p 
Razprave 
GOK- 1&1 52~ Piooa abies ('<ars1) 2313'8 
Učinki šibkega sinusnega magnetnega polja na kalitev smreke 11 
st resnih razmerah 
Effects of Weak Magnetic Field on Spruce seed germinnhon under Stress Condl-
uons 
ROfl'<IM t<Ullt' 
1eeek: 
""flu!lt. R • ueinli šibkega magnefnega polja na kalitev am• elie v .tru nih •aznwah , Gotda,.kl vos1nlk, &t 5·61t998 V 
slo\'ef~Š~ri. clt fiL 26. 
lJbnk; Sfbkih magnetnih pot na(3.itlrl'\8h so \rčas1h tlb!U alt ilabo l.nnavru. Clanek predstavlja te:tvt1ate, ki ka! eJO, da 
..$8 v neka·~tin slresrull !'aZJll8tah ubf\ld poQtejo tudJ tal'n, kjer jth" llomlalnlh nnme:tah 1"!1 T1k~n• f&tullftll bi IC.hko irnuh 
poine!\ ra gotonc ekologjo. 
K~utna b~st-de; ::nagMIM stltnulac.ja. s1nusno magnetno polje, klice smreke. rast ln kAHtt~tv. nollttnengl!kol, pH, stres-ru 
pogosl. 
,t.bslr3c! : 
Rctič. R.; Etreds :lf Weak Magootic field on Spruoe seed germlnation under Streu Condllions. Gozdnrsk'i veAinlk, 
No. 5.-5:1998 ln Slovene, lii. qocL 26. 
T'*- effeCtS ~f weak magnetic fields on otants are somehmes weak and hardly detect.able. Howevcf, 11'10 Orticlff rtpro-. 
&ents tu.; resufts, wf"..ch ind:c.ata lhat magnstic field eff&et&. absenl under normal GOfldiiJOOS, may bf! r$vtf!lecl und~ etre.ss 
eoflcitions. Tl'\e resula: cou~ be importan1 for forest eoology. 
j(eywords: rna-gnetK: sUml.lation, SJOOsoldal magr\eliC field, spruce seOOs. IJfOwth and g~Hminaction, Potyethylene gtyeol. 
pH, stressful emironment. 
1 UVOD 
1 INTRODUCTION 
Mognetna pOlJa v naravi ses1avtja1o zemeljsko slalično magnetno polje. 
k1 izhoja iz lastnosti sno\1\ v Zeml,i in n·ha)Ote (smusoidno) magnetno polje. 
k• na<laja kot posledica peslrega elektromagnetnega dogajanja v ozračju 
St~tično magnetno oolje pomeol, da je velikost polja (!.). gostola magnel-
oeg• poiJ•i vedno enaka ce pa je polje OJhapče (sern spa<laJO sin•Jsoidna 
'" cdzna magnellla polja) pa njego·•a vell~osl narašča 1n poJema z neko 
ffP.Jcvnnr..o. O elektromagnetnih polj ih govor1mo, kadar 1marno izvor elektro· 
mrtgnetneg<J sevanja, ki se širi v ptustor '<et va\ovanje. Tulj3\•a pa je napra\•a, 
s k:ucro ustvarimo lA mag!letno polJe, velikost električnega polja je za ne· 
marl1iva 
lfel•ke>st (I J g<lSinla) slaučnega zemeljskega magnelnega polja je okou 
0,05 mT. Vertikalna komoonento tega polja je največja na zemeljskih mag-
neln•h ool•h (0.067 mT) an nrč n~ mognetnem ekvatorju, horizontafna pa je 
na1vočja na magnetnem ekva:orj" i0,033 mT) in nič no magnetnih polih 
Nar~vna nrha1ota Oolja pa so zelo ~·bl<a t.j. reda vehkosli 0,00003 mT 1n 
imajo svote značilne fra '<VE!<'ce 1 •. Schumancve resonančne l relcveoce (7,8; 
t J,~. 19. ' · 24,7 .. Hz) . PolJa. ki ji~. us!Vaf)a človek s svojo tehnologijo 
(ioauwi1ske naprave medicons'<l aparati. telekomunikacije, oatjno-vodi in 
elektrit ne naprave v domcvlh 1n uradih .. ). pa so močnejša (reda vefikosb 
C.0002 do vet m n. P•edV!XIm pa frel<~~ence (npr 50 H.z) niso podoboe 
'"''avn m Statična in niNjxa magnet"<~ pdja tllOI'amorazloč•wati tudi zato. 
~er ~bka statična magnetna 001)8. ka'<lšoo je zeme~sl<o. ninajo bioloSkil 
' Oo R R.. d'PI t:>oo1 SlON, 
lnStill.xlabioetekttomagoetitoin 
novo ~ijo. ~ 26<, 
IIXlO ljutrl,ana. SI..O 
2:$1 
252 
Ružič , R.: Učinki šibkega magnetnega polja na kalitev smreke v stresnih razmerah 
učinkov, povsem drugače pa je pri_nihajočih magnetnih poljih . (WILTSCHI(() 
/WILTSCHKO 1995, cit. v RUZIC 1996). 
Biološki učinki šibkih sinusoidnih magnetnih polj vzbujajo precej pozor-
nosti v sodobnih bioelektramagnetnih raziskavah, predvsem zata , ker so 
ta polja zelo razširjena v našem vsakdanjem okolju, pa tudi zato, ker fizikalna 
razlaga učinkov šibkih magnetnih polj kljub številnim teorijam še ni povsem 
pojasnjena. Znana je, da so mladi, hitro rastoči organizmi, kot tudi organizmi 
izpostavljeni različnim stresnim razmeram v okolju, balj občutljivi na elektro~ 
magnetna polja (McLEOD et al. 1992, LEAL et al. 1992, BOLOGNANl et 
al. 1992, WEAVER 1993). Vzrok je verjetno v tem, ker so živi organizmi 
fizikalno gledano, nelinearni sistemi, ki v svojem razvoju prehajajo različn~ 
stanja, ki so tudi v različnem času razvoja različno stabilna. Zdi se, da se 
nekateri učinki magnetnih polj pokažejo le v neravnotežnih razmerah v okolju 
(t.j . stresnih razmerah), drugače pa jih organizem še uravnoteži in se ne 
pokažejo. Raziskave kažejo, da motnje v stabilnosti organizma in s tem 
večje učinke magnetnih polj lahko povzroče viri v okolju kot so škodljive 
snovi. ekstremne temperature ali mehanske poškodbe (ADEY 1984 
McLEOD et al. 1992, BOLOGNANI et al. 1992, BLANK 1 SOO 1993). . 
O vplivu magnetnih polj na kalitev in rast rastlin so poročali številni 
raziskovalci (SMITH et al. 1993, WIITEKIND et al. 1990, CZERSKA '/ 
CASAMENTO 1994), precej manj pa je raziskav opravljenih na gozdnih 
vrstah drevja (JERMAN et al1989, KRUG 1990, RUŽIČ et al. 1992, 1993). 
Elektromagnetna polja bi lahko bila tudi eden od sovzrokov za propadanje 
gozdov (JOOS 1989), saj je škodljivi vpliv kislega dežja in s tem povečane 
toksičnosti nekaterih elementov v prsti že dolga znan (LJUNGSTROM 1 
STJERNQUIST 1993) 
Da bi testirali pomen stresnega okolja pri izražanju učinkov šibkega 
magnetnega polja smo v naši raziskavi izvedli poskuse izpostavljanja kalečih 
semen smreke (Picea abies) 50 Hz magnetnemu polju in hkrati sušnemu 
stresu ali nizkemu pH. 
2 MATERIAL IN METODE 
2 MATERIAL AND METHODS 
2.1 Rastlinski material 
2.1 Plant Material 
Obravnavano skupino (izpostavljeno magnetnemu polju) je sestavljalo 
pet petrijevk (9 cm premera s filter papirjem) v katerih je bilo 100 semen 
smreke (Picea abies (L.) Karsten, Loški potok 1992) razporejenih vzporedno 
v vrstah, zalivali pa smo jih s 3 ml destilirane vode (čisto ali pripravljeno, 
kot je opisano v poglavju 'Stresno okolje') pNi dan in 2 ml tretji dan. Kontrolna 
skupina je bila pripravljena enako in sočasno, le da ni bila izpostavljena 
magnetnemu polju. Torej je bilo skupno število semen na posamezno sku-
pino klic (tretirane ali kontrolo) SOO . 
2.2 Stresno okolje 
2.2 Stressful Environment 
Stres z nizkim pH smo izvedli tako, da smo klice zalivali z destilirano 
vodo, kateri smo pH znižali na pH 2 z O, 1 N H
2
SOJ in tako posnemali razmere 
kislega dežja. kat so opisane v članku FUTAI 1 HARASHIMA (1990). Pufrov 
GozdV 56 (1998) 5-6 
Ružič , R: Učinki šibkega magnetnega polja na kalitev smreke v stresnih razmerah --. 0 uporabili, namesto tega smo opravili meritve spreminjanja pH vode ~~~semen med kalitvijo._ Ugotovili s~~· da s~ je ~~H pri pH_ 2 ~aztopini 
"šal do največ pH 2,9, pn pH 7 raztop1n1 pa se Je zn1zal do najvee pH 5,5: 
ZVI gnetno polje ni vplivalo na spreminjanje pH. 
ma Sušn1 stres smo posnemali z zalivan jem klic z raztopino polietilenglikola 
4000 (PEG) v destilirani vodi (PEG 176 g/1) z osmotskim potencialom Yr:,sm . o 4 MPa (opisano v članku VIRANT-KLUN 1 GOGALA 1995). Poskuse 
sm~ izvedli tudi s polovično koncentracijo, t.j. 88 g/1 PEG. 
2.3 Metoda obsevanja z magnetnim poljem in meritve 
2.3 Exposures to Magnetic Field and Measurements 
v raziskavi smo poskuse izvedli s sinusnim magnetnim poljem frekvence 
SO Hz in gostote magnetnega pretoka 0,1 OS mT 12 ur dnevno 7 dni. Zaradi 
majhne gostote magnetno polje ni povzročalo segrevanja tuljav in tako ni 
vpliva!o na temperaturo svoje okolice. Magnetno polje smo generirali s 
parom Helmholzovih tuljav, povezanih z ojačevalcem in računalnikom, 
katerega program je omogočal natančen režim vsakodnevne izpostavitve 
magnetnemu polju. Os tuljave je bila obrnjena v smeri vzhod~zahod, iz-
merjena gostota zemeUskega stafičnega magnetnega polja v času poskusov 
pa 0,046 mT. Petrijevke so bile postavljene v sredino med parom tuljav kot 
kaže slika 1. Homogenost magnetnega polja med tuljavama kaže slika 2. 
Tuljavi sta bili v kartonski škatli, ki je bila izolirana s stiroporom, alu-folijo in 
ozemljena. Kontrolna podobna škatla je bila 3,5 m oddaljena od škatle s 
tuljavo. Poskus je potekal v kletni sobi, obdani z drugimi sobami in tako 
zaščiteni pred zunanjimi temperaturnimi nihanji. Rastnih inkubatorjev ali 
komor nismo uporabili zaradi prisotnosti zapletenega elektromagnetnega 
polja v njih; raziskave kažejo, da že elektromagnetna polja tovrstnih naprav 
sama vplivajo na rezultate (VALTERSSON et al. 1997). Povprečna tempe-
ratura v sobi med vsemi poskusi je bila 22±0,6°C, tekom istega poskusa 
se je spreminjala do največ ±0,2"C, med obravnavano in kontrolno skupino 
pa ni bilo razlik v temperaturi. Rastnih komor in termostatov nismo uporabili. 
Rezultati so bili ponovljeni dva do štirikrat: rezultati so podobni. zato je v 
pričujočem prispevku predstavljena le ena ponovitev. Opravili smo tudi 
kontrolne poskuse, to so poskusi, kjer so bile petrijevke postavljene v škatlo 
s tuljavo in v škatlo za kontrolo, tuljava pa ni bila vključena. Sestava raztopi ne 
za zalivanje ni vplivala na magnetno polje med tuljavama_ Električni tokovi, 
ki se inducirajo na površini bioloških objektov pri uporabljeni gostoli mag-
netnega polja so reda velikosti 0,05 ~A/cm 2 , naravni električni oziroma ionski 
tokovi v rastlinah pa so reda velikosti 0,4-21JA!cm 2 (GAJŠEK 1993, KRižAJ 
et al. 1986) 
Dnevno smo spremljali odstotek vzkaljenih semen; ob koncu poskusa, 
t.j. 7. dan, pa smo izmerili dolžino posameznih klic t.j. radikul (do mm 
natančno) in svežo težo vseh klic ene petrijevke (do 1 mg natančno), le to 
vrednost pa preračunali na 1 OO semen. Rezultati analiz med tre tirano in 
kontrolno skupino so statistično obdelani s Studentovim t testom za pri-
merjavo dveh skupin vzorcev, oziroma st' testom v kolikor je predhodni F 
test pokazal signifikantno razliko med variancama obeh vzorcev. Rezultati 
primerjav med posameznimi variantami poskusov niso prikazani. Stopnja 
tveganja (IJ) je prikazana v tabeli in grafu kot·, kjer pomeni • p < 0,05, *k p 
<0,01, *** p < 0,001. 
GczdV 56 (' 998) 5-6 253 
Ružt!:. R. : Ucmkl stbkega magr e tnega polJa na ~alitev smreke v stresnth r<:wnerall 
Slika 1 Shema eksperimentalne 
opreme (os tuljave leži v smeri 
vzhod-zahod). En krog predstaVlja 
5 petrijevk 
Figure 1: SchemeofExperimcntal 
Equipment (Field Axis li as in East-
West Direction). One circle reprt~­
sant 5 Petri dishes 
Stika 2. Pnkaz. homogenosb mag-
netnega polja med paroma tulJav 
Tulja111 ležita na levem tn desnem 
robu slike. Vred nosu predstavljajo 
oddaljenost od središča (t.j. O) med 
tuljavama (v metrih). Temnej~ pol-
ja predstavljajo višJe, svellcjša pol-
ja pa nižje gostote magnetnega 
polJa od IZbranega na sre<ltnl (\.J. 
0.105mT). 
Figure 2; Atrangement of Magnetic 
Field Homogeneity between Coils. 
Cof/s lie at the nght and the !ef! S rde 
of Drawing. Values represent DIS-
tance trem Center (i. e. O) between 
Cci/s (in meters) Darker Area rep-
resent higher, brighter Area lower 
Magne/te Field Densites com pared 
to thalln the middle (1.e. O. 105m T}. 
254 
3 REZULTATI 
3 RESULTS 
-
Učinki magnetnega polja na rast in kalitev smreke so prikazani v tabeli 
in grafu. 
Tu lja vi 
Goi/s 
Os 
tu ljave 
Field 
axis 
Petrijevke 
Petri dishes 
Ojačevalec 
Amplifier 
Pogled na petrijevke od zgoraj 
Petri dishes top wiev 
o. 1 
-0 . 2~~~~==~~~==~~~~ 
- 0.2 - o . 1 o 0 .1 o. 2 
Tako iz preglednice kot grafa je razvidno, da so se učinki magnetnega 
polja izrazili le v pnmeru, če je bil prisoten še stresni dejavnik v okolJU, bodisi 
sušni stres all izjemno nizek pH, drugače pa magnetno polje samo ni imelo 
učmka ne na dolžino ln svežo težo klic niti ne statistično ~na čil no na kalitev. 
Prav tako kontrolni poskusi kažejo. da v primeru, ko tuljava ni vključena, ni 
statistično značilnih razlik med kontrolno skupino klic in tisto v tuljavi. 
V primeru prisotnosti raztopine z zelo nizkim pH (pH 2) in hkrati mag-
netnega polja, je bila dolžina klic v primerJavi s kontrolo zmanjšana za 20 
Goz.dV 56 (1998) 5-6 
Rubt R I.Jbnld ..,._ .., ,.. no-~ lll1f!U 'SlleSI'ih razmerall ··=r ..".. -~n ' T.;>posku:sa o D ST ST ""oltxper>melll N OK lnYn) SN(od N) ... n (g) SN [odnl '· T (JIJie -s· 371 74 110 5 1730 O,lltiO 113 ?l .l 
tOl BP &BS 
11 0.4 
K 371 ,. 10 o.• s , .ti60 O.G<O 
~ 
MP 4BS s 361 13 11 0.3 \OO s 1.890 o.oco 118 118 
K 31$ 1(, 11 0.3 5 1930 O.o:xJ 
17;: Ml'& s 372 ,. 4. 0 .1 80 5 1.510 - 0.0•9 93 21~ 
pH2 K J80 1(, 5 O l 5 1 fi20 0.030 
tOl Ml'& s 1<11 •e ·- Ol 80 5 2.681i •• 0,061) (101 no PEG &So" K 1!10 58 5 02 s ) .100 0.100 
f». MP6 s 111 15 '1 ..... D.1 61 5 1,287 . 0.~0 ee 216 
PEG t111o'l K 154 31 3 O t s ' •S. 0.010 
Pll!l'l' t ~ ~- ""''l __ ... !>O Hz O, lOS mT -.ar>SJ on '"'!o ID!o kiiG •IM!M Vo)(lvl111040 
ad,....P_._si'esa(PEG pH2) 
- t r -ofEif«lo ol S...-~ Ffil/ti:,Q Ih n rOII mT"" lhe Gro-<1.' an<! Fresh Wotgl>l ol SptJJ<• S•td 
1»!/S o.~ en~(~! cl~ IPEG.P") 
~' Utgerw:i 
!PA.S.S orez: ~neqi p(')ljll IR DrO: l tn!$1"J119G Oktll .. 
(lonltnlru poskus! {W~/'IOUI M~tgrJ.tJC Ftefr! 
ot S..trsssful Er:vlftlMl'itf,f [Conrr01 C r~ 
011P ..,.gne<J'o 110\4 :MN)rl• 6c FHtl<l! 
LI'&S( ~N~GMino pol~c bre.t allesnega o11011a 
(MIII)""IIC! F1111d wtfh~Cil SI'<IU~tl E•••"'"'-
·s- 1\l.ctv nevk~ut.enl ~• •1)111~ 
(S•odllrtf/S in SwirCfle<I..Q/f Ca,/JI 
S kl.oe 141QSI8v1Wntt f'l\aQfltVICM.U pctpJ 
(SIIo!JIIr>r)$ f>f>O•od 10 IJOOMIJr Fl'tldi 
K kontrojn3 u uoma ""' (Control Group 01 ~., 
N oelot,11o tt@'viiO ",~ .,al,en•n scmon ., .5 ~MM 
niJ 005kv5 
(Total N<JfTUr al (;e(rrm.olod -rt ~ l't:C'> 0oreoJ 
()< .,.,.",. .. ••INO'• \1 dan) 
IPot<-" oi90<"'""':Mi .s...a. (ltn O.,." 
140 r 120 
1 1 •• gl H ,,. 
l o 
". .. ·~ 
•o 
20 
4 !$an , ,din edan 
• lit day Stlt doy ftl1 ciay 
O povpc-ečna doli:u10 klif; (~ j rao:kul) 7 -OM 
(AWYOgeJengthofseedlings(ie r&dici<toJ • lt!iDIJy 
SN stardardna napaka (Si&fl<UN'<! EffO() 
% ~~oo knnfrnl.a {knl\lrO!r 100~ :• 
(Pcroel'lage ol Cooi.'OI (Control: 100!1.) 
a;oonj&~,.a ~ec:~ocmeas.,k. ··~ 
poUUMt tehts Ratio) 
n hMO oe<riJc"'c (Nu'lll.l< r ol Pctn IMI>f.r, 
ST -~ '"'ka tela 1<1< "" peo.,._ 
(A-Ff!W>IN•,ightol~---· 
"""".ene...._.."."""' post.-..' ~.Tq 
~·~· T.-- ol!'-. Rr»fo N"'9 &"." 
-- (tli.2"C)J 
PfG - ",...,. ,. 11'1 'lodel ~",..". glyCol 
'"' "'"'~ 
~· l<Btnd 
7, dlln 
7th doji 
Gra~,~Qn 1· Pn•ner,ava oe,.inxooJ :r.IRJ6•"le9"' fniifJN11M01 ~SO ~tz IJ 10$ mT nt~~ ~..e • ~ r.-, , ,.._, 
Plltc.,osti w osa. SraUsričri rez!Jtao predslirAjojo,..,... "*' ~--" -llb.p1o kk • znDn1 ~ \h'olhloD 
IQo ·•~v!JOJOI'O'fP'eCno š1eotlo vo:l<a"...",-no~ li'<> tA "•WIIr'C) .. ...,... ISI _.,. -.,.,.,(1(1 
.,.., < ~ofEfieru ol ~~F-50Hz0.105,.To'lnlllc~""-<>'Sv.-ce~ o..-o-
"11<n Prouou /All.setla!J d S:ress StaDsoo:a~RouUb"...._" OIJcrrwx;ea- r-.d.wwJCcn<miG!oof»!*&-
pon.·~t v .we. ,.",.._.. _.._ - d !lotn•-SHo1o pto ,.",. f>tlt ~ 1·-a..." fS)".-as lo< C....OV 
e;.."tC (K) 
256 
RUžič, R Utinki šibkega magnetnega polja na kalitev smreke v stresnih razmerah -%'(preglednica), prav lako je bila nekoliko manjša sveža teža klic 1n sicer 
za 7 % ••. Podobno tudi sušni stres izzove učinke magnetnega polja. Pri 
koncentraciji PEG 88 g/1 je magnetno polje zmanjšalo dolžino klic IJ 
primerjavi s kontrolo za 20 % .. , svežo težo pa za 14 %*' . Pri koncentraciji 
PEG 176 g/1 je bila dolžina klic zmanjšana za 33 % ... , sveža teža pa za 11 
%'.Samo magnetno polje brez stresnega okolja ni vplivalo na rast klic. 
tz grafa so razvidni učinki fla kalitev prikazano po dnevih če je bilo 
prisotno samo magnetno polje, Je bila kalitev samo 4. dan manJša od kon-
trole (za 26 %; 5=14, K=19), vendar v nobeni ponovitvi poskusa razlike 
niso bile statistično značilne. V primeru prisotnosti pH 2 raztopine je bit 
zaviralni učinek magnetnega polja najbolj opazen v prvih dneh kalitve i~ 
sicer 4.dan za 55 %\S=S, K=11). S.dan za 14 %'(S=36, K=42), kasneje 
se je zaviralni učinek postopoma zmanjšal (6. dan še 10 %' .. 8 :61, K=68)) 
in ga 7. dan ni bilo več. V primeru raz1opine, kije posnemala sušn1 stres, je 
bil zaviralni vpliv magnetnega polja opazen še tudi 7. dan. Pri PEG 88 g/1 
se je vidna kalitev pričela 5. dan in je bila manjša od kontrole za 36% (S"'9, 
K=14), 6. dan za 6% (S=38, K=40) in 7. dan za 16 %*' (8=49 K=58). Pri 
večji koncentraciji PEG (176 g/1) se je VIdna kalitev pričela šele 6 dan. kalitev 
pa je bila manjša od kontrole za 66 %*• (S=S. K=14) in 7. dan za 51 %' .. 
(5=15, K=31) . 
4 DISKUSIJA 
4 DISCUSSION 
Dosedanje raziskave poročajo tako o zaviralnih kot o pospeševalnih 
učinkih šibkih magnetnih polj (SMITH et al. 1993, SINGH et al. 1995, 
WITIEKIND et al. 1990, BROERS et al 1992, HOANG-NEMETH 1993), 
naši rezultat! pa so pokazali, da tudi takrat. kadar učinkov polja ni, še ne 
pomeni, da se ne bodo pokazali v stresnih razmerah . Absolutnih vrednosti 
rasti in kalitve med posameznimi poskusi ne smemo primerjati, ker so bili 
izvedeni v različnih mesecih in je bila variabilnost med njimi velika. Tako iz 
preglednice kot iz grafa je razvidno, da so bili zaviralni učinki opazni v 
razmerah sušnega stresa ali nizkega pH, v normalnih razmerah, ko je bila 
uporabljena samo destillrana voda, pa magnetno polje ni imelo učinkov. 
Zdi se, da je magnetno polje ojača lo učinke že prisotne ga stresa. To pomeni, 
da pn ugotavljanju biološkega učinkovanja magnetnih polj ni dovolj samo 
preučevanje različnih gostot in frekvenc magnetnega polja, pač pa je zelo 
pomembno tudi okolje in s tem fiziološko stanje organizma, kar ugotavljajo 
tudi drugi raziskovalci. Učinki se namreč lahko pri istem magnetnem pclju 
v drugačnih razmerah v okolju celo obme jo, npr. iz zaviralnega v pospeše-
valna ali obratno (RULIČ 1996). Najverjetneje magnetno polje deluje na 
plazma membrane celic. Znano je, da je membranski potencial celic v 
stresnih razmerah znižan, zaradi česar so celice bolj vzdražljive. Magnetno 
polje bi tako lažje vplivalo na prenos fiziološko pomembnih ionov in s tem 
na metabolne reakcije (HEPLER 1 WAYNE 1985). Zaradi pomanjkanja 
poskusov in neposrednih opazovanj v naravi še ne poznamo prave vloge 
šibkih elektromagnetnih polj, ki na rastline delujejo skupaj l vse številnejšimi 
onesnaževalci. Čeprav laboratoriJSkih rezultatov ne moremo neposredno 
prenašati v naravne razmere, pa naši poskus1 kažejo, da i ma stresno okolje 
skupaj z določenimi magnetnimi viri lahko močnejše učinke, kot če bi delo-
valo samo brez prisotnih magnetnih polj. 
GozdV 56 (1998) 5-6 
Ružič , R. : Učink i šibkega magnetnega polja na kalitev smreke v stresnih razmerah -----5 VIRI 
S REFERENCES 
ADEY. w. R., 1984. Nonlinear, nonequ ilibriu m aspects of e lectromagnel ic field interactions at cel! membran es.- V Nonlinear 
electrodynamics in biological systems. (Ur. W.R. ADEY, A.F. LAWRENCE). Plenum Publ. Corp., New York. s. 3-22. 
BLANK. M. 1 SOO, L., 1993. 60Hz electric and magnetic fields have opposite effects on Na,K-ATPase activity.- V BEMS 
Sixteer;\h Annual Meeting, Copenhagen, Denmark, June 12-16, 1994. Abstract book s. 139. 
BOLOGNANI, L. 1 FRANClA, F. 1 VENTURELLI, T. 1 VOLPI, N., 1992. Femenlative activily of cold-stressed yeast and 
effect of electromagnetic pulsed field.- Electra- and Magnetobiology, 11, 1, s. 11-17. 
BROERS, D./ K RAPE. LIN. ~-! LAMP~ECHT, 1./.SCHULZ, O .. 1992. Mycotypha africana in low-level athermic ELF magnetic 
fields.- Bioelectrochem1stry and Bloenerget1cs. 27. s. 281-291. 
CZERSKA. z. A.l CASAMENTO, J. P .. 1994. An effect of very weak electromagnetic fields on seeds sprouting and plant 
growth- ln BEMS Sixteenth Annual Meeting, Copenhagen. Oenmark, June 12-16, 1994. Abstract book., s. 134. 
FUTAI. K.; HARASHIMA, S., 1990. Effect of sfimulated acid mist on pine will disease.- Journal of Japanese Forest Sci-
ence. 72, 6, s. 520-523. 
GAJŠEK. P. 1993. Elektromagnetna sevanja in širjenje valovanja.- Strokovni seminar o neionizirnih sevanjih, Ljubljana 
12. maJ 1993, s. A 1-19. 
HEPLER. P. 1 WAYNE, R. 0., 1985. Ca lei um and plant development.- Annual Review of Plant Physiology, 36, s. 397-439. 
HOANG-NEMETH, T. S. 1 THUROCZV, Gy. 1 SZABO, L. D., 1993. Morphological and enzymatic effects of microwave 
rad1at10n and magnetic fields on pea (Pisum sa/ivum) seedlings.- Transactions of the Second Congress of EBEA. 
Bled Slovenia, December 9-11, 1993, F aculty of Electrical and Computer Engineering. Ljubljana, s. 89. 
JERMAI\1,1./ JEGLIČ, A./ FEFER, D. 1989. Magnetna stimulacija normalnih in prirezanih smrel<ovih kaJic.- Biološki Vestnik, 
37.1' s. 45-56. 
JOOS, K., 1989. Untersuchungen Uber magliche Ein1luss hochfrequenz elee1romagnetische Felder an der Wald.- Technish 
Mittellung PIT, Zurich. Heft 2, 32 s. 
KRILAJ, D. 1 PODLOGAR, V. 1 KRižAJ. D. 1986. Pospeševanje ras1i in regeneracija bioloških sistemov z električnimi 
tokovi.- Raziskovalna naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Elektrotehniko, 42 s. 
KRUG E 1990. Pollenkeimung unter Einfluss elektromagnetischer Wellen und Felder.- European Journal of Forest Pa-
thology, 20, s. 251-255. 
LEAL, J. 1 UBEDA, A. 1 TRILLO, M. A. 1 CHACON, L. 1 SHAMSAIFAR. K./ ABRAIRA. V., 1992. Early embrionic develop-
ment may be altered by weak. ELF electromagnetic flelds.- Transactions of the First Congress of EBEA. Brussels, 
January 23-25, 1992, Universite libre de Bruxelles. Brussels, Belgium. Oral presentation s.1 9. 
LJUNGSTROM, M./ STJERNQUIST, 1., 1993. Factors toxic to beech (Fagus sylvafica L.) seedlings in acid soils.- Plant 
and Soil, 157, s.19-29. 
McLEOD. B. R./ LIBOFF, A. R. 1 SMITH, S. D., 1992. Biological systems in transition: sensitivity to extremely low-fre-
quency flelds.- Electra- and Magnetobiology, 11. 1. s. 29-42. 
SINGH, U. P./ RAl. S./ SINGH, S./ SINGH, P. K., 1995. Effect of 50 Hz powerline-exposed water on spore germination 
of some fungi.- Electra- and Magnetobiology, 14, 1. s. 41-49. 
SMITH. S. D./ McLEOD, B. R. 1 LIBOFF. A. R., 1993. Effects of CR tuned 60Hz magnelic fields on sprouting and early 
growth of Raphanus.- Bioelectrochemistry and Bioenergetics. 32. s. 67-76. 
RUŽIČ. R. 1 JERMAN, l. 1 JEGliČ, A. 1 FEFER, D., 1992. Electromagnetic stimulation of buds of Castanea safiva Mili. in 
lissue culture.- Electra- and Magnetobiology, 11. 2. s. 145-153. 
RUŽIČ, R. 1 JERMAN, l. 1 JEGLIČ, A. 1 FEFER, D., 1993. Various effects of pulsed and static magnetic fields on the 
development of Caslanea sativa Mili. in tissue culture.- Electro- and Magnetobiology, 12, 2. s. 165-177. 
RUŽIČ, R., 1996. Vpliv sinusnega magnetnega polja na rast kalic smreke (Picea abies (L.)Karst.) in češke gomoljike 
(Pisolifhus tinctorius (M.Ich. ex Pers.) Cooker et Couch).- Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška 
takulteta. Oddelek za biologijo, april1996. 137 s. 
VALTERSSON, U./ HANSSON MILO, K./ MATISON, M. O. 1997. Uncharaclerised physical parameters can contribute 
more than magnetic field exposure to ODC activity.- Second World Congress for E!ectricity and Magnetism in Biology 
and Medicine. Bologna June 8-13. 1997, Abstract book, s. 206. 
VIRANT-KLUN, l. 1 GOGALA, N .. 1995. Effect of water stress on release of elhylene in germinating maize seeds (Zea 
mays L.).- Acla Pharmaceutica, 45, 2, suppl. 1. s. 391-394. 
WEAVER, J. C., 1993. Combined environmental exposures to chemicals and transient magnetic fields: a hypothesis for 
possible human health hazards.- ln BEMS Sixteenth Annual Meeting, Copenhagen June 12-16, 1993. Abstract book, 
s. 36. 
W!TIEKIND, E./ BROERS, D./ KRAEPELIN. G./ LAMPRECHT, 1., 1990. lnnuence of non-thermic AC magnetic fields on 
spore germination ina dimorphic fungus.- Radiation and Environmental Biophysics 29. s. 143-152. 
W!LTSCHKO, R. 1 WILTSCHKO, W. 1995. Magnetic orientation in animals.- Springer Verlag, Berlin, Heidelberg, New 
York. 297 s. 
Gcz.dV 56 (1998) S-8 257