ute-
meljil takole :
1. verniki me ne ljubijo (ne
hodijo v cerkev m ne darujejo);
2. ne ljubijo se med seboj (ni
porok);
3. bog jih ne ljubi (ni pogre-
bov).
Torej moram drugam, če ho-
čem živet..
BIROKRACIJA
v Angliji moraš za vsako ma-
lenkost izpolniti brezkončne for-
mularje. Podjetn k Eric Neate je
predložil načrt za gradnjo majhne
tovarne. Ker je predpisano, da
morajo med objekti bti cvetlične
gredice, jih ie arhitekt cznači".
Ali že imate donisč kis?
Domač: kis je mnogo boljši in
tudi bolj zdrav kot kupljene esen-
ce, ki jih marsikateri želodec
sploh ne prenese. Kis si lahko
napravi vsaka pcdeželska gospo-
dinja, pa tudi v mestu se da na-
praviti domač kis.
Sveže, komaj sprešane sadne
tropine razdrobi in vsuj v snažno
kad. Rahlo potlači in pusti 4 do
5 dni. Posoda naj bo ix>knta. Ko
se tropine dobro ogreje.jo, nalij
nanje toliko vode, da jih pokriva.
Pusti to teden do deset dni, na-
kar odcedi kis, ki zdaj še ni po-
sebno močan, tropine sprešaj ali
na kak drug način ožmi. kis pa
nalij v snažen sod. ki ga uporab-
ljaš vsako leto samo za kis in
za ničesar drugega. Ne sme biti
niti najmanj plesm v ali da bi imel
kak tuj duh. Taik duh se namreč
takoj čuti v jedi. ki ni več tako
okusna. Kis pusti v vodi vsaj tri
tedne, da se za grize. To se prav«,
ocetna kislna uniči ves alkohol,
ki se je stvoril iz preostalega
sadnega sladkorja v tistih dnevih
ko so se tropine »grele«. Navadno
se napravi na kisu prevleka. Tega
ne jemlii proč. ker ščiti kis pred
slabimi bakterijami. Seveda mora
biti sod dobro zaiprt.
Če nimaš mf^žn^^sti da si na-
praviš k-s v.t;»'-'i let-^ in ti na
zpčne že pred jesenjo .primanj-
kovati, si pomagaš takole: pre-
den ti popolnoma zmanjka kisa.
skuhaj suhih hrušk ali jaboljčnih
krhljev, ohladi vodo in jo nato
mlačno nalij v preastali kis. V
kratkem času se bo zopet zagri-
zel. To naredi tudi, če je kis pre-
malo hud.
Nekmečka gospodinja pa si pri-
pravi kis na sledeč način: dokler
so jabolka, spravi v enem ali dveh
dneh jabolčne olupke m jih daj
v kozarec s širokim vratom. Naj-
bolje v takega, ki ga imaš za vla-
ganje. Da bo kis močnejši, raz-
rezi še nekaj celih jabolk v krh-
Ije, nato pa napolni z vodo. Ko-
zarec postavi na topel prostor v
kuh(n.ji, kjer naj stoji teden ali
dva. Kmalu boš videla, da se je
napravil na p>ovršini »klobuk« in
tcknat ga že lahko poskusiš. Po-
soda naj bo vedno pokrita.
Tudi kis iz suhega sadja si lab-
ko pripraviš. Skuhaj suhega sadja,
jabolk aili hrušk, ohladi, da ie
mlačno in 'laj na zmerno topel
prostor. Za vsak liter suhega
sadja lahko vzameš 4 do 5 li-
trov vode. Kuhane krhlje poberi
iz vode. V vodo. ki je malo slad-
ka, vlij pol ali en liter dobreaa
sadjevca ali vina. Pusti dva do
tri tedne, da se zagrize m dober
kis je gotov.
Stran 6
PTUJSKI TEDNIK
PTTJJ, 30. SEPTEMBR.^ 1960
Razpisi In obfcsiila
Objava
najdenih predmetov
v shtainbi Občinskega ljudske-
ga odbora v Ptuju se nahajajo
naslednj najdeni predmeti:
2 ženski kolest — 6 moških ko-
les — 1 okvir ženskega kolesa —
1 okvir moškega kclesa — 1 pa-
ket žairniic — kompletno kolo
osebnega avtomtbila — kcmpletno
koo tovornega avtomcbila —
zračnica za kolo tovornega avto-
mobila — vreča z obešalniki —
par novih otroških čevljev — žen-
ska tc-rbica z raiznimi predmeti —
več usnjenih aktovk in denarnic
— različna obleka: moške h'ače,
mcški ;n ženskti puloverji, roka-
vice, kape in kravate — tri ročne
ure — dva zavoja tekstila, kup-
ljena v Ptuju — kovček z razno
vsebino — snežna veriga za kolo
tovornega avtomobila.
Stranke, ki pogrešajo teke pred-
mete, se naj zglasijo do 15. ok-
tobra 1960 vsak torek in petek v
pisarni odseka za notranje zadeve
ObLO Ptuj, Trg mladinsk h bri-
gad 2/II, zaradi ugotovitve last-
nine.
uporablja očala, mora biti slikan
z očali.
Zraven novega vozniškega do-
voljenja sprejme voznik še brošu-
ro »Žrtvuj čas in ne življenja«, v
kateri je mnogo praktičnih nasve-
tov za vožnjo na javnih cestah.
Do 31. 12. 1960 morajo biti za-
menjana vsa vozniška dovoljenja.
Po tem času preneha veljavnost
dosedanjim vozniškim dovolje-
njem.
Iz pisarne odseka za notranje
zadeve ObLO Ptuj
Obvestilo
ženski pevski zbor DPD Svobo-
da Ptuj začne z redn mi pevskimi
vajami v četrtek, 6. oiktcbra 1960.
cb 19. uri v glasbeni šoli, soba 4.
Vabimo vse prejšnje pevke k Dol-
noštevii'ni udeležbi. Odbcr
Obvestilo
Obrtniški moški pevski zbor
sklicuje 1. redno pevsko vajo dne
3 oktobra ob 19. uri v glasbeni
šoli, soba 3. — Vabimo tudi nove
pevce. Odbor
OBJAVA
Občinski ljudski odbor, odsek za
notranje zadeve v Ptuju obvešča
vse voznike motornih vozil, da bo
tajništvo za notranje zadeve OLO
Maribor 1. 10. 1960 pričelo z za-
menjavo vozniških dovoljenj v
smislu 83. čl. Pravilnika o vozni-
kih motornih vozil.
Vsi vozniki z območja ObLO
Ptuj oddajo svoje vozniško dovo-
ljenje pri odseku za notranje za-
deve ObLO Ptuj. Trg Mladinskih
brigad št. 2-n, kjer bodo prejeU
potrdila, ki bodo služila kot nado-
mestilo do sprejema novega voz-
niškega dovoljenja.
Vsi vozniki motornih vozil mo-
rajo pri zamenjavi vozniškega do-
voljenja predložili občinskemu or-
ganu za notranje zadeve izpolnje-
no tiskovino (vprašalna pola za
voznika motornih vozil), staro
vozniško dovoljenje, ki je bilo ve-
ljavno do 31. 12. 1960, dve sliki
velikosti 3,5 X 4,5 cm ter 450 din
gotovine, poklicni vozniki D kate-
gorije pa še zdravniško spričevalo
pooblaščenega zdravnika. Slike
morajo prikazovati obličje brez
pokrivala na glavi, ne smejo biti
starejše od 6 mesecev. Če voznik
Obvestilo
Plesna športna sekc ja DPD Svo-
boda Ptuj začne 4. oktobra ob 18.
uri plesni tečaj za standardne in
latinsko-ameriiške plese v dvorani
Narodnega doma v Ptuju. Tečaji
bodo a) za pionirje, b) mladince
in c) za odrasle zakonce 4. ok-
tobra cd 17. do 20. ure. Odbor
ŠAH
šahovsko društvo E*tuj je v ne-
deljo v prvenstven: tekmi pre-
magalo §D Murska So^bota z re-
zultatom 6,5:1,5. Posamezni re-
zultati so bili: Bohak : Režonja
1:0, Rudolf : Kos 0:1, J. Podkraj-
šek : D. Havi remi, Šcrli : B. Havi
1:0, Bras : Bevnjak 1:0, Drofe-
niik : Kumin 1:0, V. Pernat : Ba-
bic 1:0, F. Pernat : Gumilan 1:0.
Povratno srečanje bo v Murski
Soboti 2. •oktobra.
★
Na brzopoteznem turnirju ŠD
Ptuj za september je zmagal Jan-
Ko Bchak, ki je dosegel 10,5 toč-
ke. Slede: Bras 9, Majcenovič 6,
Pešl 5,5. Šorli 4,5, Perger 3,5 :td.
Turistična Gomila
v Slovenskih goricah
vabi v nedeljo, 9, oktobra 1960,
(b 14. uri pcipoldne na vinsko tr-
gatev, ki bo pri razglednem stolpu
na vrhu Gomile.
Spored obsega otvoritev in po-
zdrav gostov ter novih članov, de-
file slovenskcgonških deklet z vin-
sko trto, sprejem vozn kov z
okrašenimi vozovi, defile vino-
gradnikov, zdravico »Že čriček
prepeva« (zapvoje oktet), repo-r-
tažo o vinski trti, recitaci,io »Slo-
venske gorice«, »Dve o vinskih
bratcih« (zapoje oktet), prihod in
sprejem najstarejšega vinogradni-
ka ter podelitev dariCa, »Kdere
sem jaz mali bi.ia« (zapoje duet),
folklorni nastop (starinski domači
plesi), venček narodnih o vinski
trti in kap.j ci.
Po sporedu bo prosta zabava z
vinsko trgaitvi.io in bogatim sre-
čolovom. Sodeluje.io Marulek in
Matjašek, prleški Franček s prle-
ško Miciko in drugi humoristi. —
Okrašen razgledni stolp, na raz-
{jolago ve'ik daljnogled itd. Dobra
in cenena v nska kapljica, okusne
prleške gibanice. Igrala bo do-
mača kmečka godba. Zvočniki bo-
do objav jali reklamne objave, če-
stfltke, pohvale itd. V primeru sla-
bega vremena bo trgatev nasled-
njo nedeljo.
Vabimo sosednje ustanove in
množične organizacije ter goste
iz oddaljenega Ptuja in drugih
krajev.
Pripravlj.3lni organizacij^slki odbor.
Obvestilo
Obveščamo vse prijavljence za
pouk harmonike pri DPD Svobodi
Ptuj, da se je pričel poutk že dne
21. septembra.
Pouk se vrši: za novince n ti-
ste, ki imajo končan I. letnik: ch
sredah za prediooldanske prijav-
ljence ob 10. uri, za popoldanske
prijavl.jence ob 16.30; ob sobotah
za vse druge: za predpoldanske
prijavljence ob 9. uri, za popo.-
danske prijavl.jence ob 16.30.
Pouk se vrši v prostcrih godbe
na pihala, Prešernova 27, I. nad.
Prosimo vse prijavljence, da se
držijo točno dneva in ure ix)uka.
Uprava DPD Svoboda Ptuj
RAZPIS
Delavska univerza Ptuj —
družbeno ekonomski sektor,
razpisuje v novem šolskem letu
za načrtno izobraževanje vodil-
nih kadrov sindikalnih organi-
zacij in organov delavskega ter
družbenega upravljanja vpis
slušateljev v Sindikalno poli-
tično šolo Ptuj in naslednje
seminarje:
1. v sindikalno politično šolo
Ptnj:
2. v seminar za vodstva sin-
dikalnih organizacij;
5. v seminar za predsednike
delavskih svetov, upravnih
odborov in ostale člane or-
ganov delavskega samo-
upravljanja;
4. X seminar za organe de-
lavskega samoupravljanja
v trgovini, gostinstvu in
obrti;
5. v seminar za predsednike
zadružnih svetov, predsed-
nike upravnih odborov
kmetijskih zadrug in osta-
le člane zadružnih svetov;
6. v seminar za člane kmetij-
skih zadrug.
Sindikalna politična šola Ptuj
prične v začetku novembra in
se bo zaključila s 1. majem
1961. Redna predavanja bodo
ob torkih in petkih od 16. do
18. ure. Ob sredah od 16. do
18. ure pa se bo odbijalo delo
v študijsko debatnih krožkih.
Slušatelji šestmesečne Sindi-
kalno politično šolo. ki jo bodo
z uspehom zaključili, bodo ob
zaključku šolanja sprejeli spri-
čevala.
Rok za vpis je 10. oktober
1960. Porjrobnojše informacijo
dajeta Občinski sindikalni svet
in Delavska univerza Ptu.i.
Vsi razpisani seminarji se
bodo vršili v naslednjih obdob-
jih: novomber-december, ja-
nuar-februar in marec-april.
Vpis v seminarje jc vsak dan na
Delavski univerzi Ptuj, Trg
mladinskiii brigad 4/1.
Člani zadružnih svetov in čla-
ni kmetijskih zadrug pa se pri-
javijo in vpišejo na sedežu
svoje kmetijske zadruge. k.jer
se bodo lahko seznanili tudi s
programom vseh predvidenih
izredno zanimivih predavanj.
Vse. ki se želijo vpisati v
Sindikalno politično šolo in v
seminarje, obveščamo, da smo
poslali vsem sindikalnim po-
družnicam program Sindikalne
politične šolo in programe se-
minarjev, kter si lahko ogle-
dajo temo. ki bodo predavano
v šoli ozirf>ma na seminarjih.
Delavska nniverza Ptnj
družbo"'^ "'-'^nomski
sektor
TERENSKA SLUŽBA
ZDRAVNIKOV
Hišne ob<5,kp opravljajo zdravni-
ki zdravstvenega doma Ptuj po
s ede< 8m razporedu;
30. 9. dr. Nada Pavličev;
1. 10. dr. Franc Rakuš;
2. 10. dr. Franc Rakuš;
3 10. dr Nada Pavi čev;
4. 10. dr. Emil Blagovič;
5. 10. dr. Franc Rakuš;
6. 10. dr. Ladislav Pire.
Hišne obiske na področju zdrav-
stvene {»staje Juršinci naročajte
osebno pri ZP Juršinci po mcžno-
sti v dopoldanskih urah, v nujnih
primerih tudi telefoničnc na po-
što. Zdravn k ZP Juršinci bo obi-
skoval bolniike na domu na pcd-
roč.ju KU Juršinci, KU Prlensak
in KU Vitomarci ter bližnje oko-
lice v p>opoIdanskih urah.
Zdravstvena postaja v .Turšincih
posluje ob pK>nedeI.ikih od 14. do
19. ure, druge dneve od 8. do 13.
ure.
Zdravstvena postaja Podlehnik
posluje vsak ponedeljek, sredo :n
I>etek od 14 ure dalje.
Otroške posvetovalnice: 29. 9.
v Ptuju od 14. ure dalje; 5. 10. v
Leskovcu in 6. 10. v Destern ku
od 13.30 dalje.
Vse informacije daje in naročila
hišnih obiskov sprejema dežurni
center zdravstvenega doma Ptuj,
telefon št. 80.
Hišne obiske naroča.jte v dopol-
danskih urah; pozneje naročeni
hišni oibiski bodo samo v nujnih
primer h.
Protituberf^ulozni dispanzer ZD
Ptuj posluje do nadaljnjega ra-
zen torka od 7. do 13. ure. Rent-
genski pregfedi pljuč, bolnih na
TBC. in za zdravljenje so ob tor-
kih od 13. do 18. ure, ob sobotah
cd 7. do 13. ure Ob sredah so
rentgenski pregledi pljuč za vse
druge osebe.
Specialistične ambulante pK>slu-
je.io:
internistična dnevno razen sre-
de in sobote cd 12. do 14. ure;
očesna specialistična ob torkih
od 17.30 dalje, ob sredah in sobo-
tah od 13. ure dalje;
specialistična ambulanta za uše-
sa, nos in grlo ob sredah in sobo-
tah od 13. ure dalje;
neuroJoška speciafistična ambu-
lanta cb ponedeljkih cd 13. ure
dalje;
dermatcvenerološka ambulanta
ob torkih in sobotah od 13.30 do
16. ure;
rentgenskri oregledi želodcev so
ob oonedeljkih in četrtkih cd 7.
do 12. ure.
UPRAVA ZD PTUJ
Mestni kino Ptuj
MESTNI KINO PTUJ predvaja od
50. septembra do 2. oktobra
ameriški barvni film »PREPO-
VEDAN PLANET«.
Kino »Svoboda«
Kidričevo
KINO »SVOBODA« KIDRIČEVO
predvaja 1. in 2. oktobra ame-
riški barvni film »PRIJATELJ-
SKO PREPRIČEVANJE«, 5. in
6. oktobra ruski film »RODIL
SE JE ČLOVEK«.
Kino Majšperk
KINO MAJŠPERK predvaja 1. in
2. oktobra sovjetski film »RO-
DIL SE JE ČLOVEK«.
Kino Muretinci
KINO MURETINCI predv. 2. ok-
tobra jugosl. film »H-8 ...«
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega
dragega moža, očeta in de-
deka
Maievža Novaka
odvetniškega uradnika iz
Ptuja, Mariborska cesta 16
se najiskreneje zahvaljujemo
vsem, ki so z nami sočustvo-
vali, darovali številne vence
in ga spremljali na zadnji
pot
Posebno zahvalo izrekamo
zdra'vnikom in bolniškemu
osebju splošne bolnišnice v
Ptu.ju, ki so mu z izredno
požrtvovalnostjo lajšali zad-
nje dni živl,jenja.
Prav tako se še posebej za-
hvaljujemo sosedom, ki so
nam cb najtežjih trenutkih
stali ob strani, in govorni-
kom za poslov Ine besedo ob
odprtem grobu.
Žalujoča žena, sin in hčerka
z družinama
Zahvala
Ob težki izgubi našega dobre-
ga očeta, starega očeta in tasta
ANDREJA TKALCA
čevljarskega mojstra
se najiskreneje zahvaljujemo
vsem znancem, ki so mu poklo-
nili vence in cvetje ter ga spre-
mili na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo dolgujemo
dr. Neudauerju za njegov trud
ter gasilskemu društvu Ptuj za
poslovilni govor ob odprtem gro-
bu.
Žalujoči: žena ANA. hčerks
ui sin z družino
R okomet
USPEŠNA NEDELJA
ROKOMETAŠEV
Moški
DRAVA : »MARIBOR« (Maribor)
26:10 (12:6)
V tretjem kolu je Drava gosto-
vala v Mariboru. Bili smo vsekakor
pesimisti, kar je bilo povsem ne-
potrebno. »Marihor« je moral po-
ražen zapustiti Igrišče z w. o. 5:0.
Bivša ekipa se .je razbila in zato
so bile neurejene razmere v novi
ekipi. To so novinci, ki doslej še
niso tekmovali. Pohvaliti jih je
treba zaradi izredne borbene in
nesebične igre. Dosegli bi lahko
mnogo več, toda manjka ri^aliza-
torja akcij. Bili so še tudi zplo
nerodni v podajanju, tako da je
bilo mnogo takih žig plen naše
obrambe, ki se je takrat obliilo, bodisi zaradi
zasedenosti mest ali pa zaradi ne-
znanja in izkušenj, ki jih ravno
dobi.jo na takšnih tekmah v ma-
riborski pcdzvezi.
Branik ye močna ekipa, ki je
sestavljena iz nekaj rutiniranih
rokometašlc in lepega števila
igralk košarke. Zato je bil uspeh
povssm nemogoč. Bramik je ob-
enem favorit v podzvez; in bo 'pri-
hodnje leto verjetno nastopil v
družbi najboljših.
Grajati bi bilo ekipo Drave, ker
se že pred samo igro v nečem ni
mogla zedinitl in potem je igra
trpela. Ni bilo dovolj kole:ktivne
igre. Uspeh ni bil mogoč. Najbolj-
ša strelka je bila Fece — tri
goli-
Nogomet
Prejšnjo nedeljo je bila prven-
stvena nogometna tekma med NK
Aluminijem in NK Mariborom.
Aluminij je nastopil v sledeči
postavi: Mertl, Knaus, Muršec,
Kuret, Palfi, Artenjak. Artenjak,
Eksilenski, Musič, Gerečnik, Sor-
šak.
Mariborsko moštvo je bilo zelo
ojačano z novimi člani, ki še ni-
majo pravice nastopati v prvem
moštvu kakor: Beti (Radnički Beo-
grad), Zivanovič in Backovič
(Radnički Beograd) ter Posič (Bo-
rovo).
Začetnj udarec je izvedlo mo-
štvo Aluminija ter takoj pričelo
resno ogrožati odličnega vratarja
Fišerja. Igra sama jo do 19. minu-
te potekala večinoma v sredini
igrišča, nakar je po lepi podaji
Eksilenskega Soršak povedel Alu-
minij v vodstvo.
Že 6 minut kasneje je iz gne-
če srednji napadalec gostov izena-
čil, nakar je NK Maribor prevzel
pobudo na igrišču, katera pa ni
dolgo trajala, saj je Artenjak z
lepim udarcem v levi zgornji kot
zopet povedel Aluminij. V 29. mi-
nuti je v nasprotni akciji Zivano-
vič porinil žogo vratarju Alumini-
ja med rokami v gol ter rezultat
izenačil na 2:2. S tem rezultatom
sta odšli moštvi na odmor.
Takoj v drugem polčasu je Alu-
minij pričel resno napadati ter je
izsilil več kotov, kateri pa so
ostalj neizkoriščeni. Ožja obramba
Aluminija je v tem delu odigrala
odlično, saj so se redki napadi
gostov odbijali že na sredini igri-
šča.
Vratar gostov je imel precej
možnosti pokazati vse svoje vrline,
saj mu nralci Aluminija niso dali
miru. V 55 minuti je srednji na-
padalec Aluminija Mušič z glavo
ponovno povedel Aluminij v vod-
stvo 3:2. Igrale; Maribora so nato
z vsemi silami poizkušali rezultat
izenačiti, kar pa jim ni uspelo
zaradi zelo dobre obrambe doma-
činov. V 64. minuti je zelo lepo
streljal Eksilenski mimo pokritega
vratarja ter postavil končni rezul-
tat 4:2 za Aluminij.
Pri gostih je trelja pohvaliti od-
ličnega vratarja, ki jc branil zelo
dobro, v napadu pa srednjega na-
padalca Betija, Živanoviča in Lup-
ša na desnom krilu.
Pr,- domačinih so se vsi dobro
izkazali s požrtvovalno igro ter je
treba vse pohvaliti.
V predtekmi so pionirji Maribo-
ra premagali pionirje Kidričevega
s 3:0.
Rezultati v ligi vaških aktivov
dne 18. 9. IPfin-
Hajdina : Prepolje 2 : 1
TAP : Lovrenc 3 : O
Zlatoličje : TGA 3 : O
TRI MOŽNOSTI
Nekega dne je Albert Einsten
sede! v gostilni in o nečem dolgo
premišljeval. Nazadnje je pokli-
ca! natakarja in ga vprašal:
»Zdi se mi. da sem pred pol ure
naročil pečenko. Toda. povejte mi,
prosim ali ste morda vi na to po-
zabili, ali sem jo jaz že pojede\
ali pa sem jo sploh pozabil naro-
čiti?«'