Htottat v fataviai. *mmm m mat. m jr * to t» D\ UnL z z* :UST Z A HUMO R IN SATIRO. Leto II. V Celju, dne 10. februarje 1927. lahajav Celju 1 ,10.,'20. vsakega mesce. Naslov: Uredništvo in uprava list* »7 - i ' Trdijo;-da je, zakon'7. sv. zakrit-- ment. vendar se že danes zaročenci im marajo sedem let. še manj pa sedem križev. ■ ' "k v e', e ‘ ; , A-.r Trdijo, da si sodniki kratijo ča-s s spiSsovanjem smešilic. a -ta čas je minul. Zdaj bodo vzeli v delo zakon, ker oni poročijo, če je treba tudi za par ur. Igr or i rana Zrna:- Od ..karrprihajajo te frdamane *Mu)ie» v hišo me popolnoma zanemarjal , , . h\ož: L r gično, dokler «Muh» ni bilo si me ti še najbolj zabavala, sedaj si se postarala, oziroma- «Muhe» so mlajše od tebe in mlade stvarce ima vsak rad je boja vsaj vedi za kva so dajal gnar. Iv.nr boja, papežu dal. -mej dajo, sej je tud pn.revček. Sm šlišov. de so mu ztle.j ge kubarca s]»lal in de so .ji dal rta vem kok tavžnt ,lir, Fašistaim je neg ir taj¬ ili k tud podpisov velik t; tržen tov ptiisu- .jila — : .gu-tov nima zclej nič več.gnarja. Mu boapp pa zatu mi, Krajnci puslat. (je-.na bp revež st rado v. in da bo Tolika spot .faši stani pusujila pndpi-svavov — uej ves svet zna. d«, mi' Krajnci no pstema . soj ga, poglavarja nikoi brez gn.ai.ija. In kadar boni a mel še avtono- iijjia ~v ne j se. Ser bi kar ubrlšejo — ne .ikil4.č'.?7 "kv.ted n atsg a.. g ; i i a j ■ j a. deb ka¬ none lip val. "Kanone ne.ilikpujeja Tal- jjani.k .pečejobelga kruha.žn. sam de imijkzš' k;ymne in.bombe.' Test veni. de se ta tja filmi' bc.jo tov ki znani, jeh je Nimčjč,. p,n e^ .puitulažu s pogodbam iti zdej spin prjatll, Zatu pa., nji Kanonov u i(\ ne. ;t ura mo. Nemcem. : Bolgarjam 'iii ^tažjiiijam. jia itko Francozje jm An gieži.iiejpstej -0 kanonov — dstagi^če jih . V.V S ' 1 ■- . erh,- Č n. j tile-nimajo jeh m' tud ne mičanib. (le j eh, b 001,0 pa vseglih n upal, nam jih bo¬ jo paTaljan. kso naš pr jati i posodili. Da na.u pt več spet ir ja in zatu kje z moja moclrostja ud p ulitke pr kraj. bom za d on s konča v tale moj skronm. pisajne drugbrt som pa še ke.j uglasil. Z ddvolenem ustanem vaš kolega Franci Strnov&a spisati. „Muhe“, morajo v vsako slovensko s družino. ZERfl. IBLANCA ONSTRAN I BLANCE Druga stran Ljubljane ima v glav ¬ nem dve smeri od izletnega središča, t. j. Mestnega trga. To sta smeri: Pred škofijo. Polja,inska cesta in druga: Sta¬ ri trg. Florjanska ulica, Karlovška ce¬ sta, — Vsa kultura Ljubljana, vse bolj¬ še ustanove, prosvetno delo. moderni¬ zacija in sploh v.se. kar je naprednega, je osredotočeno v Iblanci tostran IMan¬ ce. Onstran Iblance. kjer sedaj stojimo — vlada še duh Emone, pomešan s smradom avstrofilstva (z malo izjemo). Prvo, kar opazimo prišedši z Marijine¬ ga trga, je — skrahirana banka. Nato se vrste: Magistrat, ki je na zunaj re¬ li oviran, od znotraj pa popolnoma ru- i ni,ran. Na kodmi-ku magistrata bra¬ nijo krasnega črnega dvoglavega orla —. v spornim na boljše čase. in ne moreš 3 * Ttdisb, 4» m livli * . h km je ena »lejet*. ampak aete. ker uš«« •e« dobro »taji s poses-trem. Trdijo, da bodo ob črni poti '*«- pravili električno luč i« P. v P.; to p« »ato. da bodo lažje cenjeni gospodje ho¬ dili kvarteti. Železničarji se sicer branijo Inči, ker oni itak rabijo želez¬ ničarski materija! in jim je električna luč odveč. Trdijo, da je v Mariboru in okolici aapadel tako debel sneg. da je »ege! dougemu s pa,jcv čez glavo, ko *e j« r njega vlegei. Trdijo, da j« polaka v sta občina ze¬ lo delavna; je ras. to *e vidi na cestah, bi so pokrite vprek in vprek z več me¬ trov debelini blatom. \ katerem stoji na vsakih sto metrov električna luč. Trdijo, da. postajajo mlinarji red¬ ki; saj ni čuda. ker drugače ni we. kar zmeljejo, lilo njihovo. Trdijo, da je živel samo en Krja¬ velj; a svet je posta! pameten in jih po¬ jma že več. Trdijo, da so -oferjii« zel'o nbožni. zakaj pa svoje »birte« redijo. Trdijo, da se Umka zato ne oženi, ker pozimi ne dela in zato ne dobiva Muli in ker hoče postati zarjovela devica. Trdijo, da bo veljal le materin je¬ dk in esperanto, pozabili so pa na usta. Trdijo, da so današnje šoi'e nekaj vredne, ker ni več analfabetov, zato pa i« več tepov. Tako je na Pragerskem .jeklen mož s presekano žnablo. ki veli¬ ko govori o politiki, seka čez stranke in društva, a o politiki nitma niti tolike pojma kot Anza Mežnar, ker drugače bi n« govoril in zabaval čez Gozdov- lik« ia Skavte«. Ha romarski poti. A. : NaSa asistenca v temle boijetn“hramu je pripomogla,gdn bili mašo vlado.» B. : Kaj če jo brez asistencel 2 opet*zgubimoj?| A.: Ni mogoče — je preveč trdna. m* o« ubraniti solz, ki se ti ob tem pogledu vlijejo. Seveda se vsakdo izgovarja, da aru je iztisnil solze v oči le spomin na suženjske spone, ki smo jih takrat no¬ sili — toda resnico vidiš vsakemu že as, nosu zapisano. Kj korit ca. kje »te. koritca? I Škofijska »palača je podrtija, iz kamenene dobe. Zgodovina mesta Ljub¬ ljane postavlja njen postanek pač poznejše čase, vendar, če sodi« po zu¬ nanjemu »blesku«, mi boš v duhu pri¬ trdil. V tej palači je štab. generalna ko¬ mand« najmočnejše slovenske stranke in naprej se vrste sami zavodi te vrste, ža škofijsko palačo je n. pr. kadeten- *oi* za oficirje črne garde, levo in des¬ ne razne podražne komande, v Kopi¬ tarjevi ulici centrala i>n korno povelj¬ stvo, po Poljanski cesti navzdol pa »e razne druge filijale te sorte, kjer >e že deli v razna, mesta, po službah, ali v ka¬ detnico, in tu deluje — kot nekdanji janjičarji med slovenskim narodom (BalilaD. Že izven mesta je klavnica (kar v ostalem popolnoma odgovarja prejšnje¬ mu duhu). Ob Ljubljanici tudi ni niče¬ sar modernega ali kulturnega razen razvalin. Od magistrata pridemo po Mest¬ nem trgu na Stari trg. Če ,je bil to r stari Ljubljani trg« — se jaz vprašu¬ jem. kakšne so morale biti Šefe ulice, ko je že trg tako ozek, da ne moreta dva pasant» vštric po trgu. Kadar se bo opazilo, da je ime Stari trg« neprak¬ tično. bi jaz svetoval da se ulici nade¬ ne ime: >Neprehodna razpoka«. Ob bregu se vrste trgovine s sta- •ino. hvalevredna podjetja, ki zalagajo našo nadebudno mladino z denarjem za kino. študente pa z boljšo obleko. V Florjanski ulici, kakor tudi n« vitet. Pač pa so tu spedjalkete ali« »luknja« na Žabjaku itd. I* Florjan¬ ske ulice vodi pot na grad. Sam gred je dovoijno opisan že v Valvazorju, ka¬ terega opisu >e more primerjati le še opis »Na višku kulture« (priobčene r L štev. »Muhe« od 1. febr. 1927). Toda moramo se popeti na gt** že zaradi tega, da imamo vsaj pribli¬ žen pojem o vsem. kar smo dosedej pregledali. Razgled je pa odprt le en¬ krat v letu — kadar namreč nosiš ne¬ vede seboj praprotno semenje. V asfce- iiih slučajih ti zakr-ve vedno pogled de¬ bela plast megle. No, recimo, da smo ravne dane« nevede v posesti praprotnega čeme** ta se podajmo na grad. S stolpa se nudi diren rajcgled a« vse kraje sveti.. Ker nimam« prostora w manj pa sposobnosti, da bi vee te primerno obdelali, »e bomo omejih is na tiste dele Ljubljane, ki jih siaBoe g a g to iai t *4 aavager l*m nadebudna mladina \ dobrodelnih za- Todib vzgaja po načelih Valksvvehrver- ešn-a, Ke ta mivimi odraste, m rat-Viarieviki ceeti ter *» Žabjeke «s te- 31 Z našega muholovca. Pomota. Mlad* dam« .s® napoti k zdrami¬ le a, da bi .jo preiskal in ugotovil njeno bolehen. Stopi v hišo. kjer stanuje »(travnik in pozvoni takoj pri prvih vratih. Gospod, ki jo sprejme, ji veli odložiti in ji ponudi prostor. Po kon¬ čani preiskavi vpraša dama po njeni bolezni. Gospod pa ji odgovori: »Vse je v ceitu, ugotovil sem, da ste lepa, če ste pa zdrava, ne vem. Pove Vam pa lahko »travnik, ki ja takoj tu »raven, jaz sem 9» »likar.« speta. Romanje. Dijaku, ki ni vedel pri zgodovini »rtgrvor« n* profesorjevo vprašanje »K«lik« senatorjev je imela republika Dssbrrrnik«. rou profesor pomada iz »kdreffe: »Vsak dan krompir, vsak dan keomvlf: p« še r aedelje nič boljš,- Arseniki. Mamii. Stražnik: »Meni se sdt. da ne mo »Me najti ključavnice; dajte meni ključ!« »N-n-ni treba, bom i-i-s »-sam **-naredil. vi-vi 1« dršite hišo*. S. Pni mpitu. Profesor vpraša dijaka: »Povejte a», kdaj j« privlačna sila zemlje naj- vačjat?« Dijak: »Ob dveh p opal noči!« Antenski. Popustljiv gospodra! Najemnik: »Vi, gospodar, v mojem stanovanju je dobila stena veliko raz¬ poko.« Gospodar: »Le potolažite sel Radi tega ne računam več najemnine, ake- ravno se je stanovanje povečalo!« Cisto enostavno! A.: »Moj sin prinese sedaj vedne tako slaba spričevala in prej je bif iz¬ vrsten učenec. To mi je nerazrešljiva uganka!« E.: »Aha, torej nekak gordijski ve¬ zel. Poskušajte ga raaredietiU Strašne . . . Prvi lopov: »Torej, povej mi, kaj ## ti v zaporu ni depadlo?« Drugi lopov: »Igranje #**$* nad¬ zornice na klavir!« Profesor telovadbe: »Vi Lovre, ne naslanjajte se vedno tako po predmetih kot Zebra, katera si tam nekje v Afriki na gumijevem, dre¬ vesu lise zradira!« Pravi trgovec. Dalmatinec: »Moiim gospod jedan kampel?« Gospod (pokaže na svojo plešo); »Saj vidite, da nimam več las.« Dalmatinec: »Pa vam drži kada ne budete umrli!« Takim, ki radi odpirajo in čiiajo tuja pisma. Dijak e pisal prijatelju čevljarske¬ mu vajencu. Vajencev mojster je bil eden izmed tistih, ki radi vtaknejo po¬ vsod, tudi tam, kjer ni potreba, svoj nos. Ko je prejel pismo za vajenca, ga je odprl in začel citati. Ali da vidi« Čudo. Pismo se je glasilo: Dragi osel! Ker sem vedel, da se bodeš pre¬ naglil, odprl pismo im ga prebral, na¬ mesto, da bi ga vajencu dal. sem napi¬ sal par virst, ki ti bodo gotovo zadafe 4e več veselja za odpiranje pisem. Ti si namreč velik radoveden osel in sicer mojsterski, ker odpiraš tuja pisma. Vzami vse to na znani« in opro¬ sti, brez zamere. S končanim pisanjem sem priletel k tebi. Zaprl je pismo, ga dal vajencu ia ni rekel mev ne bev, pisem pa tudi ni več odpiral. skupina je Šiška, ki pripada po novem (roda Ljubljani in se potemtakem ime¬ nuj« Ljubljana VII. ald po dunajskem sistamu: Ljubljana« Schisohkaring VII. Bezirk. Od totega becirka nam ugaja. posebno nova cerkev, ki domini- *a vsled svojih ravnih linij in enostav¬ nosti, tako, da te arhitektura nehote spominja na ero bubi-kopfa in to dete Barodh, a kratkih linij in dimenzij. — Mreža ulic popolnoma odgovarja svo¬ jemu imenu: Ko prideš v šiško — ne anaš več ven. a če iščeš kakšno številko * karesibodi uliti, si boš s tem truda- gaiuim delom gotovo odslužil vice in 4»«hižil večno zveličanje Druga »kupina je Tabor s Svetega Petra cesto ter Vodnat Ljubljančani vestne akrbe ca svoje bolnike. To nam Nakazujejo razen krasne bolnice še raz¬ ni napi® na -um. Na primer: Leoni- awn, Josephimmi. Sanatoriujn Emo- «* itd. Hir sinica. airetišče, gj/uhonam- *Ntr m,re& m «1*9* —. zate. b«T*» te del mesta obiskali ko bomo sirote stari, a to znači gluhi, slepi in zreli za v hi¬ ralnico. Vredno je pripomniti, da so tu tudi razne tvor niče in elektrarna. — Vstop v elektrarno je prepovedan, zato vemo o njej te to, da je opremljena z modernimi stroji in potemtakem brez¬ hibno deluje. — Ljiudje se jeza, da je v naši državi v navadi kuluk — v blagor države. Odobravajo pa kuluk —- ki nam je zgradil Tabor in nam gnudi Stadion — v strankarske namene . . . Kdo bi vas razumel!? Komur se zdi, da je moj spis po¬ manjkljiv. naj poskuša nedostatke od¬ praviti in »Muhe« bodo t veseljem pri¬ občevale tozadevno gradivo! Ravnotako nam je potrebno podobno gradivo i* vseh večjih krajev Sloveni!}«; *ato pro¬ simo naše sotrudnike, da »e odzovejo temu vabilu. Karcfn-na se platujefvnaprej. Kdor dobi listu priloženo polož¬ nico, je to znamenie, da mu je naročnina potekla, ter da jo tako obnovi. Tudi slorsst ne ovira pri hoji, ako nosite fevlie tvrdke R. STERMECKI, Celje St. T2, povrhu tega pa si prihranite mnogo denarja, ker tako dobre kakovosti in tako moderne oblike nihče ne prodaja po tako nizkih cenah. — Ilustrovani cenik zastonj. 8-6 Trgovci engro cene. 38 ^ Kotiček za ugankarje. Rešitev ugank v 4. štev. «Muh» 1. (Šipa- pa)-f-(ribič- bič)-j-(testo-sto)—f— (mula-la)-f(Heda-dn) = Širite ,Muhe‘. 2. Magični kvadrat: Kazimir, zimina, mirna pač. 3. Iks: 1) ribar, 2) rudar, 3) risar, 4) ro¬ par, 5. rovar. '1. Uganka: grof, fara, roka, oker. 5. Začneš v prvi vrsti na desnem l oncu (1), nato greš v zadnjo vrsto na levi konec (e), nato zopet v prvo vr.-to (n), nato v predzadnjo na levi konec (a), potem zopet v prvo vrsto (č) itd. Dcbiš: Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. V. Vod. 6. Posetnica: Mož je šolski upravitelj. Uganke, priobčene v 4. številki so rešili: France. Maribor. Gizela Hacin. Celje. Marija Gradec. Britof. France Šmon, Maribor. Vekoslav Tominc. Ljubljana. Kolšek Marija, Celje. Fan- čika Kmet, Ljubljana. Mejak Malči. Ljubljana. Branko Stermec, Ljublja¬ na (izžreban za nagrado v- obliki celo¬ letne naročnine našega lista). Mariji Gradec kot drugi izžrebani, polletna naiočnina, za kar prosimo, da nam javite točen naslov, da se vam bo' list pošiljal. Uganka I. Besedna igra. Podobnica. Zera. Z- rana misel je porok uspehu. Pre- tuhtaj in sestavi podobe, pa boš dobil pregovor, ki ga ljudje tako velikokrat porabijo. J &L Slavni savez profesorjev! Moja hčerki — Umira od glada, Jaz se trešeni — od glada in jaida. Ker se le krega naša vlada.. Ha brez masti ne ostane nje brada! Jlrjbome. masti ,se s kračo; Da pozabila nakazat' je plačo r: menLza januar in februar — Komu je'mar? Ge crkne raja — komu je mar!? Profesor Ščerba , Priština. (Op. ur.): Še pes ’ma rad pri jedi inir In vlada pri koritu zinir’! Tekma 3.Ul. 1927. Kaj vas ni sram Ljubljančanke, I)a ne znate drsat se na ledu; Ker zmagale' šo Zagrebčanke, Našeškal bi vas po redu. * V Mojstrane zemlji prostrani Bili smučkarji so zbrani. Tekmovali kot za stavo In skakali kar na glavo; V vrtoglavem skoku S sabljico ob boku Zmagal Šober je poročnik. Ki tako ie lahko skočil. Kot bi jaz n. pr. jedel močnik; Najvztrajnejši je pač Jenko hi f* In prvo nagrado je dobil Vsega po malo. Migljaj. He - hoj - ha j! Pust je zlati čas, Ko cvilijo gosli in renči bas; Pleš im o. dokler so cel' podplati. Imamo s čim — druge plačati! Potem — itak pride post, Za glodat se bo našla še kje kaka kosi! Kislo grozdje. Že marši.-, marsikdo je obolel. Ko mu je drugi venec slave snel' Denisey pravi — da ga roka boli Tn da si zastrupil je kri . . . Kar je je. voz iz blata ne ■gre. tako pravijo, a Niitpič potuje..' Pogreške svoje popravlja. A Nič-uič, popravil ne bo. Čeprav se na glavo postavlja" V momentu. Angležu ponuja se Haljam, Pomagal bo menda -- /, dolgovi,-- Ker ne bo mogel s, topovi. _ Katere obrača na Balkan . . . Vojska podrla bo. Kar ni končal potres • ,-V\ Šanghaja pa zares ..Nič več ne ho. Zera. Listnica uprave. Cenj. razprodajalcem smo-listu priložili položnice s prošnjo, da nam '■pošljejo obračune za januar. — Oni ki dobivajo premalo lista naj nam to .javijo, istotako sdor preveč dobiva. Prekratek dan. A. : »Zakaj pa tako hitro govo¬ rite?« B. : »Oh, gspa. k’ je pa Uku krafk dan.« Špela. Zera SI, VAJ, GONI, AR. E, ČA. Počasi predevaj, karseda goni in uganka bo gotova. j Štampiljke vseh vrst Naloga. a a ■n.: n •e f Razstavi te šte> :4*šof vilke, taft o da bo 'i ! rr vsota 3 številk, sešteta navpično vodoravno vedno le isto število. najboljše kakovosti po neverjetno nizkih cenah izdeluje in razpošilja: ■v , Naročila sprejema uprava ' «Muh» Celje, poštni predal 13. Blazineč vseh velikosti ter raži črni barve vedno v zalogi. Naroč la se izvrše točno in solidno. f *fwe B ŠS . a , ... Naročite še dpnes! r i fBsrri u o is »tni ■ a a ■■■ ■ ■■ ■ a ■ a m m a m a a m gfi ■ a srb na a a b a-s EdBKBDSa CIIB1BI1IDI11 B.EB B Dg Brez špasa! Najcenejša mapufaktuma trgovina v ===== Celju 'je == LJUBLJANSKI MAGACIN Kralja Petra cesta št. 13. * -'•■ . —"> Naročite takoj Merkur-adresar trgovcev in obrtnikov mariborske oblasti in koledar za leto 1927 naravnost pri samozaložbi oglasni zavod Vinko Kovačič, Maribor. S_. 4 ;___-_ 4 Planinci in športniki! Čevlje najboljše kvali¬ tete "izdeluje po meri ERNEST GOLAVSEK CELJE - LISCE Cene nizke! 1 — Postrežba tožna! za Celje in Savinjsko dolino proti dobri proviziji event. fiksni plači se išče. Ponudbe je poslati na upravo «Muhe», Celje, poštni predal 13. - — Kdor oglašuje, ta napreduje! 39 Prani logika. Profesor Tepovec je' dognal. da se slušni živci Kobilic nahajajo v nogah: da bi to poskusiLie naredil sledeči po¬ izkus: Na mizo položi kobilico in trka; kobilica odskoči — torej je slišala z nogo trkanje. Nato odreže kobilici no- f e in jo položi zopet na mizo ter trka. livaliCa obsedi-^ torej ni slišala tr¬ kanje. Moj poizkuš«, reče g. profesor, »je torej resnico mojega opazovanja popolnoma dokazal. Ohšto logično!« Z o! oijija. A v.'Otrok očetu^(pijancu), videč ka¬ melo:' »Oče, zakaj se. imenuje ta žival kamela?O- .. - Oče: »Zakaj! Zakaj.'ker izhaja l i dni brez pijače. / Tajnost- Učitelj: »Torej Ivanček, naštej mi še nekaj živali, ki se pasejo na paši?« (Ivanek molči..) »No, iz česa dela tvoj oče klobuk?« Tvanček: »To vam ne morem pove¬ dati —- drugače sem doma tepen!« Kaj je divje romantično? Ce lačen dijak drži v eni roki kos kruha, v drugi pa klobaso. -j rzenskih Kmetova zadovoljnost. < , ■ : Dama: »V pecivu so pa muhe! • Krčmar: »Bogk-jte. bolj natančno: \ečina je pa le roziinov!« Neprijetno. A ' v,- • ' - Moj mož ponoči Itako srirrči ter se huduje in povprašuje, kadar se. zbudi: kclo dela tak peklenski nemir. Dopisovanje. Pomlad se bliža in z njo lepi večerni izpre- hodi, V švrho tega zeli mlad inteligenten gospod znanja in dopisovanja z gospodično staro od 17 —20. let. Cenj. naslov če mogoče z slikp na upravo «Muhež, poštni predal 13 pod < Slika 'se vrne. Tajnost zajamčena. cp . . . ■ ■ — Sd Ltistniea uredništva. } tV ■■ - P. K., Maribor: Vaši prispevki so z malo izjemo dobri, vendar potrpite, da jih objavimo razdeljene. — t). R—jt. Maribor: Ob prvi priliki ko zopet prič dem v Maribor, želim. da. pridete. —= V—ec B—n. Maribor: Ob priliki pora¬ bimo. — L—o M—n, Maribor: Radi preobilice prispevkov morate malo po¬ trpeti, vendar objavimo — Marjan. Maribor: Tudi jaz sem Vašega mne¬ nja. Uredimo. — Škrabi. Maribor: Pre¬ pozno došlo. - Vsem sotr udu ikoni: Križanke, karikature ža lesoreze, do¬ brodošle. Zamišljen. Profesor: Vi, kaj pa širite goflo kot pokojni Kolumb, ko je prvič New York videl?« Veselo oznanilo. Predstojnik: Vi. gospod tajnik, danes vaše reči zopet niso v redu. Kje pa iimate vaše mksli?« Tajnik: »G. predstojnik, če me ho¬ čete uporabiti za odvodnico bliska, me morate boljše pozlatiti!« LASTNI DOM registrovana kreditna in stavb, zadruga V Celju 26-6 Prešernova ulica št. 6. Sprejema hranilne vloge in jih obre¬ stuje najugodneje. Pri naložbi zneska po Din 20 — se dobi hranilnik na doni. Daje posojila in menične kredite M. RAUCH Veletrgovina stekla in porcelana CELJE, Prešernova ulica št 4. Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih šip, slik in vse v td stroko spadajoče predmete. Vinko Habič, Žalec ^ kupuje po najboljš ffcenah hmelj. $ Prodaja najceneje vse vrste ♦ 27-6 umetnih gnojil. Sveže fn dobro Ksliošinehouo zelje se dobi edinole v Gaberju št 63 in št.. 154 kakor tudi vsak dan na Glavnem trgu v Celili. Za'j6bi!en obiks se priporoča mesarija in delikatesna trgovina terzajutrkovalnica JOSIP GORENJAK CELJE, Kralja Petra cesta m Kaj se vse obeta sestradani Sloveniji v najkrajšem {asu. ^ii v -v, % fc ^ o jv* ČC. r t* »o^ . m a rv GR A O ©e o „f1ERIKANSKI SLOVENEC" dnevnik naših rojakov v Ameriki, je v Jugoslaviji zelo razširjen. Naroča se: Uprava «Amerikanskega Slovenca* 1849 West, 22 nd Street, Chicago U. S A. Izhaja v Celju 1., 10. in 20. vsakega meseca. • Naslov: Uredništvo in uprava lista «Muhe», Celje, postni predal 13. — Objavljeni pri- spevki se honorirajo, poslani rokopisi se ne vračajo. — Inserati: 65X1 mm Din 1*25. — Postni čekovni račun St. 14.568 v Ljubljgni, Naročnina znaša celoletno Din 40- ~, pol¬ letno Din 23'—, četrtletno Din 12 — za Jugo¬ slavijo, za inozemstvo četrtletno Din 15 - —. Podružnici v Ljubljani, Cerkvena ulica St 21. in v Mariboru Slomškov trg št 16. MajiUlj In adgav urednik Pele* VKnar r Celju. Tiske Zveeae tiekume v Celju, n tiektreo odgoverje Milen Cetine v Celje