Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. popisi naj se frankujejo in podajo uredništvu lista „Mir“ T Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure Predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani usta napišejo, druga stran naj bo prazna. L Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slovencev Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista ,Mir‘ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. V' Leto XXX. Celovec, 8. malega travna 1911. St. 14. Slovenskemu ljudstvu! Državni zbor je razpuščen. Podpisani poslanci Vseslovenske ljudske stranke polagajo svoje mandate v roke svojih volilcev. Jasnega očesa gledajo da svoje delo in z mirno vestjo pričakujejo sodbe svojega ljudstva. V nebrojnih shodih ste, cenjeni volilci, v navdušenem soglasju odobravali našo politiko in se veselili naših uspehov, neštetokrat dam je Vaše zaupanje vlivalo novega poguma v dašem boju za Vašo staro pravdo. Zahvaljamo Vas danes za vse izraze Vaše ljubezni in Vaše zvestobe, ki dokazujejo, kako nepremagljiva stoji daša stranka, za katere prve služabnike smo se šteli mi kot Vaši zastopniki v državnem zboru. Prezirano si bilo slovensko ljudstvo, z zaničevanjem so te ometavali narodni nasprotniki, z viška je gledalo nate tuje ti uradništvo. Naš prvi namem je bil dvigniti tvoj pomen. In to se je posrečilo. Brez pretiravanja smemo trditi, da te danes pozna cela naša država, da te uvažujejo narodi in stranke v nji, da jih ni malo, ki se te boje. Tvoji zastopniki so zvesto branili vse, kar je tebi svetega in pokazali so večkrat, da ne klonejo svojih glav pred nikomur na svetu, kadar gre za tvoje pravice. Bilo se je mnogo hudih bojev, ki so v njih' tvoji poslanci stali v ospredju in pod vodstvom svojega načelnika pokazali strankam in vladi, da je zedinjeno slovensko in hrvatsko ljudstvo nevpogljiva sila, ki mora računati ž njo dunajski parlament in avstrijska vlada. Štiri leta je doživela prva zbornica, izvoljena po splošni in enaki volilni pravici. Dovolj za prvič! Pokazala je svežo, mlado moč, zmisel za državo in ljudstvo, zlasti pa zmisel za ustavno življenje. Zdravo delovanje v državnem zboru je započeto z izpremembo poslovnika, pri kateri so v prvi vrsti sodelovali Vaši poslanci. Izpričalo se je pa tudi, da se v Avstriji ne da vladati proti veri in cerkvi, ne proti kmetu, pa tudi ne brez Slovanov. Politična zavednost se je izredno povečala. Ljudstvo ve, da je država zavoljo njega, in da ima V Ljubljani, dne 31. marca 1911. Prui začetek uolilnega gibanja. Še predno je došla v Celovec vest, da je državni zbor razpuščen, so se že odposlala iz Celovca vabila na zaupni shod dne 2. t. m. v Celovcu zastopnikom iz vseh krajev slovenskega dela Koroške, da se posvetujejo o predpripravah bodoče, neizogibne volitve za državni zbor. ^hoda zaupnikov se ni sklicalo, ker bodo v doglednem času gospodje zaupniki itak morali v Celovec in bi za marsikoga težavno bilo, hoditi dvakrat v Celovec. Shod je otvoril g. dr. Brejc, ki je razložil, ri&aj je skiiCal zastopnike iz cele slovenske Koroške, ki so se skorodane polnoštevilno zbrali. Lovdarjal je, da je poglavitni vzrok razpusta državnega zbora vladoželjnost in samopašnost Pemškega „Freisinna“, ki hoče tudi še sedaj v državnem zboru sam gospodariti, kakor pred 40 leri, ko je imel še večino. Moč in vlada nemških uradnikov, ki so nositelji te vladoželjne domišlja-v°sti, se bo moralo streti. (Dobro-klici!) Koroški državno uradništvo edini namen služiti ljudskemu blagru. V ti zavednosti koraka ogromna množica, ki je zbrana v Vseslovenski ljudski stranki, na prvem mestu. Vaši poslanci so ponosni na Vas, dragi somišljeniki, ker vedo, da tako politično zrela, tako načelno zedinjena četa ne more biti premagana. Grebi prejšnjih dob še niso izbrisani. Še vedno se plazi med našimi narodnimi nasprotniki in med enim delom uradništva nespametna misel, da smo Slovenci manj vredni od drugih, še vedno sanjarijo nekatere stranke o predpravicah uradništva nad ljudstvom, mest nad kmeti, Nemcev nad Slovani. Te zmote so krive, da je državna zbornica dve leti pred ustavnim koncem dokončala svoje delo. Zato pozdravljamo bližnji volilni boj, ki bo izčistil zrak in razbil mnogo starih zmot. V Vaši domovini bo brez dvojbe dokazal, da je Vseslovenska ljudska stranka enakopravna zveza vseh stanov našega ljudstva,, da je v njenem taboru ves slovenski narod. Hvaležni se spominjamo svojih najožjih prijateljev, pravaških zastopnikov hrvaškega naroda, ki so se z nami enih misli in enega srca združili v eno četo in se zavedamo, da je ta zveza začetek nove srečnejše dobe za ves slovanski jug naše države. Zahvaljamo tudi zastopnike čeških kmetov in vse stranke Slovanske zveze, ki so nas podpirale v našem boju. Hvaležnega spomina na nje ne izbriše nobena sila iz naših src. Štiri^ leta našega dela in naših bojev so minula. Čisto smo ohranili zastavo Vseslovenske ljudske stranke, ki ste nam jo izročili v varstvo. Moč nam je krepila zavest, da uživamo Vaše zaupanje, in da je svet boj za duševni in gmotni blagor naše lepe domovine in njenega ljudstva. Lahko se je bojevati s tako zvesto armado, kakor je naša Vseslovenska ljudska stranka. Zvesta sebi, zvesta ljudstvu, ki je ustanovljena zanj, pojde v nove boje in k novim zmagam. Živela! Slovenci bomo šli z veseljem v volilni boj kot v protest proti krivicam, ki so se nam godile zadnje čase. Govornik spominja le na uradniške provokacije na celovškem kolodvoru, kjer vladajo ki kij e. Koroške oblasti se ne zmenijo za odloke višjih inštanc, če jim niso pogodu. Šolska oblast na pr. se ne zgane zaradi šole v Strojni, kakor da bi ne bilo že govorilo državno sodišče na Dunaju. Nemški nacionalci kričijo da Slovencev ni in so jih po tej paroli tudi šteli, vendar so pa iz strahu pred — Slovenci razdelili volilne okraje tako,'da Šlovenci ne morejo razviti svojih moči, da vsled nemških večin v teh volilnih okrajih ne morejo pokazati, da še živijo. Ne samo, da so nasprotniki slovenski del dežele zanemarjali, celo gospodarskega razvoja na podlagi samopomoči Slovencem niso privoščili in so v ta namen ustanovili deželni kulturni svet. Krono nasilstev so si pa nadeli s tem, da so pri svojem zvestem slugi baronu Heinu dosegli razpust političnega društva, da bi ljudsko štetje izvedli nemoteno in bi lumparije ljudskega štetja ne bile zabeležene v aktih. (Živahno odobravanje.) G. deželni poslanec Grafenauer je poročal o razpustu državnega zbora. Izvajal je sledeče misli: Štiriletni boj smo bili na Dunaju in priborili smo, kar je bilo neobbodno potrebno, namreč — razpust državnega zbora. (Živahno odobravanje.) S poslanci, izvoljenimi na podlagi splošne in enake volilne pravice, se je položaj v državnem zboru predrugačil, a vlada je stala in stoji še danes v starih črevljih. (Burna veselost.) Ministri menda menijo, da je med prejšnjim in sedanjim parlamentom edina razlika ta, da je bilo prej 425, sedaj pa 516 poslancev. Poslanci hočejo izvojevati pravice narodu, a ministri si mislijo, pravico imamo mi. Tem načelom primerna je bila tudi vsa vladna umetnost Bie-nerthova, ki je obstala v tem, da je državni zbor — odgodil, zaključil in sedaj razpustil. (Veselost.) Ker ministri niso razumeli poslancev, smo prišli navskriž. Nemci so se v državnem zboru združili, a ne iz načel, ampak iz mržnje do Slovanov. Krščanski socialci in liberalci so se našli, kakor stoji v sv. pismu: „In postala sta prijatelja še isti dan!:< (Bučna veselost.) Zato smo se tudi Slovani združili. (Odobravanje.) Vlada je poslancem obljubovala 45 let pravice, in poslanci so hodili poslušat, kaj vlada hoče; sedaj enkrat pa mora vlada poslušat, kar hočemo mi. (Odobravanje.) Pri nas na Koroškem so še slepci, ki vidijo samo to, .česar mi nismo dobili od vlade, ne vidijo pa, da tudi tisti, ki so šli z vlado, niso od vlade ničesar dobili. (Bes je!) Slovani smo v državnem zboru pokazali, da smo dobri Avstrijci. Ko se je šlo za priklopljenje Bosne in Hercegovine, smo ravno Slovenci pokazali, da smo patrioti in tudi Slovenci smo bili, ki smo Avstrijo rešili v - 4 urah ! Glede spremembe poslovnika je stavil predlog Slovenec g. dr. Krek, in predlog je bil sprejet; nemški vladni „Freisinn“ je pa gledal in žaloval: Zdaj ne bomo mogli v državnem zboru več streljati z revolverji, ne tinte metati, ne s policijo Slovane iz zbornice metati. Ko je hotela vlada bosenskega kmeta prodati mažarskim Židom, smo bili zopet Slovenci, ki smo jih rešili. (Burno odobravanje.) Dr. Šušteršič (živio-klici) nas je zmagoslavno vodil. Ne hvalimo se, toda rečem, da slovenske poslance občuduje ves državni zbor in danes vedno vpraševa, kaj bo storil ,.Slovenski klub“? Ko se je „Slovanska Jednota" zrahljala, smo jo napravili še enkrat, trdnejšo od prejšnje. (Dobro-klici.) Zato so se nas začeli bati. Pod klobuk so menili spraviti 75 milijonov posojila in proračun. Slovani smo vedeli, kaj bi bilo storiti, da bi ne bilo treba naložiti novih davkov. A Nemci so mislili samo nato, kako bi Slovane spravili ob veljavo. Slovani pa danes ne potrebujemo več nobenega jerobstva in smo dokazali, da smo zmožni, pa tudi dovolj močni, da v Avstriji tudi vladamo! (Ploskanje.) Mi ne pravimo, da Nemec ne sme vladati, ampak da ne sme nadvladati! (Živahno odobravanje.) Danes sta izmed 12 ministrov samo dva ministra Slovana. (Medklic: toda kakšna!) Mi zahtevamo 6 ministrov; polovico mi, polovico Nemci. (Klic: Saj ste tako skromni!) Gotovo! Kakor Čehi pri pogajanju z Nemci. Ne zahtevamo pa samo ministrov, ampak tudi spremembo sistema. Z ministri samimi nam še ni nič pomagano. Če smo kaj prosili, se nam je obljubilo, pa ne izpolnilo. Obljubovalo se je za to, da bi poslanci dali vladi, kar je od njih tirjala. Mlada je bila v škripcih, ker je imela strašno malo manjšino. Zgodilo se je, da so trije ministri glasovali za vlado, da je dobila vlada par glasov večine. Zato bi Bienerth že davno moral iti, mislil si je pa, boljše je biti minister kakor pa samo baron. Drži ga skrivna moč, ki je pa poslancem znana! Dr. Šušteršič Dr. Benkovič Demšar Fon Gostinčar Grafenauer Dr. Gregorčič Dr. Hočevar Jaklič Jarc Dr. Korošec Dr. Krek Pišek Pogačnik Povše Roškar Dr. Verstovšek Dr. Žitnik Z nagodbo z Ogri smo bili takoj gotovi, in Ogri so se čudili, da smo bili prej gotovi kakor oni. Tedaj smo namreč Slovani pridno sodelovali, med njimi tudi jaz, ki sem bil izvoljen v nagod-beni odsek. Slovani smo delovali marljivo, a ko smo videli, kaj imamo od vlade pričakovati, nam je prešlo veselje, delati za tako vlado. In ker nismo več zahajali v odseke kakor prej, so postajali odseki nesklepčni. Vladna večina sama ni bila zmožna vladati, Bienerth pa se ni udal. ker so Nemci vse pravice nasproti Slovanom smatrali za koncesije. Kaj smo trpeli na Koroškem, vsi veste. Ce pa bi nam vlada dala, kar nam gre po postavi, bi bile to — koncesije. Ko bi bili krščanski socialci storili svojo načelno dolžnost, bi bil Bienerth že zdavna šel. Tako so se objemali Bienerth in njegove stranke, a mi smo sklenili, da objamemo oba in ju zadušimo. In tako bivši poslanci sedaj apeliramo na ljudstvo. (Burno odobravanje.) S takim državnim zborom, ki samo dijete pobira, ni nič in je boljše, da gre danes kakor jutri. Zato je tudi šel. Pojdimo v volilni boj z edinostjo! Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud nam nebo blagoslovi ! (Živahno odobravanje.) Dr. Brejc je poudarjal, daje sveta dolžnost, da izrečemo „Slovenskemu klubu“, njegovemu predsedniku in svojemu poslancu svojo prisrčno zahvalo. Sam presvetli cesar je v najzadnjem času Slovence tako odlikoval kakor noben drug narod v Avstriji. Izmed vseh poslancev je pri slovesni pojedini pozdravil edino načelnika ,.Slovenskega kluba;‘, g. dr. Šušteršiča. To se je tako opazilo, da je nemški „Freisinn“ potreboval teden dni, da je prišel do sape. To je pomenilo, da se za Slovence pripravlja nova zgodovina. Keči moramo, da tisti klub in načelnik, ki so znali tako postopati, da so kot taka manjšina dobili tak ugled, zaslužita, da jim ob koncu njihovega delovanja izrečemo zahvalo. (Navdušeno ploskanje.) Nato je shod soglasno in z navdušenjem odobril postopanje „Slovenskega kluba" ter klubu, njega načelniku dr. Šušteršiču in poslancu koroških Slovencev Grafenauerju izrekel popolno priznanje in zaupanje. Urednik Smodej je poročal o taktiki vlade z ozirom na razpust državnega zbora, opozarjal na ljubimkovanje krščanskosocialne in nemško-nacionalne stranke, ki se pogajajo za kompromis. Predlagal je, da se izvoli za celo Koroško osrednji volilni odbor, iz njega pa izvoli izvršilni ali ekse-kutivni odbor z, g. dr. Brejcem kot načelnikom (na katerega se naj v volilnem gibanju naslavljajo pisma). Predlog je bil sprejet. V debato o volilnem gibanju, ki je bila zelo živahna, so razven omenjenih govornikov posegli vvečjimeri gg. dr. Ar n ej c, Bajrer, dr.Rožič, Gril, Dobrovc in drugi. Za kandidata slovenskega volilnega okraja je bil soglasno in z velikim navdušenjem proglašen g. Grafenauer. Shod zastopnikov je tudi sklenil, udeležiti se volilnega boja na celi črti z največjo živahnostjo. Končno je bil z velikim navdušenjem in soglasno sprejet predlog g. Bajerja, s katerim se izreka bivšemu predsedniku razpuščenega političnega društva in neustrašenemu voditelju koroških Slovencev, g. dr. Brejcu, za njegovo neumorno delovanje prisrčna zahvala in zaupnica! Takoj po zborovanju je imel izvršilni odbor svojo prvo sejo. Začetek volilnega boja je torej že storjen. Slovenci, opašimo si meče! Kaj je treba osahemn uolilcn vedeti? Razglas volitev in volilnega imenika. Volilci se obvestijo ob času volitve po deželnih uradnih listih in po razglasih, ki se morajo nabiti v vseh občinah in voliščih v državi. Volilce vsake posamezne občine mora imeti župan vpisane v volilni imenik, kojega sme vsakdo vpogledati in si delati beležke. Koliko ur in katere ure vsak dan se ga sme pregledati, določa okr. glavarstvo. Ob razpisu volitev mora na poziv glavarstva narediti še en imenik ter vposlati oba imenika pristojnemu okrajnemu glavarstvu. Ako okrajno glavarstvo, oziroma deželna vlada, opazi kake nepravilnosti v volilnih imenikih, jih mora uradno popraviti. Od predloženih dveh izvodov se vrne en izvod županu, ki ga mora skozi 14 dni razpoložiti v občinski pisarni (ne na svojem stanovanju, ako to ni obenem občinska pisarna). Ta imenik si sme vsakdo prepisati. Da je volilni imenik razgrnjen, se mora razglasiti v vseh katastralnih občinah s pripombo, da se smejo kake pritožbe vložiti zoper imenik tekom 14 dni, pričenši z dnevom razglasitve. Kdo sme voliti ! Voliti sme vsak 24 let stari moški avstrijski državljan, ako v dotični občini že vsaj eno leto stanuje. To leto se računa od tistega dneva nazaj, ko je bila volitev razpisana. Voliti pa ne smejo aktivni vojaki in žandarji, osebe, ki so pod kura-telo ali imajo variha, ki živijo od javne miloščine, ki so v konkurzu; kaznovani radi hudodelstva ali prestopka tatvine, pbneverjenja, goljufije, oderuštva, vlačugarstva, kovarstva izgubijo volilno pravico za čas, dokler niso kazni prestali, in pri nekaterih hudodelstvih še za nadaljnih 5 let, pri omenjenih prestopkih pa 3 leta po prestani kazni. Za 6 let izgubi volilno pravico, kdor je bil radi pregreška volilnih sleparij kaznovan. Vsak volilec mora voliti osebno. Reklamacije. Vsak volilec ima pravico zahtevati, da se izpuščene volilce v imenik sprejme, neopravičene pa iz imenika izbriše. To se imenuje reklamacija. Čas za reklamacijo je tistih 14 dni, ko je volilni imenik na pregled razpoložen. Reklamira se pri županu in sicer ustmeno ali pismeno in sicer za vsak slučaj posebej. Če se reklamira raditega, ker se je kakega volilca izpustilo, mora se reklamaciji priložiti tudi listine, ki dokazujejo, da je volilec 24 let star in avstrijski državljan, kar se doseže s krstnim listom, z domovnico, delavsko knjižico itd. Vse reklamacije s prilogami vred so kolka proste. Vzoréc reklamacije: Gospodu županu v Šmihelu. Iz priloženega krstnega in domovinskega lista (delavske, poselske knjižice) se razvidi, da sem več kot 24 let star in avstrijski državljan. Znano je tudi, da v tej občini že več kot eno leto stanujem. Zahtevam tedaj, da se me vpiše v volilni imenik za volitev državnega poslanca in v ta namen mojo pritožbo predloži c. kr. okr. glavarstvu v Velikovcu. Šmihel, dne . . . Podpis. „Ven“ se reklamira kaka oseba, ki nima volilne pravice, s tem, da se v reklamaciji navede vzrok, n. pr. da volilec še ni 24 let star ali da še ne stanuje eno leto v občini itd. Dokazati pa teh vzrokov ni treba. Tistega pa, ki se ga je ven reklamiralo, se mora o tem obvestiti in mora dotični v teku 24 ur potem, ko je bil obveščen, , ustmeno ali pismeno ali županu ali okr. glavarstvu o reklamaciji podati izjavo. Reklamacijo mora župan v treh dneh predložiti okr. glavarstvu. Zoper odločbo glavarstva se sme tisti, ki je reklamiral, in tisti, ki se ga reklamacija tiče, pritožiti na c. kr. deželno vlado. Pritožbo je treba v teku treh dni potem, ko se je dostavila odločba okr. glavarstva, vložiti naravnost pri c. kr. okr. glavarstvu. Vzorec pritožbe na c. kr. deželno vlado: C. kr. okrajno glavarstvo v Velikovcu. Z odločbo z dne . . . 1911, št...., se moji pritožbi, da naj se me vpiše v volilni imenik šmihelske občine za državnozborsko volitev, ni ugodilo. Zoper to odločbo vlagam sledeč priziv na c. kr. deželno vlado v Celovcu. (Tu se na kratko navedejo razlogi priziva.) Ker je torej dokazano, da imam volilno pravico, prosim, da se prizivu ugodi in potrebno ukrene, da se me pravočasno vpiše v volilni imenik šmihelske občine za državnozborsko volitev leta 1911. V Šmihelu, . . . Podpis. Po preteku 14 dnevnega roka za reklamacije se ne sme nobenega novega volilca več v volilni imenik vpisati. Pač pa ima c. kr. okr. glavarstvo pravico in dolžnost do 24 ur pred volitvijo iz imenika izbrisati osebe, ki sploh nimajo volilne pravice ali pa so jo po preteku reklamacijskega roka izgubile. O izkaznicah. C. kr. okr. glavarstvo napravi za vsakega volilca izkaznico ali legitimacijo, ki se __ mora vsakemu volilen na njegov dom dostaviti. Če kdo še 24 ur pred volitvijo ni dobil izkaznice, mora iti sam po njo. Kje da se jo dobi, se mora že prej razglasiti. Dostavlja izkaznice ali okr. glavarstvo ali od njega pooblaščen župan. Če je kdo izkaznico izgubil, sme od c. kr. okr. glavarstva terjati novo. Podlistek. Stari cerkovnik. (Pomladanska idila. Ruski spisal VI. G. K o r o 1 e n k o. Preložil Janko Kotnik.) Stemnilo se je. Majhno selo, ki se je tesno oprijemalo rečice, izgubljajoče se tam v daljni planjavi, je tonilo v tem tajnostnem Somraku, ki so ga polne zvezdnate pomladanske noči, kedar vstaja iz zemlje tenka megla, zgoščujoča senco lesov in zastirajoča širno in prostrano plan s srebrnkastomodro tenčico. V prirodi je bilo tiho, otožno in globoko-zamišljena vas je tiho dremala. Ubožne koče so se jedva razločevale po svojih temnih obrisih druga od druge; tupatam je zaplapolal ogenj; včasih in presledkoma so zaškripala vrata, zalajal je čuvajoči pes in zopet umolknil; sčasoma so jeli prihajati iz lahno šumljajočega lesa posamezne prikazni pešcev, prijahal je jezdec ali pridrdrala telegah To so prebivalci posameznih lesnih bivališč, ki se podajajo v cerkev pričakovat pomladanskega praznika. Cerkvica stoji na griču v sredini vasi. Okna so se že svetila v žarni svetlobi. Stari, visoki in zatemneli stolp se je izgubljal s svojim vrhom v modrini neba. 1 Telega, se imenuje na Ruskem kmečki voz. Stopnice zaškripljejo . . . Stari cerkovnik Mihejič stopa v stolp in kmalu bo njegova sve-tilnica liki žareča zvezda visela v zračnih višinah. * * * Težko je bilo starčku plezati navzgor po strmi lestvici. Stare noge mu nočejo več služiti... Čas je že, čas starčku za pokoj; zakaj mu Bog ne pošlje smrti? Pokopal je že sinove, pokopal vnuke, spremljal je v večno domovino stare, spremljal mlade, a sam je ostal še vedno živ. Težko je!... Mnogokrat je že pričakoval pomladanskega praznika, ne spominja se več, kolikokrat je čakal nanj prav v tem stolpu. In glej, zopet se je povrnil .. . Starček je stopil k stolpovi lini ter se naslonil na ograjo. Spodaj, okrog cerkve so samevali v temi grobovi selskega pokopališča; starikavi križi so jih čuvali z razprostrtimi rokami. Tupatam so se klonile nad njimi breze, še nepokrite z listjem . . . Tam izza ograje se je dvigala proti njemu hlagodišeča vonjava mladega brstja in zavel je dih z otožnim mirom večnega snu . . . Kaj bo neki ž njim čez leto dni? Ali bo zopet plezal v visočino, prav tja pod bronasti zvon, da z zamolklimi vdarci vzbudi tiho dremajočo noč, ali pa bo ležal... tam v samotnem kotu pokopališča, pod križem ? Bog vé . .. Da, on vé zagotovo, a za sedaj je hotel, da naj še enkrat pozdravi velikonočno jutro. „Slava tebi, gospod!“ — so zašepetale že privajene besede starčkove ustne, in Mihejič se je ozrl gor na nebo, žareče od milijonov zvezd ter se prekrižal . . . — Mihejič, hé Mihejič! —je zaklicalo spodaj z močnim in prav tako starikavim glasom. Prileten mož, organist, je zrl kvišku na stolp, pristavljal je roko k mežikajočim, solzenim očem, a vseeno ni mogel zazreti Mihejiča. — Česa želiš ? Tukaj sem ! — je odvrnil cerkovnik ter se nagnil .malko preko line. — Ali me ne vidiš? — Ne vidim ... Toda, ali ni že čas da udariš? Kaj misliš? Obadva sta pogledala na zvezde. Tisoče božjih ognjev je migljalo nad njima v višini. Plameneči »voz« se je bil dvignil že visoko. Mihejič je meril z očmi. — Ni še, počakaj malo... zagotovo vem ... Da, on vé. Ne potrebuje nobene ure. Božje zvezde mu povedo, kedaj da pride čas1... zemlja in nebo, sivi oblaki, ki mirno plujejo v višinah, in temni bor, nerazločno šepetajoč in pluskanje v mraku zakrite rečice — vse to mu je znano, vse to zanesljivo znamenje ... Ni zaman preživel tukaj vsega svojega življenja . . . Pred njim je oživela davna prošlost... Spominja se, kako je prvokrat- lezel z očetom na ta stolp ... Moj Rog, kako dolgo je že od tega časa, in vendar . . . kako kratko obenem! . . . Sam je bil še nežen, plavolas deček .. . Njegove oči so se razgorele; veter — ne tak, ki dviga poulični 1 Rusi slavé velikonočno vstajenje o polnoči med ve- liko soboto in velikonočjo. Slavnosti, ki so v tem združene, trajajo v nekaterih krajih po ves naslednji teden. Ljudje se takrat pozdravljajo z besedami: „Kristos voskres!1* (Kristus je vstal); nakar se odgovarja: „v istinu voskres!11 (V resnici je vstal). Nato poljubljajo drug drugega v znamenje miru in sprave, in nihče se takemu poljubu ne sme ustavljati. O volitvi. _ Voli se z glasovnicami, ki morajo imeti uradni Pečat c. kr. okraj, glavarstva. Če je kdo glasovnico Izgubil ali pokvaril, sme terjati drugo od okraj, glavarstva ali na dan volitve od volilnega komisarja. Volilna komisija obstoji za občine z manj kakor 1000 prebivalcev iz 5 članov, za občine z Vep kakor 1000 prebivalcev iz 7 članov. Dva, 0ziroma tri člane imenuje obč. odbor, ravno toliko yolilni komisar izmed volilcev. Ti štirje, oziroma sesti člani izvolijo petega, oziroma sedmega člana 1? vsi skupaj izmed sebe predsednika komisije. volilna komisija odloči, če je kdo res volilec sam aj! se samo zanj izdaja, nadalje o veljavnosti glasov; razsodi, če sme kdo glasovati, če se zoper kelilno pravico kake v volilni imenik vpisane °sebe ugovarja. Zoper tiste, ki nimajo volilne Pravice, pa se jih ni pravočasno ven reklamiralo, se ne more ugovarjati, pač pa zoper tiste, ki so yolilno pravico izgubili po ugotovitvi volilnega hnenika, in če se kdo izdaja za drugega volilca. t'a volišču smejo biti samo volilci, ki imajo 1 z k a z n i c e. Po glasovanju se mora vsak odstraniti. Na željo strank pa mora c. kr. okraj, glavarstvo dovoliti, da je pri celem volilnem dejanju, tudi pri štetju v volilnem prostoru navzočih nekaj strankinih zaupnikov. Zaupniki sesamo Priče volilnega dejanja, ugovarjati smejo toliko, kolikor drugi volilci in kakor vsak drugi volilec, opozarjati volilno komisijo in volilnega komisarja na morebitne nepravilnosti. Če se jim ne ugodi, smejo terjati, da se te pritožbe v volilnem zapisniku zabeležijo. Med volitvijo so prepovedani nagovori na volilce in vsaka drugačna agitacija v Volilnem prostoru samem kakor tudi v poslopju, kjer se volitev vrši in v bližnji okolici, ki jo določi c. kr. okr. glavarstvo. Vsak volilec mora Pokazati najprej svojo izkaznico, in potem odda predsedniku komisije svojo skupaj zvito glasovnico, ki jo predsednik skupaj zvito položi v volilno posodo. Volitev se konča ob določeni uri, Vendar se ne sme izključiti od glasovanja tistih, ki so prišli na volišče, še predno je potekla določena ura. Neveljavni so glasovi, ki se oddajo na osebe brez volilne pravice, ali ki se oddajo pod kakimi pogoji ali z naročili za kandidata in glasovi, iz katerih ni razločno povzeti, kateri osebi veljajo. Če je na eni glasovnici zapisanih več imen, je glasovnica veljavna, šteje se pa samo prvo zapisano ime. Izvoljen je tisti kandidat, ki je dobil več kakor polovico vseh veljavnih oddanih glasov. Če pa nobeden ni dobil nadpolovične večine, se vrši ožja volitev. Govor g. drž. poslanca Fr. Grafenauerja v državnem zboru dne 22. sušca 1911. Odločna beseda za kmečki stan. (Dalje.) Gotovo je, da tudi industrija vzame nam kmetovalcem mnogo delavskih moči. Toda te delavske moči bi se pri socialni politiki lahko nadomestile. Kaj pa je treba, da naši ljudje iščejo kruha v Ameriki, Rusiji ali Bosni? Nimamo li v Avstriji dosti lepe in bogate zemlje? Avstrija je država, ki nam nudi vse pogoje za srečno, udobno življenje. Ali ni ravno pri nas v Avstriji vsak dan vse polno tožba, da ravno najboljše moči ne morejo dobiti dela in morajo s trebuhom za kruhom — v tujino. Pa tudi v šolstvu, katero bom tudi danes nekoliko razmotrival, bi se moralo pač marsikaj spremeniti v tem smislu, da bi se mladina z veseljem oklenila prelepega kmečkega stanu. Seveda dandanes ni dobro biti kmet, toda s kakim profesorjem bi jaz ne šel menjati. (Veselost.) Kajti če bi se razmere normalno razvijale, bi bil kmečki stan častitljiv, ugleden in lep stan. (Pritrjevanje. Poslanec Waldner napravi medklic.) Ne, z vami gospod profesor bi ne šel menjat. (Klic: On je tudi kmet!) Da, on je tudi kmet in ima nekaj od tega; toda če bi jaz mesečno 600 gld. ali 1200 K vlekel kakor on, bi bil jaz na boljšem, kakor on! (Veselost.) Toda sedaj naj preidem na sedanjo postavo-dajo. Mi se sedaj posvetujemo o zakonu, ki naj bi tudi kmeta zavaroval, da bi bil za starost preskrbljen. To je kmečko socialno zavarovanje. Kolikor sem imel dosedaj prilike predlogo preštudirati, moram reči, zakon je potreben, a je zopet tako narejen, da bo ravno nam kmetom najmanj koristil. Predloga je dobra; toda če bistvo sedanjega socialnega zavarovanja (načrt) pregledam, vidim, da je ta predloga nič drugega kot zavarovanje zavarovanih in tolažba žalostnih! — Seveda, vse prednosti, še bolj pa vse hibe te zakonske predloge se bodo pokazale šele potem, ko bo predloga postala zakon — tedaj se bo izkazalo, kaj je pravo in kaj krivično, pošteno in nepošteno! — Razmere ravno v tem oziru so pri nas tako različne, da si je težko napraviti jasno sliko o bodočem kmečkem socialnem zavarovanju. Treba bi bilo dolgo, dobro in temeljito študirati to stvar, toda to more storiti le kak bogataš, ne pa reven poslanec kot sem jaz. Dalje imamo zadružni zakon, ki zadeva zadruge. Ta zakon smatram za najboljši, kar se je za ljudstvo sklenilo, toda če vlada hoče, da bo ta zakon prišel ljudstvu v kri in meso, tedaj kličem vladi: Podpiraj, izobražuj ljudstvo! Ljudstvo potrebuje moralne in gmotne podpore (od zgoraj), ljudstvo potrebuje pouka! A vlada sama kaže največkrat ravno za take zakone, ki so največjega življenjskega pomena, najmanj smisla in razuma. Kadar pa so kje ugodne razmere za zadružništvo, tedaj pa nima denarja! V naši Avstriji se nahaja troje zlo, ki se različno poraja po posameznih kronovinah in volilnih okrajih. Tudi za Koroško bom te tri zle napake zaporedoma razmotrival. To troje zlo, ki se nahaja po celem našem cesarstvu, se glasi: uradništvo, vojaštvo in šola. Gospodje se bodo morda čudili, da štejem šolo za zlo, ko sem vendar preje rekel, da je bila šolska postava zelo koristen in potreben zakon in je še danes. Toda to postavo so naredili ljudje, ki so imeli sicer dobro voljo pa mnogo premalo smisla, da bi bili napravili tako postavo, ki bi se bila lahko prilagodila posameznim deželam. Ne morem trditi, da bi imeli na Koroškem premalo šol. Kar se tiče slovenskega dela Koroške, ki ga imam čast zastopati, imamo skoro ravno toliko šol kakor gostilen. Tudi nikakor ne trdim, da ni potrebno, novih šol graditi, kajti šola ni nič drugega ko nadaljevalna vzgoja otrok, ki odrastejo vzgoji starišev. Jaz sem kot deželni poslanec svojega volilnega okraja v slovenski Koroški 13 let javno zagovarjal in zastopal želje slovenskega prebivalstva v šolskem oziru, toda žalibože bil sem vselej od vladajoče nemške ošabnosti — oprostite mi, rekel bi skoro — vsled brezobzirnosti nemškonacionalne večine javno zasmehovan. Tako se namreč godi, ker imamo na Koroškem jako čudno volilno postavo, vsled katere ne more tretjina slovenskega prebivalstva, koroški Slovenci, poslati primernega zastopstva v deželni zbor. Pomislite, gospodje! Tretjina prebivalstva ima samo dva zastopnika, vseh poslancev je pa 44. Deželni volilni red je tako sestavljen, da nam za sedaj ni bilo mogoče poslati več poslancev v deželni zbor. Čudno je, da vlada na Koroškem ne ve, da mora braniti tistega, ki je bolj slab. To ravno je prekletstvo v Avstriji, da pri nas vedno branijo močnejšega, kdor pa skoraj nič nima, mu hočejo še tisto malo vzeti, kar ima. Koroški Slovenci imajo torej v koroškem deželnem zboru dva zastopnika in ta dva ne premoreta nič proti večini deželnega zbora. Večina si je torej, vsaj v prejšnjih letih tako uredila, da me je pustila po poslovniku dvakrat govoriti in, ko sem bil s svojim drugim govorom pri kraju, so prišli nasprotniki in me pričeli zdelavati, ker so vedeli, da se ne morem več braniti in ne dobim več besede. Moji predlogi so bili popolnoma nedolžni in pravični. Zahteval sem, da se poučujejo otroci slovenskih starišev v slovenskem jeziku, da naj se uči nemški jezik na podlagi slovenskega učnega jezika in naj se vpelje šestletna učna doba z obligatno ponavljalno šolo. Prosim, če niso to zahteve, katere zamore vsak pošten nasprotnik sprejeti, potem se pa sploh vse neha. Toda celih 13 let je bil moj glas glas vpijočega v puščavi in po pregovoru: ,.Kdor ima škodo, mu ni treba skrbeti za zasmeh", sem bil tudi jaz deležen zasmehovanja v veliki meri. Pretrpel sem vse, ker Bog je že vedel, da mi mora dati precejšnjo mero telesne obsežnosti, da ložje prenašam vsakovrstne napade. Zdaj je pa prišel, trinajst let pozneje, moj prebrisani tovariš v deželnem zboru, profesor dr. Steinwender, ter je stavil v deželnem zboru ravno tak predlog, kar sem jaz zahteval že skozi trinajst let leto za letom. Izpustil je seveda samo moje jezikovne zahteve. Ker je stavil predlog, je bil tudi enoglasno sprejet v šolskem odseku. Ta predlog je bil torej sprejet v koroškem deželnem zboru enoglasno, odposlali so ga v deželni šolski svet, da ga preštudira in jaz sem radoveden, kakšen obraz bo naredila naša deželna vlada k temu predlogu. Za predlog ne bo lahko mogla biti, proti njemu se tudi ne bo mogla izreči, dr. Steimvenderja tudi ne bo mogla lahko odbiti, ker je pridobil s svojim predlogom mnogo zaupanja med volilci. Vidite torej! Kar sem jaz zahteval celih 13 let, so zametavali, češ, da je neumno. prah, ampak lahen, z mirnimi krili visoko nad zemljo vejoč — je razmršaval njegove kodrčke... Spodaj, daleč, daleč so se premikale neznatne Postavice, lesene hišice so bile istotako majhne in les se je popolnoma umaknil tja v daljavo, okrogla poljana, na kateri stoji selo, pa se mu je zdela tako velika, skoraj neskončna . . . — Da, to je tista poljana — se je nasmehnil sivi starček, ko se je ozrl na majhno poljano pod seboj. Prav takšno je tudi življenje ... V mladosti ne vidiš njegovega konca ... In sedaj je tako majhno kakor bi bilo na dlani, od početka do °vega groba, ki si ga je bil poiskal tam v kotu Pokopališča. Bliža se čas pokoja — slava tebi zato, o gospod. — Težko je hoditi častno po poti življenja . .. Mokrotna zemlja, njegova mati, ga iJo kmalu sprejela v svoje naročje . . . Toda, čas bo že. Še enkrat je pogledal Mihejič na zvezde, snel čepico, in prekrižavši se jel razpletati zamotane zvonske vrvi... V trenotku pa je nočni vzduh vztrepetal od zamolklih udarcev ... Drugi, tretji, četrti . . . drug za drugim so se ruzlili mogočni in zategli glasovi, doneči in pojoči, Po tiho dremajoči predprazniški noči . . . Zvon je umolknil. V cerkvi se je pričela služba božja. V prejšnjih letih je Mihejič vedno sPlezal po lestvici dol ter se postavil kje v kotu, Pri vratih, da bi molil in poslušal petje. Sedaj Pa je ostal v stolpu. Težko bi bilo zanj; po vsem telesu je čutil neko utrujenost. Sel je na klop er prisluškaval zamolklim odmevom zibajoče se .ronovine; globoko se je pri tem zamislil. O tem je mislil? On sam bi niti morda ne mogel odgovoriti na to vprašanje . . . Njegova leščerba je slabo razsvetljevala stolpovo izbo. Motno doneči glasovi zvonov so se bili porazgubili po mraku; presledkoma je zadonelo iz cerkve petje kakor tiho mrmranje, nočni veter pa je premikaval vrvi, privezana k železnim zvončevim kembeljnom. Starček je naslonil sivo glavo, po kateri so rojile neskladne misli, na prša. ,,Tropar3 pojo!" — je mislil starček in videl tudi sebe spodaj v cerkvi. Na koru je zapelo deset otročjih glasov. Stari svečenik, pokojni oče Naum, zapoje s tresočim glasom; nad sto glav se priklanja kakor zrelo klasje ob vetru in se zopet dviga . . . Ljudstvo se prekrižava . . . Sami znani obrazi, a vsi so že ranjki ... V mislih gleda strogo obličje očetovo, poleg njega stoji starejši brat, v isti vrsti z očetom ter se prekrižava globoko vzdihujoč. Tam glej, je tudi on sam, cvetoč od zdravja in krepke sile, poln upanja v bodočo srečo, v radosti življenja . . . Kje je zdaj ta sreča? Starčkove misli so vzplamtele kakor ugašujoči plamen, ki še enkrat vzplapola ter z žarko lučjo posveti v vse kotičke preživelega življenja . . . Samo neskončne težkoče, skrbi, gorjé . . . Kje je tista sreča? Bridka usoda je zarezala gube na mlado lice, skrivila je njegovo hrbtenico, naučila je tudi njega vzdihati kakor starejšega brata . . . In glej, tam sredi kmečkih žensk stoji s ponižno sklonjeno glavo njegova „mlajša“. Dobra žena je bila, nebeško kraljestvo. In veliko težav je morala prestati ubožica! ... Ali je res potreba, da delo, da neskončno, in neprestano gorje 3 Tropar je velikonočna pesem : Kristus je vstal od mrtvih. Vaše zdrauje uničuje žensko lepoto? Oči postanejo kalne in izraz večno topega strahu pred nepričakovanimi udarci življenja spremeni veličastno krasoto mladenke . . . Kje je njegova sreča? Le sin mu je ostal, sam, upanje in radost njegova, a zaslepila ga je hinavščina ljudi . . . Vzkipelo in razgrelo se je pri tem starčkovo sreč. Zatemneli obrazi svetih podob pa zro nemo na človeško gorje in krivice ljudi . . . Vse to je minilo, vse je daleč za njim . . , In sedaj je ves njegov svet ta stolpova izbica, kjer tuli veter v temi, premikaje vrvice zvonov . .. Bog vas sodi, Bog sam! — je šepetal starček ter sklonil niže sivo glavo, po licu pa so spolzele vroče solze. — Mihejič, hč Mihejič! Kaj, si menda zaspal? — je zakričalo od spodaj. — Ka-aj je? — je odvrnil starček ter hitro stopil na noge . . . Moj Bog, ali nisem morebiti zares zaspal! Nikoli v življenju še nisem doživel take sramote. In Mihejič je zgrabil hitro, z vajeno roko. po vrveh. Spodaj so se kakor mravlje pregibale množice kmetov. Zastave, bliščeče se v zlati tkanini, so zaplapolale v zraku. Procesija se je jela pomikati okrog cerkve, kvišku proti Mihejču pa se je dvigal radosten klic : Kristus je od mrtvih vstal !“ Kakor val je odmeval ta klic v Mihejčevi duši . . . Zazdelo se mu je, da ognji voskovih sveč plapolajo močneje, da se je brezštevilna množica silneje vzvalovila, zastave so letale v zraku semintja, vstali veter pa je zajel valove _ si ohranite! Oslabelost in l’ellerjev fluid z znamko „Elza-fluid“. Dvanajsterica bolečine izginejo, Vaše oči, živci, mišice, kite se okrepčijo, spanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopet utrdi, ako rabite za poskušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko). V vsaki hiši nega dneva, ako se namoči perilo že na predvečer s pralnim praškom ki popolnoma izloči vso nesnago. Pralni prašek je predmet zaupanja, kajti lahko je ponarejen in težko je ponaredbo dognati. Ako kupite izdelek tvrdke, katera Vam za. pristnost jamči, tedaj bodete gotovo prejeli zanesljivo pralno sredstvo. Ponarejeni pralni praški (prah iz mila) sicer tudi dobto čistijo, a uničijo v kratkem času vsako perilo. Najboljši in najzanesljivejši pralni prašek je vsekakor Schichtov pralni ekstrakt MŽenska hvala-. Sedaj je pa stavil eden izmed prvih mož nemško-nacionalne stranke ravno isti predlog in morajo mu priznati, da je pameten. Tukaj ne morem govoriti na dolgo in široko o šolskih zadevah na Koroškem, ker sem govoril o tem že velikokrat v državnem zboru. Saj bi šlo na Koroškem v šolskih zadevah vse dobro, samo ako bi imela vlada dobro voljo. Kadi ljudskih šol v Strojni, v St. Danijelu in v Vogrčah in radi 40 prošenj in rekurzov, katere so že leta 1888. ali celo leta 1885. vložile slovenske občine na ministerstvo v zadevah slovenskega pouka na ljudskih šolah, radi teh stvari sem bil neštetokrat v ministerstvu. Gospod naučni minister grof Stiirgkh mi je v državnem zboru zatrjeval, da je njegova miznica prazna. S tem je hotel povedati, da je priden delavec. V zadevi šol, katere sem ravno imenoval, so se mi dajale v ministerstvu najboljše obljube in zatrdila. Reklo se mi je: Prošnje in pritožbe so opravičene, so postavne in se bodo rešile v najkrajšem času. Vprašali so celo dotičnega poročevalca telefonično, kako veliko je že naredil? Po dolgem čakanju je slednjič res prišel odgovor, toda ravno nasproten, kakor so mi pa prej v ministerstvu obetali. Od tega časa ne smatram ministerstva za uk in bogočastje nič več za urad, ki je zmožen poslovati samostojno, ampak je samo izvrševalna oblast koroškega deželnega šolskega sveta in izvršuje samo povelja, katera mu daje koroška šolska oblast. Sedaj imamo od prejšnjih 16 slovenskih šol imamo samo še dve. (Medklici: Čujte, čujte! — Poslanec Nagele: Jih boste že zopet dobili!) Da, moj ljubi tovariš. To ne gre tako, kot bi pihnil! (Poslanec Nagele: Gre pa vendar!) Mora iti, ne kot da bi šlo, ampak jaz vam povem: Mora iti, ker tak sistem, kakor ga imamo sedaj v slovenskih šolah na Koroškem, je nenaraven (pritrjevanje) in država in vlada ne bo mogla takega izrodka neumnosti na Koroškem nič več trpeti. (Živahno pritrjevanje.) Ako bi pa kdo hotel trditi, da koroški Slovenci ne občutijo potrebe po slovenskih šolah, moram pokazati na pritožbe občin Strojna, Št. Danijel in Vogrče. Vlada bi čisto lahko izdala tak odlok, kakor je izrečen v razsodbah državnega in upravnega sodišča, ako bi le hotela. Vidite torej, gospodje moji! Ako hočejo dobiti koroški Slovenci šolo, ki odgovarja naravnim potrebam in razmeram, morajo se vkljub vsem obljubam ministerstva in vkljub naklonjenosti gospoda naučnega ministra, katero se mu je ljubilo pred letom izražati v državnem zboru, vkljub temu vsemu se morajo zatekati do najvišje sod-nijske oblasti, da pridejo do svoje naravne in neoporekljive pravice, Gospodje! To so stvari, ki ne morejo dobro vplivati na mir v deželi in na sporazum obeh narodnosti. (Klic: Jako dobro!) Ako pa na nekoliko bolj krepek in bolj jedernat način izrazim svojo nevoljo, potem se reče, da smo mi tisti, ki „hecamo“, da smo „Hecslovenci“ in tudi mojo malenkost prištevajo k takim ljudem. Druga malenkost je pa vedno „Kranjec“, ki prihaja na Koroško in' tukaj „heca“. Jaz poznam pa jako mnogo Korošcev, ki so prišli na Kranjsko in tam v resnici ščuvali. Jaz sem rojen Korošec in rojen Slovenec (poslanec Zuleger: Odtod tudi ime ,,Grafenauer“!) in če očitajo moji nasprotniki, da imam nemško ime, česar sicer ne morem tajiti, a bi se mi tudi ne sanjalo ne, da bi se tega sramoval, ne spremeni to nič na stvari, da sem od svojega rojstva skoz in skoz s slovensko krvjo prepojen. Ako smem na to očitanje kaj odgovoriti, bi bilo edino to, da imam v sebi še eno čustvo nemškega izvora in to je „čustvo pravičnosti". Sedanji nemški nacionalci na Koroškem pa nimajo nobenega čustva pravičnosti, ker so k večjemu šele v tretjem rodu ponemčeni Slovenci in nimajo niti nemškega, niti slovenskega čustva pravičnosti. (Konec prihodnjič.) mohorieva družba na Koroškem. Glavno radi slabe letine nazaduje letos Mohorjeva družba po vseh deželah. Zlasti po vinorodnih krajih nazaduje ponekod občutno. Tudi na Koroškem bo letos manj udov, kot lani. Vendar je po mnogih farah tudi napredovala. Sedaj še ni vseh podatkov. Pregledati je torej mogoče stanje samo približno. Dosedaj stoji število udov po posameznih dekanijah sledeče : 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. fara 1. Beljak. lani letos več ali manj kot lani Beljak . . ... 44 44 0 Brnca . . ... 48 52 + 4 Dev. Marija na Žili 71 73 + 2 Loče . . . ... 68 64 — 4 Sv. Lenart . ... 79 90 4- 11 Podklošter . ... 29 33 + 4 Šteben . . ... 76 — — Skupaj . 415 356 -P 17 Manjka torej še ena fara. Doslej je napredka za 17, do lanskega števila manjka v beljaški dekaniji še 59 udov. 2. Borovlje. fara lani letos več ali manj kot lani 1. Kapla 88 — — 2. Bajtišče 8 — — 3. Bilčovs 109 113 + 4 4. Borovlje 33 21 — 12 5. Glinje 28 33 + 5 6. Št. Janž 64 78 H- 14 7. Kotmaraves . . . 85 85 0 8. Podljubelj .... 36 49 + 13 9. Sele 75 — — 10. Slov. Plajberg . . 60 60 0 11. Sveče 130 — — 12. Šmarjeta .... 52 69 -h 17 13. Žihpolje .... 54 59 4- 5 Skupaj . 882 576 -f- 46 Manjkajo še 4 fare Napredek znaša doslej 46 udov, do lanskega števila manjka še 255 udov. Nazadovale so Borovlje in to znatno, namreč 29, 36°/0. Vse druge fare so^ napredovale, največ Šmarjeta (J- 17), pojtem Šent Janž (-)- 14) in Podljubelj (+- 13). Šent Janž je na celem Slovenskem druga fara. Prekosi jo edino še Solčava na Štajerskem, a še to jako neznatno. Na Kranjskem zaostaja tudi najboljša fara, namreč Sora pri Škofji Loki, precej daleč za Šent Janžem. 3. Celovec. Manjka še mnogo podatkov, raditega se ne more sestaviti pregleda. Lani je bilo v tej dekaniji udov 478, letos jih je doslej 285. Do lanskega števila manjka torej še 193. V farah, ki so poslale podatke, smo nazadovali skupno za 22 udov. Napredovale so Škofiče (-)- 3), Poreče (-)- 1), semenišče (+- 3). Nazadovali: Marijanišče (—3), Sv. Duh (— 3),. Sv. Lovrenc (— 4). Pri starem so ostali: Kapucini, Gospa Sveta, Hodiše, Otok. 4. Dobrlaves. fara lani letos več ali manj kot lani L Dobrlaves . . . . 111 130 4- 19 2. Apače .... . 25 28 4- 3 3. Galicija . . . . 37 41 -h 4 4. Globasnica . . . 62 49 — 13 5. Jezersko . . . . 63 59 — 4 6. Kamen .... . 26 20 — 6 7. Št. Kancijan . . . 120 — — 8. Korte .... . 26 25 — 1 9. Št. Lipš .... . 79 44 — 35 10. Mohliče . . . 13 15 -i- 2 11. Obirsko . . . . 30 — — 12. Ravno .... . 30 28 — 2 13. Reberca . . . . 50 45 — 5 14. Šteben pod Juno . 26 28 4- 2 15. Št. Vid . . . . . 92 2 — 16. Železna Kapla . 197 — — 17. Žitaraves . . . . 87 83 — 4 Skupaj . 1074 587 — 40 Manjkajo še štiri fare. Doslej je primanjkljaja 40 udov, do lanskega števila manjka še 477 udov. Najbolj je nazadoval Št. Lipš, namreč skoraj za polovico (35), potem Globasnica (13), Kamen (6), Reberca (5), Jezersko in Žitaraves (po 4), Ravno (2), Korte (1). Napredovala je najbolj Dobrlaves (19), Galicija (4), Apače (3), Šteben in Mohliče (po 2). glasov ter jih na širokih zamahih odnesel kvišku, soglasujoč s prazniškimi zvonovi . . . * * * Nikoli še ni zvonil stari Mihejič tako čudovito lepo. Bilo je kakor da bi prepolno srce starčkovo prešlo v mrtvo bronovino; in glasovi so peli, trepetali, smejali se ter plakali obenem; spleteni v ta čudežni venec so se dvigali kvišku proti zvezdnatemu nebu. In zvezde so vztrepetale iskreneje, razgorele so se in zvoki so drhteli in se prelivali v nebeško harmonijo, ter iz-nova padali k zemlji z ljubečo naklonjenostjo .. . Močnejši bas je gromovito bučal in metal od sebe mogočne glasove napolnivše nebo in zemljo: ,.Kristus je vstal!" Dva tenorja, drhteča od zaporednih udarcev železnih kembeljnov sta ga spremljala s petjem, radostno in zvonko: „Kristus je vstal!" In celo majhna dva soprana sta si prizadevala, da ne zaostaneta za drugimi ter se vpletala med močnejše in radostno kot dva otročička pela: „Kristus je vstal!" Zdelo se je, kakor da se stari stolp trese in guga semintja in veter, ki je vel okoli lica cerkovnikovega, kot da bi trepetal ter ponavljal s silnimi krili: „Kristus je vstal!" In starčkovo srce je pozabilo na življenje polno muk in trpljenja ... Pozabil je stari zvonar, da je njegovo življenje zaklenjeno v to tesno stolpovo višino, da je sam ostal v življenju kakor stari štor, razdejan od zle nevihte . . . Poslušal je te zvoke, pojoče in plakajoče, dvigajoče se k visokemu nebu in padajoče zopet bedni zemlji, in zdelo se mu je, da ga obkrožajo njegovi sinovi in vnuki, da so to glasovi večjih in manjših njegovih otrok, glasovi, ki se zlivajo v en sam kor in pojo njemu za srečo in veselje, kojega nikoli ni videl v svojem življenju ... In stari zvonar je vlekel za vrvi, solze so mu begale po licu in srce mu je silovito bilo v iluziji sreče . . . * * * * Spodaj pa so poslušali ljudje in govorili so drug k drugemu, da še nikoli ni zvonil stari Mihejič tako čudovito . . . A naenkrat je večji zvon nepričakovano močno vztrepetal ter hipoma umolknil ... Zamotani podglasovi so izginili v neskončen tresljaj, kakor otožno glaseča se struna, katera se trese, preliva in plače ter polagoma utihne v zraku .. . Stari zvonar se je izmučen spustil na stol in dve poslednji solzi ste tiho zakotalili po bednem licu navzdol. * * * Hej, pošljite koga v zameno, kajti stari zvonar je dozvonil !... Smešniee. Učitelj: „Zakaj pa bežiš v hišo, Jožek, ko jaz mimo grem?" Jožek: „Tečem po klobuk, da se vam morem odkriti." Popotnik: „Prosim za karto." Uradnik železnice: „Kam pa?" Popotnik: „Domov“. 5. Pliberk. fara lani letos več ali manj kot lani 1. Pliberk . . 257 — — 2. Črna . 128 — — 3. Št. Danijel . 51 52 ' + 1 4. Guštanj . 101 — — 5. Javorje . 27 25 — 2 6. Kazaze . . 45 — — 7. Koprivna . 37 34 — 3 8. Kotlje . 54 48 — 6 9. Možica . . 126 — — 10. Prevalje . 198 189 — 9 11. Šmihel . . 186 176 — 10 12. Strojna . . 21 29 4- 8 13. Vogrče . . 69 70 + 1 14. Zvabek . . 66 65 — 2 Skupaj . 1346 687 — 22 ' Doslej smo nazadovali za 22 udov, do lanskega števila manjka še 659 udov, pet far še ni poslalo podatkov. Največ je nazadoval Šmihel (— 10), potem Prevalje (—_ 9), Kotlje (— 6), Koprivna (— 3), Javorje in Žvabek (po 2 uda). Napredovala je Strojna (8), Vogrče in Št.Danijel (po 1 ud). 6. Rožek. fara lani letos več ali manj kot lani 1. Domačale . ... 20 18 — 2 2. Dvor . . ... 64 56 — 8 3. Na Dravi . ... 26 31 + 5 4. Št. Ilj . . ... 50 60 + 10 5. Št. Jakob . ... 153 137 — 16 6. Kostanje ... 38 — — fara lani letos vee ali manj kotlani Logaves . . . . 34 34 0 Pečnica . . . 25 26 4- 1 in £odg°rje • • • 50 63 H- 13 Ih. Rožek .... 42 41 — 1 J1- Lipa .... 17 17 0 št. Jurij . . . 37 35 — 2 LL Skočidol . . . 52 16 — 36 Skupaj 608 534 — 3 Manjka še 1 fara, doslej smo nazadovali za 36 udov, do lanskega števila jih manjka 74. Najbolj je ^azadoval Skočidol, namreč za 36, to je za 69%) Jakob za 16, to je za 10%, Dvor (za 8), Poinačale in Št. Jurij (po 2), Rožek (1). Napredovalo je Podgorje (13), Št. Ilj (10), Na Dravi (5), -Sečnica (1). Pri starem so ostale: Logaves in Lipa. 7. Spodnji Dravograd. več ali manj kot lani fara lani letos f. Spodnji Dravograd . 38 39 4- 1 2. Libeliče .... 62 58 — 4 3. Ojstrica .... 23 33 -4 10 4. Suha 29 23 — 6 Skupaj . 152 153 4- 1 8. Šmohor. fara lani letos več ali manj kotlani L Šmohor 6 3 — 3 2. Žilska Bistrica . . 48 49 -4 1 3. Blače 46 37 — 9 4. Borie 47 30 — 17 S. Brdo 54 48 — 6 6. Čače 27 21 — 6 7. Gorje 28 16 — 12 8. Št. Jurij .... 66 61 — 5 9. Melviče .... 38 36 — 2 10. Št. Pavel .... 11 11 0 U. Št. Štefan .... 32 22 — 6 Skupaj . 403 338 — 65 Ta dekanija je najžalostnejša. Število udov je padalo povsod, samo v Bistrici je narastlo za «nega in pri Št. Pavlu je ostalo pri starem. V L or j ah je padlo Blačah za 20%. fara 1. Tinje 2. Grabštanj 3. Sv. Jakob 4. Št. Lipš -5. Medgorje 6. Št. Peter 7. Podkrnos 8. Pokrče 9. Radiše . 10. Slov. Šmihel H. Timenica 12. Št. Tomaž 13. Žrelec . . Skupaj . 391 160 + 14 V tej dekaniji je doslej število udov narastlo 2a 14, toda do lanskega števila manjka še 231, torej čez polovica, ker 7 far še ni poslalo podatkov. Nazadoval je samo Podkrnos za 1 uda. Zadiše so napredovale najbolj (8 udov.) za 43%, v Borlah za 36%, v 9. Tinje. lani letos več ali manj kotlani ... 42 — — ... 74 — — ... 10 12 4- 2 .... 10 — — ... 37 — — ... 33 — — ... 30 29 — 1 ... 37 — — ... 61 69 GO + ... 12 — — ... 13 15 -4 2 ... 17 19 4- 2 ... 15 16 -4 1 10. Trbiž. fara lani letos več ali manj kotlani 1. Trbiž 5 5 0 2. Pontabelj . . . . 6 5 — 1 3. Rabelj 19 10 — 9 4. Vrata 0 12 + 12 5. Ukve 45 41 — 4 0. Žabnice . . . . 29 31 + 2 Skupaj . 104 104 O Število je ostalo torej pri starem. Pravzaprav «o stare fare te dekanije nazadovale za 12 udov, toda ta primanjkljaj se je pokril z udi, katere j« nabral nek priprost človek v Vratih, kjer poprej bi bilo udov. Napredovale so edino Žabnice, najbolj bazadoval je Rabelj. ■ . vec an etos manj kotlani 19 + 1 67 0 25 +4 36 — 2 55 +3 48 — 1 115 -f- 1 56 +4 29 +3 52 + 2 502 + 15 11. Velikovec. fara !• Velikovec Djekše in Kneža 3- Gorenče d- Grebinj r>- Št. Jurij d- Klošter J- Krčanje Št. Peter 9. Ruda jt'- Št. Rupert Šmarjeta Št. Štefan Movbre . Skupaj lani 18 67 21 38 26 52 23 59 49 114 52 26 50 595 V tem dekanatu smo torej povsod napredovali, izvzemši Grebinj, kjer je število padlo za 2. Napredek je bil po posameznih farah majhen, skupaj pa znaša 15. Manjka še troje far. Do lanskega števila manjka še 93 udov. 12. Razne. fara lani 1. Št. Pavel .... 12 2. Volšperk .... 12 3. Po drugih krajih . 16 Skupaj . 40 letos 12 8 5 25 več ali manj kotlani 0 — 4 — 11 — 15 Lani je bilo na Koroškem udov Mohorjeve družbe 6428, letos jih je doslej 4317. Do lanskega števila jih manjka torej še 2111. Devetindvajset far še ni poslalo zapisnika udov. Po farah, ki so poslale zapisnike, smo nazadovali skupno za 109 udov. Nazadovali smo v 6 dekanijah, napredovali v 5, pri starem ostali v eni. Največji napredek je v Borovljah (46), dalje: Beljak (17), Velikovec (15), Tinje (14), Spodnji Dravberg (1). Najbolj je nazadoval Šmohor (65), dalje: Dobrlaves (40), Rožek (36), Pliberk in Celovec (po 22), razni kraji (15). Seveda ti podatki še niso zaključni. Ker prihajajo še neprenehoma novi udje in se številke lahko še znatno spremene. Prosimo naše poverjenike in druge somišljenike, naj nam še naberejo kaj udov. Mohorjeva družba je največja trdnjava in ponos koroških Slovencev. Pokažimo pred drugimi Slovenci, da nam je draga in da^razumevamo njeno važnost. Kar zamore mali Šent Janž v Rožu, bi zamogla morda še kakšna druga koroška slovenska fara. Majhno nazadovanje v kraju, kjer je število že itak visoko, nima nobenega pomena. To je od leta do leta odvisno od letine in drugih okoliščin. Slabo znamenje je pa, ako pade število kar za 30% ali še več in ako pada redno leto za letom. Prihodnjič priobčimo razmerje udov Mohorjeve družbe po posameznih.farah do števila prebivalstva. Šele iz te tabele se bo lahko razvidelo resnično stanje Mohorjeve družbe na Koroškem. V mnogih slučajih se lahko iz stanja Mohorjeve družbe sklepa na versko, narodno in politično zavednost dotičnega kraja in na živahnost delovanja. Dr. Lénard. Daroui. Za podljubcljski »Delavski ,Elza-fluid“ stane samo 5 kron. Učinljive prvine raharbara-korenine, ki pospešujejo preosnovo, tedaj izboljšujejo kri, vsebujejo bolečine utehajoče, tek pospešujoče, krč olajšujoče Eellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko „EIza-kroglice11. 6 škatel franko 4 krone. Razpošilja E. V. Feller v Stubici, Elza-trg 67 (Hrvatsko). Prya češka splošna delniška družba za Zavarovanje na življenje v Pragi, katera ima svoje generalno zastopstvo za jugoslovanske dežele v Trstu, ulica Donizetti 5, je kupila te dni na najlepšem prostoru naše slovanske Prage tri hiše, Ljer si sezida svojo lastno palačo. Vsi češki listi so poročali o tem kot o posebno razveseljivem dogodku, in sicer z ozirom na jako lepi razvoj le edine slovanske delniške zavarovalnice, kakor tudi z ozirom na pravi pomen nakupa teh Poslopij, ki se nahajajo na izvanredno važnem kraju, kar se tiče položaja in tudi njihovih velikosti. Kupnina znaša nad 2,100.000 kron! Vse tri hiše bodo podrli in omenjeni zavod si sezida njivem mestu s prav znatnimi stroški lastno, krasno in veliko palačo. Ta palača bo res krona Vseh dosedanjih novih poslopij na Pfikopih ter Ua trgu Sv. Vaclava, služila bo pa tudi v okras cele Prage. Nakup omenjenih hiš je zelo ugoden, Zaloga suHna, platna, modnega in manufaiiturnega blaga. Najmja zalogo preprog. Mestni trg št. in 23. veletrgovina. Harodno podjetje. Popolne opreme za neueste. : Hotel Trabesinger o Celoocu : Uellkoušiia cesta št. 5 se priporoča potnikom, Iti prenočujejo n Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni. Deliho dvorišče za vozove in tri hleve za honje. Za zabavo služi kegljišče, i"1 “ = po uti swiis no senčnatem vrtu. V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. Velike duorane za shode in ueselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik: Ivail MillOIlig. saj se je potegoval za nje z vso silo tudi nemški velekapital, ker so dani v popolni meri vsi pogoji, da se bo prav dobro obrestovalo novo poslopje. Kaj je Najbolj preizkušeno in od prvih avtoritet ter tisočev _ praktičnih zdravnikov tu-7 zemstva in inozemstva priporočeno živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke in odrastle; ima veliko živilno vrednost, pospešuje tvoritev kosti in mišic, ureja prebavo in je v rabi ceneno. Zveza ,,Marijin dom“ v Trstu. Slovenskim dekletom, ki prihajajo trumoma za kruhom v Trst, posvečuje posebno pažnjo in skrb zveza „Marijin dom“. Zveza „Marijin dom“ pripravlja 800 članicam Marijine družbe svetišče, shodnico in zavetišče v slučaju brezposelnosti, bolezni in starosti. Nakupila je v to svrho zemljišče s hišo za 40.000 kron. Polovica te svote je še na dolgu. A kje še denar za zidanje svetišča in shodnice? Zveza „Marijin dom“ je ustanovila letos v ulici S. Francesko št. 15. I. nad. „Zavod sv. Cite“, zavetišče za brezposelna dekleta. Zveza, ki zasleduje tako svete in plemenite ci je, gotovo zasluži, da jo uvažujete in podpirate. Živimo v dobi, ko se tolike pozornosti obrača na slabotnega otroka, v dobi, ko smo začeli zavzemati se za svoje na tujem živeče rojake, da se nam ne poizgube. Taki otroci so naša neizkušena dekleta, katera je potreba in mnogokrat žalibog tudi lahkomiseljnost odtrgala skrbnemu materinemu varstvu ter je pognala v velikomestno življenje, kjer brez nadzorstva in prepuščena sama sebi kaj lahko zgube vero, poštenje in narodnost. Rojaki! Trkamo na Vaša krščanska in rodoljubna srca. Z •malim darom in s priporočilno besedo pomagajte nam pri rešilnem delu! Darovi za „Društveni dom“ v Žitarivasi so darovali: Marija Kajžer, Malčape 20 kron, Jožef in Anton Kampuš, Malčape 5, Janez Petek, Žitaravas 5, Jožef Kurat, Žitara-vas II. dar 4, Ivan Stanič, Mlinče 2, Jernej Plantev, Dule II. dar 5, Miha Karničar, Dobrova 10, Saplotnik Martin, Malčape 2, Cisti dobiček od veselice dne 19. svečana 24, Ivan Pečnik, Lepen 1; Vič. gg. Franc Mihi, župnik, Žib-polje, 2; Franc Vuk, Kotmaravas 1;^ Janez Boštjančič, župnik, Kamen 3 ; Jožef Svaton, župnik, Št. Vid 2 : Plave Pavel, Praboj 1, Gtašpar Brienc, Selo 4, O-ašpar Hobel, Pogrče 1, Andrej Mičej, Rikarjavas 1, Jožef Habič, Št. Vid 1; Matevž Memc, Žitaravas 4 K. Lepa hvala! Živeli nasledniki! Tri ouce na pašo bi rad oddal do jeseni proti primerni odškodnini. Kdo? Pove uredništvo „Mira“. Incin MdCDQIIpI posestnik na Gočah, p. JUul|i IHijuulhIuI, Vipava, Kranjsko, ima več rožmarina naprodaj. Loterijske številke i. aprila I9ii: Gradec 84 12 82 54 38 Dunaj 2 42 68 17 38 Tržne cene v Celovcu 3. malega travna 1911 po uradnem razglasa: Blago 10C od k? do 80 litrov (biren) K V K v K V Pšenica . . . . Rž 19 — 19 50 11 18 Ječmen . . . . 21 54 21 85 11 50 Ajda — — — — Oves 18 — 19 42 6 60 Proso .... Pšeno . . . . — 28 57 18 Tnrščica . . . Leča Fižola rdeča . . Repica (krompir) . — 9 33 4 20 Deteljno seme . . — Seno, sladko 6 6 50 „ kislo . . . 4 5 Slama .... 3 50 5 Zelnate glave po It 10 ko SOV Repa, ena vreča . — — — - — — Mleko, 1 liter . 24 26 Smetana, 1 „ — 60 1 20 Maslo (goveje) • 1 kg 2 80 3 20 Surovo maslo (putar), 1 '2 80 3 40 Slanina (Špeh), povoj., 1 n 2 20 2 40 „ ., surova, 1 1 90 2 — Svinjska mast . 1 n 2 20 2 30 Jajca, 1 par . . — 14 — 16 Piščeta, 1 . 2 80 3 40 Race Kopuni, 1 „ . . 7 — 9 — 30 cm drva, trda. 1 m2 . 3 — 3 40 30 „ „ mehka, 1 • 2 60 3 — Počrez 100 kilogramov Živina žive vage zaklana _o ci _o od do od | do od | do ji O V kronah Oh Konji 200 8o0 _| I i 160 _ Biki 224 —I - _ J ! j 11 1 Voli, pitani . . 680 — | — — 1 4 2 „ za vožnjo 240 620j — 1 — — 54 28 Junci 348 ! 492: — — — — 34 18 Krave 274 616 — — — 64 32 Telice 260 380, — — — 26 9 Svinje, pitane . . ! Praseta, plemena 20 76 — — — 346 210 Ovce ..... — II — j 1 — — — — Lepo posestvo naprodaj ! Vsled smrti vdove Marije Schneeweis se proda lepa Kosova kmetija v Tucah na Kadišah. Hiša, hlev, črez 81 oralov sveta, zaraščen gozd, polje na ravnem in rodovitno. Cena primeroma nizka ! Natančnejše podatke daje g. Lambert Miklavc, pri Gurnjaku v Tucah. pošta Žrelc-Radiše. Za polouično ceno y najlepšem kraju blizu Beljaka ob Osojškem jezeru je restavracija, ki ima kopališče ob jezeru in lastne ladje, lawn-tennis-prostor, lep senčnat vrt z vso opravo, 1400 in2 obrežja, postajo za vlak in parobrod, ter nese 1650 kron najemnine samo poletni čas, takoj naprodaj samo za 25.000 kron; gotovine je treba le eno tretjino. Več pove Scheriau, Celovec, Sudbahngurtel št. 8 a. 1 milijon sadnih drevesc (Odpošiljati se je začelo in se bo do začetka majnika.) Jabolke, hruške, orehi, breskve, pravi kostanji, črešnje, češplji, marelice itd. en kos od K 1-— naprej, 100 kosov jabolčnih drevesc za visoko rast od K 25-— naprej. 200.000 kosov zelo lepa drevesca za olepšanje in drevorede, en kos od 60 vinarjev naprej. 2 milijona različnega grmičja za olepšanje, 100 kosov K 15—. 20 milijonov akacij in gladicijskih rastlin, 1000 kosov od K 10‘— do 75-- . 15 milijonov gozdnih drevesc : smreke, bori, hrasti itd. 1000 kosov odK2‘— doK20-—. Pasemska perutnina in jajca za valjenje v 20 priznanih pasmah, tako tudi divji fazani. Na zahtevo ilustriran cenik brezplačno. Grof Žiga Batthyàny-evo grajščinsko oskrbništvo Csendlak pri Badgoni. Brady-jeve želodčne kapljice, prej Marijinoceliske kapljice imenovane, z ||Mariiinocelisko Materjo božjo kot varstveno znamko so najboljše, več nego trideset let pre-skušeno sredstvo zoper vsakovrstne težave prebavljanja, gorečico, zaprtje, bolečine v želodcu, narejanje kisline itd. Varovati se je treba pred enako glasečimi se posnemanji in ponaredbami in paziti na obstransko varstveno znamko s podpisom Dobiva se v lekarnah. — V pokrajine se pošilja po lekarnaiju C. Brady, Dunaj, I., Fleischmarkt 2/385. 6 steklenic za K 5-—, 3 podvojne steklenice za K 4,50 franko. = Naprodaj Je = majhno posestim o Suefniuasi, na katerem se lahko redi dve do tri krave. Naslov pove upravništvo „Mira“ št. 12. V zalogi Družbe sv. Mohorja v Celovcu je na novo izšla knjiga: Razlaganje cerkvenega leta (slovenski fiottine]. Priredil msgr. Valentin Podgorc. Mehko vez. K 4'—, za družnike K 3'—, po pošti 40 vin. več. — Trdo vez. K 5‘40, za družnike K 4- —, po pošti 40 vin. več. Jožef Božič o Ceioocu Beljalisa cesta šteu. 14 priporoča svojo trgovino s špecerijskim blagom ter deželnimi pridelki kakor svojo bogato sortirano zalogo znaj-boljšim blagom in z najtočnejšo postrežbo. Prečastitim župnijskim uradom priporoča patentirano olje za učeno lue, tta t0 ^v- ličevi ulici št. 7. Looshe puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim __ učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška družba Peter Wernig, družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. PUT* Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Neškodljive substance lico, odpošilja proti povzetju z natančnim navodilom Franc Hubmann, Celovec, Strutz-mannova ulica 5. Cena za 1 liter po 4 vinarje. Mnogo priznanj. m Mode cefire a Ročnotkane platnene in bombažaste kanafase, inlete, rjuhe, platno, krisete. damaste, brisače, žepne robce, za poletno sezono batiste, deleine, ripse, atlasaste tisk-oksforde, volneno blago za ženske in moške itd. kupite najbolj poceni naravnost pri izdelovalcu 3iiros!iiv Marek, tkalnica in razpošiljalnica Bistre št. 39 pri Novem Mestu ob Metuji (fieško). Vzorce pošilja zastonj in poštnine prosto. Dopisuje se slovensko. V enem letu sem prejel 300 zahvalnih pisem od Slovencev. IKIasfin? narejen po dr. pl. Tmkóczyju, je dosedaj prvo in edino redilno in varstveno sredstvo. Varuje pred govejimi kužnimi boleznimi, doseže zdrave, močne opitance. Dobiva se tudi v trgovini. Učenec, ki je dobro izšolan, se sprejme takoj v špecerijsko trgovino v Celovcu. Naslov pove ured- ništvo „Mira“. Pokrite vsako rano skrbno, ker se lahko po okuženju znatno poveča. Že 4H let se je |zkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan. 1 pušica 70 vin. Proti predplačilu X 3'16 se pošljejo štiri pušice, za ^ 7'— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije. Pozor na ime izdelka, izdelova-telja, ceno in varstveno znamko. Pristno le po 70 vin. Glavna zaloga E. FB9GNER, c. in h. dvorni dobavitelj lekarna „Pri črnem orlu“ Proga, Molo strana, vogal Nerudove ulice št.ZOS. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. Kupi se poni ali mulo za trgovino. Ponudbe na uredništvo „Mira“. Lekar- narja il. Thierry-ja balzam. Edino pristen z zeleno redovnico kot varstveno znamko. AlleinechterBalsam aus der Schutzengel-Apotheke des A.TIiierry in Pregrada bei Rohibch-Sauerbrunnv Postavno zavarovano. /saka ponaredba in razprodaja drugih alzamov z znamko, ki lahko moti, se o sodnijskim potom zasledovalo in kazno-'alo. — Nedosegljivo zdravilno sredstvo »roti vsem boleznim dihal, pri kašlju, zo-;liženju, hripavosti, olajša katar, prsne in »ljučne bolezni, posebno dobro sredstva iri influenci, želodčnim boleznim, vnetju eter in slezene, netečnosti, slabi prebavi, zapeki, proti zobobolu in ustnim boleznim, :rganju v udih, opeklinami, prišču itd! .2/2 ali 6/1 ali 1 velika specialna steklenica 5 kron. Lebamarja il. Thierry-ja edino pristno centifolijsho mazilo zanesljivo in sigurno učinkuje proti ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, uljesom, odstrani vse tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bolestno operacijo. Zdravilno sredstvo proti še tako starim ranam itd. 2 lončka staneta K 3-60. Izdelovotelj: ADOLF THIERRY, lekarna pri 9NGELII D9RIHU u Pregradi pri Rogatcu. Dobiva se skoro po vseh lekarnah. Na debelo v medlcioaldrogenjah. Kupci posestev, pozor! VelekrasM in dobičkanosno posestvo, ki meri 28 oralov zemlje obstoječe iz njiv, Sadnikov, travnika, vinograda in lepega gozda se takoj proda. Poslopja so zidana in v dobrem stanu. Govedi se redi 12 glav. Posestvo leži na Štajerskem v jako prijaznem kraju Mariborske okolice tik okrajne ceste ter ima solnčno lego. Cena z vso bogato opremljeno premičnino je 25.000 kron. Več pove Josip Sernec, pos. sin v Gradiški, pošta Pesnica, Štajersko. Podružnica Ljuhlfanske kreditne banke o Ceioocu Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond K 500.000. Denarne vloge obrestujemo po od dne vloge do dne vzdiga. Koloduorsha cesta Ste». 27. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Sskompt in inkasso menic. — Sorzna naročila. ~ Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljet , Trstu in Sarajevu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8-— za kom. Tiske srečke s 4% obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseh vrst vred, papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihàlek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovca.