d m omu m li Ntf
Žt. 245 WMm
Jrhjj*, izvzemžl pondeljek.	" "raj. UrednIStv
Asižkega št 20, L nadstropje- Dor .aj se pošiljaj? .	•
pfema se ne sprejemajo, rokor se ne vrač*«-1 Dr. L. Bercfe. — Lastnik ussar » Edinost. — ~ nažs za mesec L 7,—, 3 mesece L 19.50, pol leta u l
2 a inozemstvo mesečno 5 lir več. — Telefon uredništva _ uprave št. 11-57
tl^ rO

V Trstu, ¥ nedeljo 11 oktobra 1*24.
Posamezna Številka 20 cent
Letnik XLIX
ČDIN

Posamezne številke v Trstu in okolici po 30 cent — Oglasi se računajo v Itrokostf eae kolon« <72 umi.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanic« In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L X — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in oprave 11-67.
Pomen notranjepolitične Krize na Angleškem
Laburistična vlada je dobila v doljni zbornici nezaupnico; kralj je odredil razpust zbornice in napovedane so nove vo litve za konec tega meseca.
MacDonaldova vlada se je izpodtaknila pravzaprav ob malenkosten vzrok. Šlo se je za afero Campbell. V pojasnilo naj navedemo, v čem obstoja ta afera.
Za časa takozvanega mednarodnega tedna proti vojni (zadnje dni meseca julija t 1.) je objavila komunistična stranka na Angleškem izredno izdajo komunističnega tednika «The Worker's Weekly» ki je vseboval med drugim ta-le oklic: Vojaki! spomnite se, da ste delavci? Vaši sovražniki so gospodarji. Ne streljajte na stav-kuj>če! Oni so kakor ste vi. delavci, ki se bore za boljše življenje svoje, svojih žena otrok. Če bi vam izkoriščevalni kapitalisti ukazali streljati po svojih hlapcih, vaših častnikih, na delavce, odpovejte pokorščino !» Oblastva so aretirala Campbel-la, ki je bil tedaj urednik tednika. Toda državno pravdništvo je umaknilo tožbo in Campbell je bil izpuščen.
Ta sam na sebi neznaten dogodek je dal povod konservativni .stranki, ki je predložila zbornici nekak ukor vladi, ker je baje sam ministrski predsednik posredoval v stvari ter vplival na sodstvo. Liberalci pa so predlagali, naj se imenuje posebna parlamentarna komisija, ki bo preiskala, v koliko je vlada kriva pri vsej zadevi.
Tako poniževalne rešitve tega vprašanja ni mogla vlada prenesti, sicer bi bila prišla ob ves prestiž. Pa tudi sicer bi se vlada MacDcnalda ne izognila boju v parlamentu, ker prišel je skrajni čas, da se položaj med strankami razčisti.
Kakor je znano, nima nobena izmed treh strank (konservativna, liberalna, socialistična) rbsolutne večine v parlamentu. Laburistična stranka je mogla vladati le toliko časa, dokler so jo podpirali liberalci, oziroma posredno tudi konservativci. Zatorej se je večkrat tekom delovarja zbornice pripetilo, da je bila vlada preglasovana v manj važnih vprašanjih, vendar pa ni Mac-Donald zaradi malenkostnih stvari izvajal kcnsekvenc. Sicer pa so bili toliko liberalci kakor konservativci prepričani, da je laburistična vlada ona, ki je sposobna dati angleški politiki nove smernice, absolutno potrebne, z ozirom na notranji in zunanji politični položaj.
Zatorej si moramo najprej predočiti, čemu so konservativci in liberalci trpeli do sedaj delavsko vlado.
Prvič je bilo treba rešiti odškodninsko vprašanje. Konservativna stranka je zasledovala v zunanji politiki drugačne cilje od liberalne. Konservativci so se hoteli umakniti iz evropskih prepirov ter prepustiti Francozom, naj sami rešijo zamotano štreno z Nemci. Pri tem so računali tako-le: Francozi ne bodo nič dosegli s svojo impe-lijalistično politiko, ampak bodo zašli v gospodarske in politične težave, ker pride na ta ali oni način Angležem v dobro. Angleški pridobitni krogi nimajo interesa na tem, da se nemška gospodarska moč dvigne preko mere, zato je Francija tu s svojo protinemško politiko. Istočasno pa se ni treba Angliji izpostavljati proti Nemčiji, ker more izza ozadja bdeti nad dogodki » a evropski celini. To bi bilo torej nekakšno začasno desinteresiranje, kakor se imenuje v diplomatskem jeziku.
Liberalci so zastopali in zastopajo stališče, da se mora Anglija aktivno udeleževati sporov na celini, saj je znano, kako je L!oyd George grmel proti Poincareju in kako bi bilo za časa njegove vlade prišlo k.nalu do preloma med Francijo in Anglijo.
Toda v času, ko bi se bili kmalu konservativci pobotali s Francijo Poincareja, se je izvršil preokret. Pri volitvah sla padla Baldvvin (angl. ministrski predsednik) 1in njegova stranka in Poincare s svojo politiko na Francoskem.
Laburistična vlada MacDonalda je tip reformističnega socijalizma. Politika obstoja iz kompromisov, veli pregovor. Resničnost tega stavka je občutila prav hudo včasih baš laburistična stranka na vladi. Veliki spretnosti MacDonalda se je zahvalni. da je megla laburistična vlada toliko časa obstajati. Kolikokrat so morali laburistični ministri požreti kakšno bridko toliko od svojih nasprotnikov kakor tudi od svojih pristašev, ki so videli v kompromisnih skokih svojega voditelja oddaljevanje od socijalističnih načel.
Vkljub vsem težavam se je torej Mac-Dcnaidu posrečilo spraviti Dawesov načrt
s takozvanim socialističnim poskusom v Angliji.
Padec laburistične vlade je vlil nova upanja pristašem Poincarejeve politike na Francoskem. Liberalci upajo na poraz labu-rizma pri prihodnjih volitvah, kar bi utegnilo pospešiti padec Herriotove vlade na Francoskem. V kolikor so ta upanja upravičena, je seveda druga stvar. Resnica je, da bi oslabitev laburistične stranke pri predstojećih volitvah oslabila vso takozvano kretnjo na levo v Evropi in torej tudi demokracijo. Zato je umevno, da bo sedanjo volilno kampanjo na Angleškem vsa evropska javnost zasledovala z veliko pozornostjo.
Vendar pa ima MacDonaldova stranka mnogo šans na svoji stranL Skoraj gotovo je, da se bo število njenih parlamentarcev pomnožilo, dasi je neverjetno, da bi zamo-gla izvojevati absolutno večino državno^ zborskih mandatov, o čemer so prepričani nekateri optimistični laburistični politiki.
Po svojih delih ni bila vlada MacDonalda prav nič socijalistična. Poslušajoč izvajanja angleških socijalnih demokratov, ni bila temu kriva stranka in vlada, ampak položaj. Ko bo imela laburistična .stranka absolutno večino v zbornici, tedaj pridejo šele na vrsto razne reforme na socijalnem in gospodarskem polju. Ni izključeno, da pride laburistična vlada v položaj, ko bi mogla uresničiti svoje dozdevne načrte, če bi odločala številična nadmoč. Kapitalizem pa ima dovolj sredstev na razpolago, da se zna ubraniti še hujših težav, kakor je recimo parlamentarna večina socijalistov.
Značilno je, da se je laburistična stranka v zadnjih dneh popolnoma otresla komunističnih priveskov, MacDonald je izgnal iz svoje stranke komuniste, ki ne bodo smeli kandidirati skupno z laburisti kakor zadnjič. Torej popoln in očiten prelom. Vidi se, da hoče imeti MacDonald popolnoma svobodne roke in se nikakor noče pustiti ovirati po rdečih skrajnežih. Če bo na eni strani izgubil neko število skrajnih elementov, je verjetno, da utegne s to potezo pritegniti nase veliko število malomeščan-stva, kar se popolnoma ujema z reformi-stično duševnostjo laburizma.
Dawest Ženeva, Rusija, to so trije uspehi MacDonalda. S temi tremi besedami pojde laburistična stranka v boj ne samo zase, ampak za evropsko demokracijo sploh. S tega stališča morajo zanimati angleške volitve tudi nas.
Ottaisei ftgadkt? v Mfflneffl
Bojevniki in vojni pohabljenci se ne udeležijo slavnosti obletnice pokoda na Rim
RIM, 11. Fašistov ska nasilja v Molinelli tvorijo še vedno predmet najrazličnejših komentarjev rimskega tiska. Listi sicer z zadovoljstvom ugotavljajo, da je vlada odstranila sedanjega kvestoria v Bologni, ker ni preprečil krvavih dogodkov. Splošno pa časopisje napada vlado, češ da je prišla s temi ukrepi zelo pozno; tako pišejo «Mondo», *Popolo» in «Giornale dltalia», ki prinaša članek: «Tako ne gre več dalje*.
Tudi vatikansko glasilo «Gsservatore Romano» pripominja, da je vlada dolgo čakala z odstavitvijo kvestorja. List ugotavlja dalje, da je vlada pustila po celo leto, da so zločinci hodili prosto okoli; zadostoval je izgovor, da so zagrešili čin iz političnih ozirov.
Brat Avgusta Reggazzi-ja, ki je organiziral nasilja, je pos lal ministrskemu predsedniku Mussoliniju brzojavko, v kateri ravi, da so fašisti iz Molinelle priprav-jeni tudi umreti, četudi jih hoče Muisolini ukleniti; le boljševizem ne sme triumfirati.
Gotovo so dogodki v Molinelli neugodno vplivali tudi na bojevnike in vojne pohabljence. Sicer so ti že na zborovanju v As-sisi zavzeli jasno stališče napram sedanji vladi. Toda kljub temu je vzbudil v Rimu veliko pozornost sklep bojevnikov in vojnih pohabljencev, da se ne bodo udeležili fašistevskega slavlja dne 28. t. m., t. j. proslave obletnice fašistovskega pohoda nad Rim. Na zborovanju pohabljencev je bil tudi znani vojni slepec on. Delcroix. Fašisti so hoteli sklep preprečiti, kar pa jim ni uspelo.
Hiiica priseže že 28. t m.
Veliki raport vseh poveljnikov
RIM, 11. Prostovoljna nacijonalna milica priseže 28. t. m. Ta prisega bo obenem tvorila prvo ceremonijo proslave pohoda na Rim. Ministrski predsednik je sklical za 18. t. m. vse poveljnike con na veliki raport, ki se bo vršil v palači Ghigi.

v
Zborovanje reparacijske komisije
PARIZ, 11. Reparacijska komisija je po
v tek londonska konferenca je brez dvoma	J^^T t*1*™0 ^T* "
velik u*oeh laburistične zunanie oolitike i ŠeneralneŠa agenta Younga odobrila po-veiik uspeli laburistične zunanje poiitiKe. je za jH zncsku 5 milijard in 800
Zaradi Dawesovega nacrta in pa zaradi J	^ mark ter . J^nU«, da
na-stopa Anglije pri ženevskih zborovanjih . co	. , , J. ^ . T.
je zagotovljena MacDonalda častno	'
Predstojeća kriza nemškega parlamenta
BERLIN, 11. Prizadevanja državnega kancelarja dr. Marxa, da preosnuje vlado in stvori široko vladno koalicijo, niso obrodila uspehov. Pogajanja z nemškimi na-cijonalci i:i socijalisti, ki naj bi stopili v vladno koalicijo, so se izjalovila. Vse stranke vztrajajo na svojem stališču. Socijalisti zahtevajo razpust parlamenta, centrum želi veliko koalicijo, nemški nacijooalci pa se protivijo vstopu socijalistov v vlado. Državnemu kancelar ju ne bo preostalo kakor da razpusti sedanji par-
zgodovini angleške zunanje politike. To mu priznavajo tudi njegovi nasprotniki.
Vendar pa je zadeva z Rusijo precej drugačna stvar. Konservativci in liberalci očitajo MacDonaldu, da je v pogodbi z Rusijo napravil težke napake, ki utegnejo oškodovati angleške pridobitne kroge. Tudi mu očitajo, da je bilo priznanje Rusije napravljeno v naglici in nepremišljeno. Ni dvoma, da bi bil MacDonald tudi pri tem vprašanju naletel v zbornici na velika nasprotja, da ni slučajno padel zaradi slučaja Campbella.
V splošnem so nasprotniki laburizma prišli do sklepa, da je MacDonald opravil j drugega svoio nalotfn in Ha "-as nanr»vifri Imnec IWnent.
Dnvldoulf podni ostavko
Kralj ni sprejel ostavke* — Koncentracijska vlada na vidiku
BEOGRAD, 11. (Izv.) Politični položaj je v bistvu neizpremenjen. Danes dopoldne sta se sestala ministrski predsednik Davi-dović in predsednik narodne skupščine Jovanovič. Na sestanku je Davidović ponovno povabil radikalce, naj vstopijo v vlado. Jovanovič pa je ponudbo zavrnil, ker hoče preprečiti cepitev radikalske stranke in vztraja na sestavi koncentrat cijske vlade, kateri m%ra stati na čelu ra-dikalec.
Iz vladnih krogov doznavajo, da je Davi-dovič podal nato ostavko. Kralj pa ni sprejel ostavke, temvc.Č je dal Da vido viču nalog, naj še enkrat poskusi pregovoriti radikalce, da stopijo v vlado. Jovanovičevi prijatelji so izjavili, da bo moral Davidovič ponovno podati ostavko, ker je sedaj mogoča le kombinacija z Jovanovičem.
Radikalci o Radičevih načrtih
V radikalskih krogih prevladuje prepričanje, da dela Radić za tem, da se uvede v armado pacifističen duh. Ta nalog je prejel Radić od sovjetov, ko je pristopil k III. internacijonali. Da doseže Radić svoje cilje, se bo posluževal protin acijonalnih elementov (Madjarov, Nemcev in makedonstvu-juščih). Radić hoče na vsak način doseči samostojnost Hrvatske in ustvariti federativno Jugoslavijo.
ItvnritvtM seja nunAM s Milne
Zakon proti korupciji in. invalidski zakon pred skupščino
BEOGRAD, 11. (Izv.) Danes se je vršila predpoldne otvoritvena seja jesenskega zasedanja narodne skupščine. Na seji so bile prečitane razne interpelacije na ministre ter obtožnice proti bivšim ministrom: Laizi Markoviču, Vel izarju Jankoviću in Dragotinu Kojiću. Glede obtožnic je bila sprejeta nujnost. Poleg tega je bilo verificiranih 5 Radićevih mandatov. Nato je zbornica sprejela nujnost glede zakona proti korupciji in invalidskega zakona.
Določen je bil dnevni red za prihodnjo sejo, ki se bo vršila v pondeljek ob 9.30.
Demoflsintlie frinciskih unlnikov Ranemu ministrstva
Davčni ravnatelj pokrajine Seinne upokojen. <Journal des P^bats» proti Herriotu
PARIZ, 11. Včeraj so uradniki finančnega ministrstva priredili demonstracije v svrho zvišanja plač. Radi tega je sklenil ministrski predsednik Herriot, da se upokoji ravnatelj davčne oblasti za pokrajino Seinne, ki je predsetloval protestnemu zborovanju uradnikov finančnega ministrstva. List «Temps» piše, da je Herriot izjavil, da je imenovana upokojitev popolnoma utemeljena, kajti državni nastavljenci se morajo točno držati službenih predpisov. «cJouriaal des Debats» komentira ta dogodek tako-le: Levičarji so oni, ki povzročajo v Franciji nered, sicer je to njihova naravna misija. Ves dogodek nas ne sme presenetiti. Saj je bil Herriotov kabinet prvi, ki je začel ljudstvo pitati z raznimi denarnimi obljubami in upravnimi kapitulacijami. Usoda je privedla z neizprosno logiko Herriotov kabinet tja, kamor je pač moral pritL Demonstracije državnih funkcijonarjev tvorijo začetek težkih upravnih neredov.
Načrt za zboljšanje uradniških plač
PARIZ, 11. Ministrski predsednik Herriot in finančni minister Clemente! sta predložila ministrskemu svetu načrt za zboljšanje gmotnega stanja državnih uradnikov in znižanje števila državnih nastav-ljencev. Reducirati se namerava okoli 20 tisoč rradnikov. Herriot je rekel: «Raje manj u. uinikov; a te se mora dostojno plačati. Le na ta način bo vršila uprava od-kazane ji naloge v interesu celokupnosti®..
Anatole France zgubil zavest
TOURS, 11. Poročilo o stanju Anatole France-a pravi; Bolnik je zgubil zavest. Temperatura znaša 39 stopinj. Anatole diha težko. Umetno dovajanje hrane je zelo otežkočeno.
Pfflfetek vrtilne borbe o Angliji
MacDonald bo imel tedensko 50 volilnih shodov
LONDON, 11. Volilna borba se je že pričela. Laburisti objavijo danes svoje volilne proglase. List «DaiIy Herald» javlja, da bo MacDonald nastopil pondeljek propagandno potovanje ter držal tedensko 50 volilnih shodov.
Herriot o angleški krizi
PARIZ, 11. Uredniku lista «Petit Pro-vencial» je izjavil Herriot glede MacDo-naldovega kabineta sledeče: «U ver jen sem, da pride MacDonald tudi po volitvah na vlado. MacDonald ima namreč na svoji strani večino v deželi. Angleška kriza je samo začasna. Zaenkrat več ne morem reči. Bližnji dogodki bodo potrdili moja naziranja». _______
In zopet mehikanski tolovaji «
EL PASO, 11. Mehikanski tolovaji so povzročili, da je vlak blizu Chendebrie skočil s tira, na kar so ga oplenili. Pri ple-nitvi so ranili tudi deset potnikov, med temi 2 ameriška državljana. Ćete zasledujejo tolovaje.
Razni niske volne industrije
Avijatski rekordi — Obramba države s pomočjo strupenih plinov
MOSKVA, 11. Industrija sovjetske Rusije zaznamuje v zadnjem času velik napredek. Avijatsko podjetje «Ikar» dovr-šuje ravnokar prvo serijo težkih motorjev za zrakoplove, ki se jih opremi izključno z ruskimi izdelki. Ker so se poskusi z navedenimi motorji izredno dobro obnesli, se bo izdelovanje zrakoplovnih motorjev zvišalo do največje možne mere.
Pred kratkim je preletelo 5 ruskih zrakoplovov, ki jih je zgradila domaČa industrija, 8000 m visoko gorovje Hindukuš. Vsi ruski listi zaznamujejo ta dogodek kot početek nove ere v razvoju sovjetskega zrakoplovstva.
Poleta, čez Hindukuš se je udeležilo 12 rusko-sovjetskih letalcev. Za ta čin so bili odlikovani z redom rdeče zastave. Sovjetska avijatika vzpostarvi prihodnjo pomla'd stalno zračno zvezo med Moskvo in To-kijem.
Vsporedno z razvojem avijatike stopa delovanje takozvane organizacije «Do-brochim», ki propagira kemično obrambo države. Duhovni oče te organizacije je Trockij in njegov sovjetski funkcijonar Umschlicht. Ravno te dni je bila ustanovljena v Moskvi krajevna podružnica organizacije «Dobrochim». Njen načelnik je slavni ruski kemik, član akademije prof. Ipatjev, ki proučuje možnosti uporabljanja strupenih plinov kot glavno napadalno orožje v bodoči vojni.
900-letnica mesta Jaroslava v Rusiji
Prva šola na ruskem severu
MOSKVA, 11. Danes proslavi mesto Jaroslav 900-letmco svojega obstanka. Ja-roslav je najstarejše mesto na ruski Po-volgi. Ustanovljen je bil 1. 1024 od velikega kneza Jaroslava Modrega na otoku reke Kotorosle na Povolgi. Že v XIII. stoletju je bila v tem mestu ustanovljena prva šola na ruskem severu. Kot kulturno središče severne Rusije ima Jaroslav tudi svojo univerzo.
Leta 1918. je izbruhnil v Jaroslavu proti-boljševiški upor, vsled česar sta bili dve tretjini mesta upepeljeni od rdeče armade. Jaroslav je sedaj obnovljen in zgrajen po novem načrtu.
Društvo maferijalistov
MOSKVA, 11. V Saratovu so ustanovili člani komunistične stranke društvo mate-rijalistov, ki so si stavili nalogo, da se bodo brezobzirno borili proti slehernemu idealizmu v znanosti, umetnosti in življenju.
Estonski diplomat obtožen spijonažf
«Izvestija» osvetljuje moralo tujih diplomatov
MOSKVA, 11. Pred \ jjnim sodiščem je te dni pričel proces r^roti tajniku estonskega konzulata Rostfoldu, katerega sO sovjetske oblasti obtožile Špijonaže. Moskovska «Izvestija», ki prinaša poročilo o tem procesu, osvetljuje na poseben način moralo tujih diplomatov. Pravi, da je neki vojni ataše ukradel Trockiju, ko ga je slednji sprejel, važno beležnico, ko se je Trockij za trenutek obrnil pri pisalni mizi. Na smrt obsojena bivša ruska fabrikama
MOSKVA, 11. Okrožno sodišče je sodilo včeraj bivša fabrikanta brata Ščepetilni-kov, ki sta obtožena velike tatvine pliša na škodo erarja. Na razpravo je bilo pozvanih okoli 20 oseb, ki so zapletene v to afero. Sodišče je obsodilo brata Ščepetil-nikov in dva njihova pcmagača na smrt z Uistrelitvijo. _
Smrt slavnega češkega numizmatika
PRAGA, 11. V Pragi je umrl znani češki numizmatik Edvard Fiala, častni doktor Karlove univerze, član češke akademije znanosti in predsednik čehoslovaškcga numizmatičnega udruženja. Pokojnik je posvetil numizmatiki skoro vse svoje življenje. Napisal je obširno knjigo o češkem denarju, izdal dovršen katalog o češkem novcu v srednjem veku ter sestavil velik seznam v osmih delih o novcih v zbirki vojvode Cumberlandskega.
Sam je posedoval jako obširno in dragoceno zbirko, v kateri se nahaja cela vrsta raritet, in zanimivo numizmatično biblioteko.	_
Vojaški zrakoplov zgorel
NEWPORT NEWS (Virginija), 11. Vojaški zrakoplov P. C. 4 je danes zjutraj vsled eksplozije zgorel v Langlay Frields. Nekateri oficirji in vojaki so ranjeni. Zrakoplov je spadal k največjim tipom, ki jih izdelujejo Zedinjeni države. Bil je napolnjen s plinom Elium. Ta okolščina je pripomogla, da niso pri eksploziji izgubile živ ljenje številne osebe posadke.
Pismo iz Jugoslavile
LJUBLJANA, 9. 10.
Vsled čisto strankarskega poročanja naših listov vlada v naši javnosti zelo napačno razumevanje našega notranjepolitičnega življenja. Cisto naravno je, da ni stvar do-sti boljša v Primorju in zato upam, da ustrežem vsem čitateljem «Edinosti», če na kratko razložim elemente, ki odločujejo v našem notranjepolitičnem življenju. Da pa bo slika jasnejša, je potrebno, da sežem malo bolj nazaj in da podam vsaj v kratkem pregled o poteku dogodkov.
Po ustavi in po srbski tradiciji je naša država parlamentarna vladavina. Načelo parlamentarizma vlada absolutno in zato je pri nas mogoča samo vlada, ki ima v skupščini večino. Vsled odsotnosti radičevcev je bilo sicer trenutno mogoče, da je vladala homogena radikalna vlada, pa čeprav se je morala v skupščini 312 poslancev opirati samo na 108 lastnih in na 22 nemških in džemijetskih poslancev. Toda poslancev HRSS ni bilo in tako je imela vlada v skupščini faktično večino in je z njo popolnoma nadomestila pomanjkanje formalne večine.
To stanje se je spremenilo, ko so predložili radičevci svoje poverilnice .skupščini in ko je z vsakim verificiranim mandatom radičevcev narastla moč opozicije. Mojstrska poteza Pašiča je bila tedaj, da je podal demisijo še predno so bili verificirani vsi mandati HRSS, ko opozicija formalno se ni imela večine. Ker tedaj tudi še ni bil rešen proračun, je bilo v skladu s parlamentarnim načelom, če je kralj poveril s sestavo delovne vlade nacijonalni blok. Jasno pa je bilo, da je bila to samo provizorična rešitev in zato se je takoj pričel boj za vlado.
Nastopala sta dva tekmeca. Na eni strani je bil nacijonalni blok pod vodstvom Pašiča in Pribičeviča. Njegova sila je bila v tem, da je bil homogen in da je imel za seboj večino srbskega naroda. Proti njemu je stal opozicijonalni blok pod vodstvom Davidoviča in Korošca. Opozicijonalni blok je trdil, da ima v skupščini večino in da hoče izvesti sporazum med Srbi in Hrvati in v tem je bila njegova sila. Ker nacijonalni blok ni imel večine in ker je bilo izključeno, da bi jo mogel dobiti, zato je zahteval Pašič, da se skupščina razpusti in da se razpišejo nove volitve, katere mora voditi nacijonalni blok. Proti tej tezi je nastopil v radikalnem klubu Ljuba Jovanovič in Nastas Petrovič, toda na seji glavnega odbora radikalne stranke je bila večina za Pašiča.
Tedaj je doživela javnost svoje prvo presenečenje. Dočim so radikali in samostojni demokrati bili prepričani, da po glasovanju glavnega odbora radikalne stranke ne more dobiti volilne vlade nihče drug ko Pašič, je j kralj poveril sestavo vlade opozicijonal-nega bloka Davidoviću in nova vlada je bila v dveh urah sestavljena in skoraj nato tudi zaprisežena. Parlamentarni princip je s tem celotno zmagal in zmagal je, kar treba posebej povdariti s kraljevo pomočjo.
Bitka je bila <s tem odločena in po parlamentarnih principih bi se mogla doseči iz-
prememba vlade samo v parlamentu. Toda opozicija je hotela doseči izpremenibo izven parlamenta. Zagnala je zato krik, da je edinstvo države v nevarnosti, ker je sedanja vlada odvisna od Radića. Glasno se je naglašalo, da Radić sploh noče sporazuma, temveč da je samo navide/no za sporazum, da se more z vladno pomočjo utrditi in potem izvesti svoje prevratne separatistične namere. Zlasti se je skušalo vplivati na vojsko, to je na generalitelo in ji dokazati, da je država v nevarno?'i, če je blizu državnega krmila Radič, ki je pel svoje dni slavospeve Habsburžanom. Enako silno pa se je skušalo vplivati tudi na kralja in v tem oziru je našla opozic'ia na dvoru mnogo ljudi, ki so radi pripovedoval, da je vsled Radića ogrožen obstoj monarhije. Med tem se je izvršilo izredno zasedanje skupščine in vlada je prejela v skupščini zaupnico. Bilo je sedaj jasno, da sme po parlamentarnem prircipu vladati samo sedanja Davidovićeva vlada. Toda opozicija še vedno ni odnehala in deloma tudi ni mogla odnehati. Vlada je napovedala zakon proti korupciji in vladne stranke so vložile obtožnico proti nekaterim bivšim ministrom. Jasno je bilo, da je morala opozicija ali vsaj poslanci, ki so bili od protikorup-cijskega zakona prizadeti, napeli vse sile, da preprečijo debato o korupciji in zato so se intrige opozicije še stopnjevale.
Toda dogodki so potekali za opozicijo neugodno. Glavni račun opozicije, da bo Radič s svojimi nepremišljenimi izjavami kompromitiral vlado, se ni uresničil. T.&s-protno je pričel podajati Radič izjave, ki so morale pomiriti tud: hude monarhiste. Vedno bolj očito je postajo tudi to, da kralj noče kršiti parlamentarnega principa in da so tozadevno vsi napori opozicije zaman. Končno pa je biio jasno tudi to, da so vse špekulacije na razkol med vladnimi strankami napačne in da je vladni blok trden.
Tedaj je šla opozicija korak dalje in pričelo se je govoriti o vojaškem puču, ki da se pripravlja. Do tega sicer še ni prišlo in poskus bi bil nad vse nevaren, pač pa smo doživeli to presenečenje, da je podal voini minister iz čisto političnih motivov svojo demisijo. S tem pa je načeto novo in nad vse važno poglavje, ki more imeti naravnost katastrofalne posledice, če bi bile rešeno napačno. Vojni minister je neparla-mentarec in zato se nima v politična vprašanja vmešavati. Demisija vojnega ministra in njeni motivi pomenijo zato kršitev parlamentarnega principa in zato sem mnenja, da bo dosegla demisija čislo drug rezultat, kakor ga je opozicija hotela z izigravanjem vojnega ministra doseči. V očeh vseh državljanov bo namreč vlada samo pridobila, Če bo branila parlamentarno načelo. In da bo vlada to storila je brez dvoma. Zato ni jemati demisije vojnega ministra pretragično, temveč smemo nasprotno jo smatrati kot povod za zdravo čiščenje nazorov in za utrditev državljanske zavesti Jugoslovenov. To pa pomeni neprecenljiv donesek k utrditvi državne misli.
Boj med opozicijo in vlado se je vršil večinoma na neparlamentarnih tleh. Vladni
blok šteje le malo srbskih poslancev in večina njegovih članov je odločno za revizijo ustave in za pfemenske oziroma pokrajinske avtonomije. V Jugoslaviji pa je edinstvo države sveto načelo, na katerem si ori tudi ustava. V tej smeri se je vršil tudi glavni
E a skok opozicije. Posebno vehementni so ili napadi opozicije, ko je prišlo na dnevni jed vprašanje vstopa radičevcev v vlado. Opozicija je tedaj U9pela in krona je usvojila predlog, da ne morejo postati radi-fcevci kraljevi ministri, dokler ni sklenjen e njimi sporazum v najvažnejših vprašanjih. Vstop radičevcev v vlado je bil vsled tega odložen in to tem lažje, ker je bil Radić na stališču, da more skleniti sporazum samo s stranko, ki predstavlja večino srbskega naroda. Davidovičeva stranka pa tega o sebi ne more reči.
Vsled tega je stopila v ospredie kombinacija z Ljubo Jovanovičein. (Pripomniti
V vlado
in onimi raaiKainnni poslanci teni v razne korupcijske afere), naj bi vstopil Ljuba Jovanovič z ostalimi radikalnimi poslanci in vlada bi bila s tem tako trdna, da bi mogla dovršiti svoj delovni program, zlasti pa izglasovati proračun, ki postaja vedno bolj aktualen. Z Ljubo Jovanovičem v vladi bi se mogel skleniti tudi sporazum z Radićem.
Priznati je treba, da je kombinacija z Jovanovičem v marsičem naravnost najboljša rešitev. Njena edina napaka je v tem, da bi mogel vsled nje preiti v opozicijo Radič in da bi se tako hrvatsko-srbski sporazum onemogočil.
Katera kombinacija bo zmagala, ni mogoče še trenotno reči. Gotovo je le to, da se bo z zasedanjem skupščine situacija ta-
DNEVNE VESTI
MO III INlBIliM jimela	j^mo^^^'^i,8 k«
Iz vseh časopisov tu m onstran meje se nM-!^1 «*}Mt zajavno va*po«t še ni izdala re razbrati, da vlada veliko pomanjkanje sta. i	Občini, komisarje n^rec ob-
novanj; navajajo se vzroki, da se malo aLi nič pestil društvo, da ,e prošnjo odposlal kraljevi ne zida, d* je prirastek na ljudeh mnogo večji, Prefektunv Trstu. To postopanj g. konnsar-glavni vzrok pa gotovo tittvtem, da držijo 1» «V▼	* Predpisi. Kjbkorjenam zna-
ogrore prore -jr*. rrr^1 s-r A??:*™ A srs k
Menda se nikjer tako ne odira ubogih ljudi jevne oblastnije javne varnosti. In v resnici s stanovanji, kakor se to dogaja v lrstuin je bil program žc predložen prefekturi v cen-
dobi, | ZUTOf cenzuriran in priložen profaji na kra-
okolici. Praznega stanovanja se sploh ne
a če je katero kje na razpolago, se zahteva j jevno Miisl ^ dovoltetiie. Bilo bi dobro, da rflw«mi n»t«za«i orfromn* svote g ^rn^ki komisar nekoliko bolje preštu-
zanj pod raznimi pretvezami ogromne svote po L 3.000 do 5.000 in še več. Po časopisju ponujajo samo moblirana stanovanja, v katerih se navadno nahaja kaka stara miza ali omara, ter dva ali trije polomljeni stoli, kar pa stane L 6.000 m še več. Takšne kupčije sicer zakon ne dopušča, pa kaj si hočemo, ko ni nikogar tukaj, da bi prisilil ljudstvo, da se zakon spoštuje. Piscu so znani slučaji, da so se gotovi ljudje vrgli samo na take kupčije in da dobro shajajo, to se pravi, da jim nese. Saj čitamo o takšnih agencijah, o mlekarnah, o gostilnah, o kavarnah, kjer se shajajo podobni mešetarji in mešetarice. ObJastva žalibog tega ne vidijo, ker se ne pobrigajo vidi in Čuti pa to revež, ki je slučajno prisiljen si iskati stanovanje. H takim pijavkam pa pristopijo potem tudi gg. hišni upravitelji, k kratko in malo zahtevajo visoko najemnino, za celo leto vnaprej plačljivo, ali pa zahtevajo povračilo dozdevnih stroškov, tudi če niso stanovanja popravili. V ilustracijo podajam sledeči slučaj: Družina nekega poznanega človeka stanuje že okrog 40 let v hiši, okrog katere se nahaja precej lep vrt. Najemnina se je redno plačevala naprej po gld. 240, potem K 480, potem L 480, sedaj L 720, a gotov človek se je napotil k administratorju ter mu ponudil L 6.000. Seveda je administrator takoj napravil sodnijsko odpovedane da bi povedal, zakaj pravzaprav hoče vreči najemnika iz stanovanja. Naš človek ga
koj razčistila in da bo potem stališče vlade ________
neprimerno bolj močno. Kadar zboruje j je rotil in mu je ponujal L 960, potem L 1200, skneščina tedaj se o pučih, diktaturah in j potem L 1800, sedaj L 2400, a administrator sličnih stvareh starih časov ne sme niti go- j hoče našega človeka vreči	van,a z iz-
voriti in če bo glasovala za vlado tzdna g«™ da
večina potem so tu^li vse ^^^^^^ roliko de^aS, da bi dal'za drugo stanovanje Izgleda, da bo ostala vlada Davidovica, ^ L 5 ^ ker -e nava<len uradn:k, ki si pri
trdno na parlamentarnem principu m da svo^ mizernj plači komaj vzdržuje svojo dru-
ne bomo doživeli presenečenj. Naravna in najboljša rešitev bi bila kombinacija Davi-dovič - Jovanovič (Srbi) - Radič (Hrvati) -Korošec (Slovenci), najslabša pa ona reši-
žino. Na pomoč mu je hotel priskočiti prihodnji najemnik, toda administrator je temu nasproten in zahteva sodnijski izgon. Sedaj se bavi še sodnija s tem slučajem in naš človek
tev v kateri bi m'anjkal celotno eden od; upa še, da bo g. predsednik razvide!, da je teh treh temeljev V tem je idejen pomen < prevelika lakomnost administratorjem knva sedanfeborbe, ki pa trpi od strankarskih da ne pride do mirne poravnave. Nabada ,e
ozirov, vsled katerih so bile storjene posebne kombinacije, ki so pravzaprav le
strankarske špekulacije in narodu v škodo.
O. P.
Uradni podatki o zadnjem ljudskem štetju o Istri
Zadnje ljudsko štetje v Italiji se je vršilo koncem 1. 1921. Prvo število obsega vse prebivalce, ki so imeli svoje postavno bivališče v Italiji, medtem ko obsega število v oklepaju prebivalce, ki so bili ob času ljudskega štetja v resnici doma (v svojem običajnem bivališču).
I. Koper:
1.	Koper
2.	Dekani
3.	Dolina
4.	Izola
5.	Marezige
6.	Milje
7.	Ocizla-Klanec
8.	Pomjan
9.	Buzet
10.	Piran
11.	PvOČ
12129 6231 5430 S60S 3173 11908 2591 4411 16942 14799 2690
namreč, da administratorji povišajo najemnine, kakor pač zakon veleva, a v pričujočem slučaju se administrator noče izjaviti ter hoče čim več iztisniti iz ubogega najemnika. Takšno postopanje je v nebo kričeče in le žal, da oblasti ne pogledajo sličnim ljudem malo na prste. Stanovanjska mizerija se veča, in tudi oni, ki redno plačujejo stanovanje in dotične davke, so v nevarnosti, da ostanejo kar naenkrat brez stanovanja in so vrženi na cesto. Temu naj odpomorejo oni, ki so v to poklicani!_
t Dr. Dragiša Gjurić. V Beogradu je 9. t. m. umrl dr. Dragiša G^jurič, direktor državne statistike. Dr. Dragiša Gjurič je pripadal oni generaciji Srbijancev, ki je z besedo in dejanjem pripravila in omogočila osvobojenje Jugcslovenov. Za to svojo idejo je deloval nesebično in odločno celo svoje življenje, bil ugleden član vseh nacijonalnih organizacij in sodeloval z orožjem v rokah v vseh vojnah
Skupaj koprski okraj
II. Cres:
1.	Cres
2.	Vel. Lošinj
3.	Mali Lošinj
4.	Nerezine
89912 (87997)
8611
2260 7529 2558
(7781) (2064) (7031) (2396) i
Skupaj okraj Cres
20958 (19272)
III. Poreč:
1.	Buje
2.	Novi grad
3.	Grožnjan
4.	Motovun
5.	Vrsar
6.	Poreč
7.	Oprtalj
8.	Umag
9.	Vrtenik
10.	Višnjan
11.	Vižinada
7464 2258 4026 6401 5179 \ 2473 5714 6435 2862 5138 4517
(6342) (2825)
(4409)
Skupaj poreški okraj 62467
IV. Pazin:
1.	Labinj
2.	Vcdnjan
3.	Boljun
4.	Plomin
5.	Zminj
6.	Pazin
13780 4322 3463 6119 5824 18516
Skupaj pazinski okraj 52054
V.	Pola:
1.	Barban	4569
2.	KanJanar	3S28
3.	Dinjan	10668
4.	Pula	49339
5.	Rovinj	10245
6.	Sv. Vinčenat	3101
7.	Vale	2550
Skupaj okraj Pula
84300 (83787)
VI. Voloeko-Opatija:
1.	Veprinac	2762
2.	Podgrad	7670
3.	Jelšane	4501
4.	Lovran	3838 5 Mat-rija	5462
6.	Matije	9201
7.	Moščenice —	3396
8.	Volosko-Opatija	5025
Skupaj okraj Volosko-
Opatija	41855
(12072) (6141)
' o df svojca'177 let a naprej. Z odprtimi rokami je sprejemal brate iz osvobojenih krajev, z t"51 yu> I odprtim srcem jim je govoril in skrbel za nph, (12066) > <ja so sc vživeli v težkih razmerah povojnega (2561) ' Beograda. Svojo posebno naklonjenost in do-(4397)! broto je izkazoval primorskim in ruskim be-(16361) iguncem, katerim so bila na stežaj odprta (14158) • vrata njegove direkcije. Poznal je Pri morje m (3309) ! ljubil Primorce. Kot znanstvenik statističar 1 1 je deloval publicistično ali glavna njegova zasluga je, da 5e postavil jugoslovansko statistiko na solidno, resno in znanstveno bazo. Kakor v življenju, tako tudi v svojem znanstvenem in uradniškem delovanju ni poznal kompromisov in nepoštenja. V nacijonatno mešanih krajih je dal v nekih slučajih revidirati zbrani materijal v korist narodnih manjšin. V tem pogledu bi lahko služil tudi nekim velikim državam kot uzor, kako naj se vodi statistično delo. V današnjih težkih časih moralne krize postajajo karakteri redki m res i 73751 ie težavno m nesebično ostati karakter. Dra-'giSa Giiirič je bil predstavnik one jeklene ge-\5£n\ jneracije, ki je premagala Turško, osvojila I Drinopotje in porazila tri avstrijske armade, Vt.l\\ i generacija poštenja, plemenitosti m junaštva (5171) fn je vsled lega trpela morda bolj od bra-(12252) !tov uit od sovražnika. Dr. Dragiša G;urič je (5647)! zaslt*5il, da ga tudi narod izven mej Jugoslavije ohrani v trajnem in hvaležnem spominu.
Iz uredništva. Da se izognemo vsakemu nesporazumi jenju, naznanjamo, da je uredništvo na razpolago strankam od 8. ure do
-j 12.30 (ravnatelj lista) ter od 16. do 19. ure
(61564) j (glavni urednik). Rokopisi se sprejemajo redno ob omenjenih urah in od 20. do 21.30. (14197) Le izjemna obvestila (objave, osmrtnice (4218) itd.) se sprejemajo do 2. ure po polnoči. (3251)' Društva in druge organizacije ponovno o-(5415) \ požar jamo v njihovem lastnem interesu, (5680) | naj svojih naznanil ne pošiljajo na mahh (18091) lističih brez podpisa in datuma. Ze iz ob-
- žira do stavcev naj bodo rokopisi jasno m
s črnilom pisani. Glede naznanil, ki ne odgovarjajo tem skromnim zahtevam, uredništvo žal ne more jamčiti, da pridejo v list.
Kmetijski urad v Trstu. (Cattedra ambulante di ogni coltuia.) Prihajajo nam poročila iz dežele, da tržaški kmetijski urad še do sedaj ni v redu, da še dosedaj nima svojega voditelja, ki bi izvrševal svoje posle. — Zvedeli smo tudi, da so občine sežanskega okraja večkrat pospešile, da bi že enkrat bilo to vprašanje urejeno.
Saj mogoče vendarle ne igrajo tudi pri tej ureditvi politične intrige svoje vloge?
Podobni kmetijski uradi na Goriškem delujejo z vso paro. in lahko bi tudi tržaški deVval, ako b? kompetentna oblastva uvidela, da je treba to vprašanje enkrat že rešiti v splošni blagor ljudstva.
Pričakujemo torej, da bo oblast to zadevo vzela v nujen pretres ter izvedla nastavitev voditelja urada. (39929) Čakamo!
(50852)
(4393) (3811) (10535) (49323) (10022) (3105) (2597)
dir al tozadevne predpise policijskega reda, da ne bo po nepotrebnem provzročal društvu ne-priličnosti in škode. S tem, da se je prireditev v Ricmanjih onemogočila, sta n. pr. prizadeti dve druitvi: «Slavec» v Ricmanjih in Šolsko društvo pri Sv. Ivanu, ki je «vojo za danes namerovano prireditev odložilo ravno radi prireditve v Ricmanjih. V ostalem pa smo prepričani, da bi bil g. komisar gotovo in pravočasno izdal dovoljenje, če bi šk> za kak — navaden ples!
G. komisar, čemu to šikaniranje, ako je Že politično oblastvo cenzuriralo program?
Tojnlktn Jamske Krajine
Na poziv podpredsednika društva obč. uslužbencev iz goriške dežele, se bo vršilo dne 19. t. m. ob 11. uri v Trstu, v konservatoriju «Tartm2»:, zborovanje občinskih tajnikov in uslužbencev cele Julijske krajine Na ta sestanek, kakor razvidno iz poziva, so vabljeni tudi gg. poslanci.
Ker me je nekoč g. poslanec dr. Wilian vprašal po osebnih podatkih tajnikov Jul. krajine, prosim vse kolege, da mi takoj odgovore na sledeča vprašanja: 1) Ime in priimek ter kompletne generalije; 2) kraj službovanja; (v slučaju odpusta, datum istega) 3) datum nastopa shižbe tajnika; 4) dovršene študije; 5) štev. prebivalcev občine.
Gornje podatke je poslati tako) na moj naslov, da do nedelje sestavim statistiko, katero hočem pAed zborovanjem predložili (g. poslancu.	#
Ker je v interesu nas vseh, najjaa zborovanju ne manjka nobeden. Lovrenčič August, taj. obč. Postojna.
Občinskim tajnikom.
Na vsa županstva so bila razposlana vabila na zborovanje tajnikov, ki se bode vršilo v Trstu v nedeljo 19. t. m. ob 11. uri v dvorani konservatorija Tartini (nasproti hotela Mon-cenisioj. Na zborovanje so povabljeni vsi gg. poslanci in zastopstvo tiska.
Tem potom se poziva vse tovariše in tova-rišice, ki se glasom čl. 17 Kr. O. z dne 11 M. 1923 it. 9 imajo podvreči tajniškemu izpitu, da se zborovanja prav gadovo udeležijo, četudi bi ne prejeli vabila, ker se gre za vele-važne sklepe v obrambo našega položaja. — Odbor.	__
Iz urada Političnega društva «Edinost» v Trstu
F- R. Trn©vo-Bistrica: 1) Oblastva odobrijo vsak načrt stavbe, a mora biti podpisan poleg gospodarja tudi od zidarskega mojstra, mestnega stavbnika ali inženirja, to pa šele po prestani šestletni praksi ko imajo vsposobljenostno praktični izpit. Vaše drugo vprašanje potemtakem odpade a ad 3) smejo delati situacijske načrte vsi našteti pod 1) če imajo omenjeni predpogoj.
Tajništvo.
Sestanek državnih upokojencev. Društvo državnih upokojencev za Trst in Jul. Krajino vabi vse upokojence železničarje bivše drž. in južne železnice, dalje vse ponesrečene železničarje na sestanek, ki se bo vršil danes ob 10. uri predp. v društvenih prostorih. Gre za zelo važne zadeve.
_ Predsedniku društva drž. upokojencev
se je s ponovnimi prošnjami posrečilo doseči, da je finančni minister vsled posredovanja drž. podtajnika Banellija dodelil tukajšnji delegaciji državne zakladnice 14 pomožnih uradnikov, da se čimpreje reši onih 3000 prošenj upokojencev, ki so še nerešene. Radi tega je mogoče, da bodo doklade, ki ao bile dovoljene s kr. dekretom št. 1371, z dne 24. 8. t. 1., izplačane vdovam že s penzijo meseca oktobra, ostalim upokojencem pa s penzijo meseca novembra ali decembra.
Vojna odškodnina — jngoslovenakih državljanov. Vsi oni jugoslovenski državljani, prebivajoči v kraljevini Italiji in ki imajo pravico do vojne odškodnine, oziroma so jo n-avočas-no naznanili, so v lastnem interesu . .prošeni naj pošljejo njih natančne podaitke (ime, priimek, značaj, bivališče), za skupno akcijo v dosego njihovih pravic, predlagatelju Ivanu Koude&a, SHS okrajni tajnik v p. Gorica, Corso Vittorio Emanuele DI. št. 65.
Vabilo pevskega društva «Zvon» na Opči-nah. Pred nekim časom se je kot običajno vsako leto, vršil občni zbor pevskega društva «2von». Iskale so se moči in sicer mlade in odločne moči katere naj bi se pokazale v svoji dobri volji k marljivemu in vztrajnemu delovanju. Brez velikega pompa — da se tako izrazim — in brez zoperno oglašujočega vika in krika, zbrali smo se mirro in tiho in skoro brez vednosti širše javnosti, se medsebojno sporazumeli in združili starejši z mlajšimi — pevci in pevke. Po dolgem enoletnem molku smo zopet začeli svoje delo. Medsebojno spoznanje se je razširilo in staro prijateljstvo nanovo utrdilo. Nezadovoljnost nekaterih ki se je med časom Zvonovega molka rodik se ši-
in d«h do ^loMovanja, reda, in lepega obnašanja.
Opozarja se tem potom atarejše Člane in članice, da se vršijo pevske vaje vsak torek in petek in sicer ob 7.30 zvečer. Prosi se točnost vsakega člana. — Predsednik.
Zahvat«. Podružnica Šofskcga društva pri Sv. Jakobu se najtoplefje "zahvaljuje g.čnama A. Kette, Boženi Širok, g.dom S. Malič, M. Sila, A. Širok, E. Sušnik, ii. Vrabec in Ven-turini, osobju Mlad. društva Prosvela* za prijazno sodelovanje pri giasfaeno-v	ičnem
večeru v nedeljo, 5. t. m., Yseui	upni-
kom vstopnine in vsem drugim, ki s- en ali drugi način pripomogli, da je glasbcno-dramatični večer tako dobro izpadel.
Kr. vseučilišče gospodarskih in trgovinskih ved v Trstu razpisuje natečaj za mesio tajr.^ka pri omenjenem zavodu. Natečaja se lahko udeleže prosilci, ki so dovršili kako srednjo ali 'kr. trgovsko šolo, oz. drug enakovreden učni zavod. Začetna letna plača znaša L 9500, h kateri je prišteti aktivno službeno doklado 600 tir in draginjsko doklado, ki jo dobivajo državni upravni uradniki.
Za podrobna pojasnila naj se prosilci obr-cnejo na tajništvo zavoda.
Vojna odškodnina. V včerajšnji uvodnik o tem vprašanju se je vrinila pomota: G. intendant ni izjavil, da ne bo dajal informacij glede konkordatov, ki so bili sklenjeni po 30. januarja 1922, ampak: po 30, junija 1922.
izpadla neodločno: 5 : 5. Zato je gotovo, da. bo ta tekma zanimiva in se je bo udclcii'o občinstvo v ve!ikcm številu.
M. D. *Zarja» - Rojan. Danes oh 8 30 vsi nogometaši pred cerkvijo.
— Ob 12.30 se snideio vse hazenaSice pred igriščem Viaie Regina klena, chi odidejo od tam na Opčine. Ostali člani odrinejo od rujanske cerkve .na Opčine ob 13.30.
—. Jutri zvečer ob 19.30 odborova seja.
DruitvsM vesti
Magdalenska podružnica Šol. društva je imela imeti svojo veselico v korist tamošnjega vrtca dne 28. preteklega meseca, a je isto prepovedala oblast. Sklenilo se je, da se bo vršila veselica dne 19. t. m. ob 17. uri v gostilni g. Dragotina Ponkračič pri Sv. Ani. Odnesla se je prireditev tako pozno radi slav-nosti pevskega društva «SIavec» v Ricmanjih. Ricmanje mejijo s Sv. Mar. Magd. sp., tedaj bi bilo obžalovanja vredno, če bi se dve prireditvi vršile skorai v enem okraju na isti dan. Torej Magdalenčani, udeležite se danes veselice pev. društva «Slavec» v čim večjem številu. (Kakor javljamo na drugem mestu, ni g. komisar v Dolini izdal dovoljenja za prireditev v Ricmanjih, ki se je morala torej odložiti. G. komisar, ali se zavedate, koliko škodo, moralno in materijalno, ste povzročili s svojim nepremišljenim korakom? - Prip. ur.)
Repriza Cankarjevega Pohujšanja pri Sv. Jakobu. Duhovita Cankarjeva farsa, ki je prvič tako lepo uspela, se ponovi danes ob 5.30 uri popoldne v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. S svojo mojstrsko roko nam odkriva Cankar tu prave obraze šentflorjanskih rodoljubov, ko jim je prodrl skozi krinke hinavščine v niih grešne duše. — Igro režira g. Terčič, ki je prevzel tudi glavno ulogo. Predprodaja listkov danes od 10. do 12. ure v dvorani DKD. Otrokom vstop zabranjen.
Dijaški krožek N. Tommaseol Danes se vrši izlet v Ricmanje. Shajališče ob 14. pri cerkvi Sv. Jakoba. Tovariši, pridite vsi in točno! Enako so vabljeni tudi prijatefji krožka.
V pondeljek odborova seja ob 16. Odborniki se .pozivajo k točnosti! — Predsednik.
Zveza telovadnih društev vabi vse telovadce mesta in okolice na sestanek, ki se bo vršil v soboto, 18. t. m. pri Sv. Jakobu (Stara policija). Posebno so vabljeni starejši vadi-telji.	,
«Zora» - Rojan. Danes napovedani izlet v Zgonik. Zbirališče ob 1. pop. ob rojanskih obokih. Vabljeni so tudi prijatelji.
— Odborova seja v pondeljek ob 8.30 v navadnih prostorih.
_ V torek ob 8.30 setanek dram. odseka
v svrho obravnave dela za započeto sezijo.
Javna knjižnica v Rojanu. Rojančani, vsi,	. . ,	_
danes v vaše javno knjižnico, ki posluje se- je že končala s tem za goriškega kmeta daj vsako nedeljo od 10.—12. v prostorih pri uajprijetnejšim delom Letošnji pridelek
vina je povprečno dober, ponekod prav
Iz triaSkasa iivlienia
Nesreča pri delu. Premogar Ivan Svetina, star 50 let, stanujoč v Dolini, je bil včeraj popoldne zaposlen pri razkladanju premoga na nekem parniku, zasidranem ob pomolu Fratelli Bandiera. Nesreča je hotela, da se je pri dvigalu, s katerim so dvigali premog iz parnikovega skladišča, nenadoma utrgala vrv. Par stotov težak koš premoga je padel v skladišče Svetini na glavo; k sreči ga je zadel le od strani, sicer bi bil mož na mestu mrtev. Vendar pa je zadobil široko, do kosti segajoča rano na levi strani čela ter si pretresel možgane; udarec mu je izbil tudi par zob.
Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Okreval bo v 2 tednih, ako ne nastopijo kake komplikacije.
Padel v škaf vrele vode. Včeraj popoldne je mati prinesla v mestno bolnišnico 4-letnega Viljema Stefe, doma iz Kopra. Ženska je povedala, da je otrok, ki je imel hude opekline na raznih delih telesa, padel doma v škaf vrele vode, ki jo je pripravila v kuhinji za žehto. Nesreča se je pripetila, ko je odšla za hip iz kuhinje in pustila otroka samega.
Mali Viljem je moral ostati v bolnišnici. Njegovo stanje je nevarno.
Avtomobil ga je podrl. 10-letni E- ger Flego, doma iz Kopra, je šel včeraj popoldne s- svojim očetom obiskat strica h milija Kaligaris, ki stanuje na Prošeku. Pred odhodom se je deček ustavil na cesti pred vilo Gianfre, da bi še enkrat pozdravil strica. V istem hipu je prihrumel od zadaj avtomobil ter podrl dečka, ki je pri tem zadobil številne, a k sreči ne nevarne poškodbe na raznih delih telesa. Bil je prepeljan v mestno bolnišnico.
Hoieč prepoditi tatove, ki jih ni bilo, ranil žensko. Strah pred tatovi je povzročil sinoči pri Sv. M. Magdaleni sp. nesrečo, ki bi bila skoraj imela žalostne posledice. Okoli 21. ure sta sestri Pavla in Helena Stekar, stanujoči v hiši št. 159, idoč mimo trgovine z jestvinami. ki se nahaja v isti hiši, začule v notranjosti čuden ropot. Misleč, da so v trgovini tatovi, sta začeli vpiti na pomoč. Vpitje je vzbudilo pozornost njunega brata Ivana, starega 36 'et, ki je bil tedaj doma Pograbil je revolver, in da bi prepodil tatove, je v temi enkrat ustrelil na stopnicah. Krogla je po nesreči z^ela 41-letno Ano Troha, stanujočo v isti hisi, ki se je vračala tedaj domov; predrla ji je desno stegno. Ženska je bila prepeljana v mestno bolnišnico.
Čuden ropot v trgovini je povzročil — kakor se je kmalu po dogodku dognalo — maček, ki je najbrž lovil miši.
Vesti z Goriškega
Letošnja trgatev. Vinska trgatev na Goriškem je za letos pri kraju. Zaključila so jo vinorodna Brda, ki so tekom ravnokar minulega tedna spravila skoraj ves vinski vridelfk pod streho; tudi vipavska dolina
(2892) (7259) (41/71 (36--J /c-f
(8777) (3060) (5062)
ex «Maria Longa® pod okriljem mlad. društva fZsrjsi*.
Udruženje slovanskih srednješolcev v Italiji. V sredo, dne 15. t. m. ob 15.30 se bo vršila seja ožjega odbora v prostorih D. K. N. T. Z ozirom na to, da nas čaka mnogo dela ob pri-četku šolskega leta, naj ne manjka nihče. Vabljeni so tudi načelniki odsekov.
S. D. A- opozarja vse izletnike, kateri nameravajo odpotovati s korijero. naj se snidejo daines -točno ob 10. zjutraj pred kavarno «Fabris». Na razpolago je še par prostorov. Kdor računa na te, naj čaka ob omenjeni uri pred imenovano kavarno.
Javna knjižnica «Šentjakobske čitalnice« Ije otvorjena občinstvu vsako nedeljo od 10. do 11. ure predp. Knjižnica se nahaja v poslopju stare policije pri Sv. Jakobu. Razpolaga z bogato zbirko knjig od najnovejših leposlovnih del in raznovrstn:h romanov do naj-priprostejših mladinskih spisov. — Vpisnina znaša 1 liro, prispevek (članarina) 1 liro mesečno. Vpiše se lahko vsakdo.
Knjižnica ▼ Rocolu. Opozarjamo občinstvo v Rocolu m tamošnji okolici, da je «Št.jakob-ska čitalnica* otvorila podružnico svoie javne knjižnice v Rocolu, ki je že sedaj preskrbljena .z lepim številom raznovrstnih knjig; vodstvo knjižnice bo skrbelo, da se zbirka še pomnoži, kakor hitro se prijavi primerno število čitateljev. KnMžnica posluje redno vsako nedeljo od 10.—12. v prostorih tamošnjega kon--sumnega društva. Istotam se vpisujejo tudi novi člani. Pogoji za izposojevanje knjig so isti kot pri knjižnici pri Sv. Jakobu.
SPO SIT
Danes ob 11.30 uri zjutraj se vrši na igrišču U. S. «Edera» pri Sv. Ivanu nogometna tekma med I. ičetp magdalenskega športno-izobr. krožka in I. četo boys «Edera» - Sv. Ivan.
S. D. «Adria» vabi na sestanek vse gospodične in gospode, ki želijo igrati rokomet ali nogomet pri Sv. Ivanu, ki se vrši v torek, 14. t. m. ob 8. zv. z znanih prostorih pri Sv. Ivanu. — Preds.
Nogomet. - Danes se bo vršila na igrišču MDP - Opčine (ob cesti Opčine-Prosek) re-vanšna nogometna tekma med četama MDP -Opčine in SK Jadran - Herpelje-Kozina. — Tekma prične ob 15. — Kot predtekma se bo vršila ob 13.30 prijateljska Hazena-tekma med družinama M. D. Zarja - Rojan in MDP -Opčine. — Ker bosta obe tekmi zanimivi, pričakujemo s strani občinstva obilne udeležbe. V »lučaju slabega vremena se tekmi ne bosta vriili. — Odbor.
Hažena. - Danes ob 3. uri popoldne se bo odigrala na igrišču S. D. »Adria® (via Cal vola) prijateljske hazena$ka tekma med četama S. K. «Val» iz Barkoveli in MDP - Trst. Ker nastopi v tet tekmi barkovljamska četa prvič javno, bo gotovo prilk> na igrišče, lepo Število našega obetortva.	.4 _
Nogometna ttkm* L nogom, četa M. D. «Zarja* - Rojan igra danes ob 10. na igrišču
rila in je bila vzrok naši neslogi, se je v zadnjem občnem zboru razširila. Z dobro voljo vseh članov se je pot kaj hitro izgladila; bratstvo se je utrdilo; ničvredno neprijateljstvo dalo je mesto novi slogi k skupnemu, dobremu delovanju. Malodušnost nekaterih ki so živeli v dvomih in negotovosti k morebitnemu obnovljenju, ob vidu novega združenja starih sil z mladimi, se je izgubila. Ljubezen do našega «Zvona* je nenadoma vzkipela tudi v srcih onih ljudi, ki so bili prej nepristranski ako ne celo nasprotni našemu diuMvu. Trdna volja ljubiteljev lepega petja je povzdigniti «Zvon» nakdanje njegovo mesto sUve. Kakor zvem ki doni iz lin, vabi kristjane k molitvi tako naš stari «Zvon» Miče prijatelje in prijateljice naj zooe-t trtrde njegove omajane korenike; združijo naj se in v mogočni pe^mi naj kličejo Opčine k slogi, k združenju kSjdbezni petja in napredka.
Odbor vabi mladeniče m dekleta, kL ljubijo
r^Tvo^pU^	tTk	J^r^'^C^oUJ P^jdjafco tekmo
tek v društvenih prostorih ob prilik* vaj. Vaakjz IL četo S. D -A<tna*. Znano je, da * pre-je dobrodošel, kdor ima le ve*e*e do tfaebe teklo nedeljo tekma med t«na dvema četama igrokaz <
dober, le žal, da motijo to veselo harmo-nijo obupne tožbe iz nekaterih občin, kjer je toča uničila skoraj ves vinski pridelek, kjer so mnogi vinogradniki, ki drugače pridelajo do 100 in 200 hI vina, letos pridelali komaj par hektolitrov. To so pred-vsem občine Černiče, Batuje, dei L)orn-berga, Ozeljan, Osek, Šeinpas in del Brd. Ako bi še tem priskočila vlada na pomoč z izdatno podporo, potem bi bilo zadovoljstvo z letošnjo vinsko letino splošno. V prizadetih občinah je bila sicer škoda cenjena, obljubljena je bila tudi podpora, toda od obljube do izpolnitve je še daleč, ta pot je tako dolga, da se med potjo prav lahko pozabi na obljubo.
Tudi kakovost vina bo letos navzlic neprestanemu poletnemu deževju prav dobra. Tudi vinska kriza ni več tako grozeča, ker je bil lanski pridelek večinoma prodan, ker je toča konkurenco znatno ublažila in ker je vinski davek, ki je tako tlačil naše vinogradništvo, odstranjen. Sicer se že sklepajo kupčije, toda cena za letošnji pridelek se še ni opredelila.
Iz Kobarida. (Zakasnelo). Dne 2. t. m. sc je tu poročil Poduljanov sin, g. Ma'cso Miklavič, z gdčno Merico Gruntarjevo. Bila je to krasna poroka, saj so prihiteli od blizu in daleč mnogoštevilni sorodniki in prijatelji, da prisostvujejo veselju te naše odlične hiše. Ganljive in prisrčne besede obeh govornikov — ženinov brat in stric — so vsakemu gostu segle do srca, saj so poveličevale ljubezen do rodne hiše in spoštovanje do njenih predsfaviteljev. Ni se pozabilo i naše šolske dece ter nabralo se je za «Šolsko društvo» 224 lir. Bodi pozdravljena, mlada dvojica in srečen Ti bodi pot v novo življenje!
Odvetnik Verzegnassi ni podal ostavke. Goriški listi so prinesli vest, da je odv. Verzegnassi podal ostavko kot mestni svetovalec in goriški podžupan. Neki list je prinesel celo razgovor odv. Verzegnas>ija, tekom katerega * i- isti izrazil, da ni podal ostavke iz nikakih navzkrižij ali sporov, ampak iz zgolj osebnih in poklicnih razlogov, da se bo pa ne glede na to šc nadalje udeleževal mestno-upravnega dela, v kolikor mu bo to čas dopuščal. Vrcrai pa je prinesla «Voce di Gorizia > vest, dri odv. Verzegnassi ni podal ostavke, ampak da bo nadaljeval z delom v korist občine.
Kaj se gospodje igrajo s skrivalnico??
Kam Y nedeljo popoldne? Vsi oni Gori-
čani in okoličani, ki ljubijo svoi dom, ki bi ga radi videli silnega in krepkega, pojdejo v nedeljo popoldne v -Trgovski doin», kjer bo dramatični krožek igral Jnlenov
Dom
♦Splošno slov. žensko Udruženje v Gorici^ prekticuje predavanje, katero je bHo
papovedano za nedeljo dne 12. t. m. ob 4. uri pop. Baš ta dan ob isti uri namreč ima dram. društvo v «Trg. domu* reprizo drame Dom* in naše društvo toplo priporoča članicam obisk te predstave, ki je zlasti za ženstvo zanimiva in podučljiva. — Predavanje g. Ferjančičeve bo pravočasno naznanjeno.
V rokah pravice. K-ot smo svoječasno poročali, je bil pred par tedni ubit na cesti Zigoni Renče neki Josip Gorenje iz Novega mesta. Umora sta bila osumljena neki Mozetič in 47-ietni Franc Žigon iz Renč. Mozetiča so orožniki aretirali, toda Žigona, ki se je skrii, nikakor niso mogli iztakniti. Žigon se je skrivanja in potepanja najbrže naveličal; kajti v četrtek se je pojavil v Renčah, kjer so ga orožniki takoj aretirali.
Iz Postojne. Kakor že poročano, je umrl po daljšem bolebanju gd. veter, nadzornik v. p. in posestnik v Postojni Ferdo Gaspari. Kakor je bil priljubljen naš Ferdo, je najbolj pokazal njegov pogrebni sprevod, ki se je vršil v nedeljo, dne 5. t. m. ob 4. uri popokfne na tu-ikajšnje pokopališče. \ zlic skrajno slabemu vremenu. — kajti lilo -je kot iz škafa —. so ga spremila na zadnji poti vsa narodna društva ■tako: požarna bramba, godbeno društvo, ki je vztrajalo vzlic neprestanemu dežju do konca in mu sviralo turobne žalostinke v zadnje pozdrave, da!;c rokodelsko društvo, Čitalnica, Športni klub, pevsko društvo, ki mu je zapelo pred hišo in na pokopališču v srce segajoče žalostinke - Vigrcd se pcvrne» in ^-Človek glej doznanu cije; g
društev, dolgoletni obč. odbornik, član ravnateljstva občinske hranilnice itd. Obilo občinstva iz Postojne in okolice obeh narodnosti pa je pokazalo pri sprevodu, kako je bil priljubljen in čislan blagopokojnik. Ves postojnski okraj ie poznal Živinozdravnika Gasparija in kako tudi ne! Vsakemu je rad storil uslugo,
Književnost In umetnost js^aj^m-	SSSHfe
Coroneo, se išče do 25. i. ni. Via MoKno grande 38, vrataTica.	1297
Viltolm Teli ▼
Sinoćnja premijera te Rossinijeve opere je zaznamovala drugi uspeh v tej se z i ji.
Mladi mojster Ferrari, ki se je že z uprizoritvijo «Aide» prisvojil tržaško strogo publiko, je lahko ponosen na sinoćnji uspeh. Ko je odložil taktirko po končani overturi, je za-šumel po dvorani tak aplavz, ki so ga deležni le veliki in priznani mojstri. Drugi del overture se je moral ponoviti.
Največja ovira v tej operi — tenorska partija — je bila sinoči srečno premagana. G. John O'Sullivan razpolaga s krasnim tenorskim glasom, katerega pošilja z vso lahkoto v najvišje lege, ki jih je ta opera prenapolnjena. Njegov Arnold je bil tudi v igralskem oziru dobro podan. Izboren pevec je bariionist g. Avgust Beuf, ki je pel vlogo Telia. Njegov polnodoneči bariton je kakor ustvarjen za to naporno partijo. Dober v vlogi rarsta m Melchthala g. Tome i . Ženske vloge niso dosegale moških. Zbor dober, ravnotako tudi orkester.
Danes ob 3. popoldanska predstava «Aide», ob 8.30 zvečer pa druga uprizoritev «Vilhelm Tella».
Fishannoničm koncert. Pianistinja Lucilla
Bolla, profesorica na tukajšnjem glasbenem konservatoriju «G. Tartini=>, priredi jutri zvečer v dvorani «Circolo Artistico« v ulici Coroneo št. 15, iisharmonični koncert s sledečim sporedom: 1. a) Grieco: 1600 - Lento - Al-legro - Allegro con leggerezza, b) Sarti: 1729— 1801 «Misererc» (Coro), c) John Dott. Buli: 1563-1628 «The Kings Hunting Jigg»; 2. a) J. C. de Chamboirmieres: 1600-1670 «Sara-
POROcNE SOBE* močne, s psiho ali umivat-
nikom, slavonsko delo, zajamčeno, se prodajo. Tnrk, San Lazzaro Si. 10. Oglejte si naše nove dohode!	1305
VINOGRADI se dajo tako) v najem ali na po lovioo. Vila Fila, Grijan pri Trstu.
1299
GOSTILNA se da v najem, edina v vasi, 10 km oddaljena od Trsta, pripravna za upo-kojeoca. Plačilo od litra ali mesečno. Krasni prostori in stanovanje, zelen jadni vrt, sobe za letoviščarje. Naslov pri upravništvu.
ffliilMoa to posumila v sv. Križu
pri Trsta
vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil v nedeljo, 26. oktobra t. I. ob 11 dop.
v prostorih hranilnice.
DNEVNI RED:
1294 j j. Poročilo načelništva.
DVA BIKA za pleme ima Škerij v Toraaju. 1Poročilo nadzorništva.
1295 S. Odobritev računskega zaklučka za 1.1923. 4. Volitev načelništva.
CITRE se prodajo. Na željo se tudi poučujejo citre. Sešck, Scorcola-Coroneo 770. 1296
DRUŽABNIK z zneskom od 50.000 lir naprej, se sprejme takoj v večjo, že nad 50 let obstoječo, dobrovpeljano trgovino železnine,
jestvin, žita in kolonijalnega blaga na drobno in debelo, na deželi, v lepem pro-
5. Volitev nadsorniitva. S. Slučajnosti.
SV. KRIŽ PRI TRSTU, 12. oktobra 1924.
Načelništvo.
NB. Ako bi se ob določeni uri ne zbralo po pra-i	D . . ..	- - vilih določeno število članov, se bo \ršil občni zbor
metnem kraju. Reflektira se na agilno in pol ure pozneje, ki bo sklepal ob vsakem številu ~	iArnfiabmk* navzočih članov.	(609)
zmožno moČ. Fonutlbe .pod na upravništvo.
IZŠEL
ie
za leto 1925.

1248
nje tvoje, in druga društva in korpora- J* ^	^Tu	- a i
. Ferdo Je bi! namreč član vseh narodnih	' l S'	, 1753"1830 ^jra del
1 Don Ouichotte, cj O. SiLbermann: 1717-1766
«Le Moulinet», d) G. S. Bach: 1685-1750 «Ga-volte»; 3. a) Clementi: sonata «La Caccia?> fper pianoforte) - Allegro - Andante vivace -Allegro assai. b} I. L. Nicode: -Minuetto», 4. a) Hurnmel: 3. Preludi, b) Chopin: 2 Preludi, c) Schumann: a.) *Fughetta», b) *Pagina d'al-ako "je' le' mogel' ob vsiUcSn ^suV u^žnejštm j	J. a) Beethoven: «Minuetto», b) Mo-
bil je celo brezplačno na razpolago, ali pa biljzart: «Fantasia». — Četne: sedeži na galeriji zelo milostliiv njegov honorar; sploh je bil
Ferdo blaga in dobra duša, ki je imel obilo prijateljev in nobenega sovražnika. Po prepričanju je bil zvest član napredne struje, znača-jen, neustrašen mož in volilec. Dasi skra;no slabo in neugodno vreme in premočeni do niti, vendar Ti ie dragi Ferdo Postojna pokazala, kako ijub in drag si nam bil. kako znamo ceniti značajne može in kako smo ti hvaležni za ves trud, ki si ga posvetil liudstvu in svojemu ljubemu narodu, iz katerega si vzrastel. Naj ti bode večno plačilo onkraj zemskih tug!
Počivaj sladko v domači grudi in časten ti spomin!
Jesensko porotno zasedanje v Gorici. Dne
13. oktobra prične v Gorici jesensko porotno Zasedanje, ki bo trajalo skoraj ves mesec oktober. Potek tega zasedanja obeta biti izredno zanimiv, ker se bodo na njem obravnavali dogodki, ki so svoječasno nemalo razburjali goriško javnost, in ker bodeta vse obtož ;r.ce zag varjala kazenska zagovornika Robba in Zcnnu.o iz Trsta.
Dne 13., 14, in 15. oittobra se bo vršila porotna obravnava proti Alojziju Sauer, obtoženemu radi umora. Zaslišano bo 18 prič. Obtoženca bo zagovarjal odv. Robba iz Trsta.
Dne 16., 17. in 18. oktobra se bo vršila porotna obravnava proti Alojziju Kcbal, obtoženemu radi nenameravanega ubojstva. Zaslišano bo 16 prič. Obtoženca bo zagovarjal odv. Zennaro iz Trsta.
Dne 20., 21. in 22. oktobra se bo vršila porotna obravnava proti Josipu Bucik, obtoženemu radi nenameravanega ubojstva. Zaslišano bo 11 prič. ObLoženca bo zagovarjal odv. Zennaro iz Trsta.
Dne 23. in 24. oktobra se bo višila porotna obravnava proti Leopoldu Kovačic, obtoženemu radi ubojstva. Zaslišano bo H prič. Obtoženca zagovarja odv. Zennaro iz Trsta.
Dne 25. oktobra se bo vršila porotna obravnava proti Dominiku Grotian, obtoženemu radi grabeža. Proti Groitajiu se je že vršila razprava, toda kasacijski dvor je vrnil celo zadevo zopet poroti radi nepravilno odmerjene kazni. Obtoženca bo zagovarjal odv. Matosel-Loriani.
Dne 27. oktobra in naslednje dri se bodo vršile porotne razprave proti Karlu Maulin in Adcodatu Rombom" radi sokrivde pri grabežu. p-foti Evge"t?u Brandolin radi hujskanja in proti Francu Visintin radi < contravenzio-ne». Vse te obtožence bo zagovarjal odv. Zennaro iz Trsta.
Koncert Pevskega in glasbenega društva
v Gorici. Zimska sezona našega odra v Trg. domu se jc otvorila z nastopom odlične operne pevke g.c Pavle Lovšetove. Sodeloval ie na tej prireditvi s svojim lastn'm programom g, prof. Rudolf Lipizer, učitelj violine v pevskem in glasb, društvu.
Ta koncert ni bil zasnovan v pompoznem stil u, na prvovrstnem odru, s kakoršnim imajo priliko se ponašati naši dobri sosedje. Vsa prireditev jc bila brez raznih pritiklin. Zato pa smo meli priliko slišati pevko, kj si je osvojila že po prvi točki simpatijo poslušalcev. Sploh si ie izbrala pevka tak program, k: ji omogoča večinoma Pokazati vriine njene umetnosti: razsežen glas, čist in neprisiljen v zadnjih najvišjih notah, in rafinirano modulacijo. Ni čud; terej, da je morala več točk ponoviti. Imela je pa še no-seben uspeh, ker nam je podala skoro izključno domačo, slo-* vensko glasbo, ali, če hočete, tudi — slovansko glasbo. Saj t?ke pevVe, kot je g. Lovše-tova, pozn škrianca ru
z vstopnino vred L 5; parterni sedeži istotako L 5. Začetek cb 21. uri.
— Fisharmonika je harmoniju podoben istrument, ki ga je izumil Duna|čan A. Hackel L 1818. Pravzaprav ni harmonij nič drugega, kot izpopolnjena fisharmonika. Zvoke dajejo kovinasti jezički, ki se tresejo vsled pritiska
zraka, ki prihaja iz meha. Fisharmonika je bil svoj čas zelo priljubljen istrument. Tudi dunajski pianist in skladatelj Karel Lickl jo je celo cenil. Lickl je umrl v Trstu leta 1864. V našem mestu ^e poučeval glasovir in skladbo; pri tem je skrbel za razmah njemu priljubljenega istrumenta fisharmonike. Na fisharmoniko, ki je bila nekdaj Licklova last in so jo njegovi potomci ohranili do danes, bo igrala jutri Lucilla Bolla.
KROJAŠKI mojster Franc Janhuba, via Torri-celli 7, se priporoča cenjenemu občinstvu. Delo solidno, cene zmerne.	1267
RESNA ŽENITNA PONUDBA. Mlad, dobro situiran gospod v Sloveniji, želi resnega znanja v svrho ženitve z inteligentno, premožno Primorko v starosti od 20 do 28 let, lahko tudi z dežele. Tajnost častna zadeva. Neanonimne ponudbe s sliko pod «Pa*tria 1924.» Poste restante - Trst — glavna pošta.
1291
J0D0PARIL1M
ČISTI KRI
TRGOVSKA POMOČNICA, vešča v vseh strokah trgovine, pridna in poštena, išče službe. Naslov pri upravništvu.	1288
KRONE srebrne po L 2.05, goldinarje 5.50. 20 kronske zlate 92.— Via Pondares 6/1.
20
Ivanka Pestelj J ust Colja
poročena
Trst, - 12. oktobra 1924. - Škrbina.
611
Katerina Lipari Josip Sedmak
Trst
poročena
oktobra 1924
ABSOLVENT dvoletne trgovske šole, vešč popolnoma slovenskega in italijanskega jezika ter stenodatilografije išče službe kot praktikant. Sosič Emil, Opčine št. 427.
1293
ANTONlt IGNAC
, = krznar	=
Trst, Via flreeta it 16 lil, stopnice 1
Sprejema vsake vrste naročil in popravil kožuhovine. — Suknje moške in ženske, colliers, ovratniki, šerpe itd. iid.
Priporoča se slovenskim gospem
BABICA, avtorizirana, si Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	968
sprejema noseče. Dobra postrežba.
BABICA, diplomirana, govori slovensko, sprejema dnevno noseče. Skrajna snaga. Po potrebi zdravniška pomoč. Via Bosco 10, I., približno desno.___ _ 1277 ske hiše
VRTNARJI pozor! Špinača po L 6.80 kg. in Poslopij in prvovrstnih travnikov, primerno za
- 6 živinorejo, je na proda] po zelo zmerni ceni.
Popis posestva je resnim kupcem na razpo-
52 oralov, obstoječe iz gospo-z lepim stanovanjem, gospodarskih
vsa druga semena ravnokar prišla. Bolonić, Raffineria 4.	1279
GOSPODARSKO DRUŠTVO -Narodni dom pri Sv. Ivanu, oddaja službo krčmarja ali pa gostilno v najem. Prošnje naj se vlagajo do konca t. m. Pojasnila v trgovini nasproti Nar. doma.	1280
lago pri oglasnem zavodu Vorsiča naslednik, Maribor, Slomškov trg 16. (613)
Zobozdravniki ambulatorij jj
D" CICERO [
v privatni kliniki v Postojni
Tehnični ravnatelj Jak Fridmann Vsako delo zajamčeno j Cene zmerne |
Sprejema cd 9—12 in 16-19 £
m i
i
Podružnici:	(562)
o UM in u Sv. Petru no Krosu ^____
r.jssoe

!! Na obroke!!
♦♦♦♦♦♦
Moške in ženske obleke izdelane in po meri, bogata izbera tu- in inozemskega blaga, plaščev, paletots, površni kov, dežnih plaščev, obuvala, klobukov, ženskega perila itd.
Lastna krojačnica za ženske obleke. - Cene in pogaji najutfodnejsi!!
Prvovrstna krojačnica za moške obleke
Viale XXX ottobre 3. LTel. 39 ZO
Via Giiuu^iica 15 se
Nit. Tvrd tu ex je združita z našo.
-Provvidenza1
TRGOVSKA pomočnica, izvežbana v trgovini z mešanim blagom in železnino, z dobrimi spričevali išče službe, najraje na deželi. Stayer, via Cesare Battisti 19, II. 1281
KUPIM lepo, zdravo, črno brinje. Fošljite vzorce in ceno franko kolodvor; F. Cvek, Kamnik - Jugoslavija.	1289
VOZ na vzmeti se proda. Montorsino 15, Roj an, prodajalna zelenjave.	1290
Sv.
Križ
je
Samo po osmih dneh po bratovi smrti tragično podlegel kot žrtev dela
ANTON MEULA
težak v 42 letu.
Potrti neizmerne žalosti naznamjajo to novo bridko zgubo vsem prijaieljem in znancem soproga Marija s hčerko Karlo, brat Ivan, svaiki in svakinje. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v pondeljek, 13. t. m., ob 15. uri, iz mestne mrtvašnice bolnice kraljica Helena.
Trst, 10. oktobra 1924.
Pogr. podj. Nuova Impresa Corso V. E. III 47.
Naii oglas!
KDOR ŽELI V JUGOSLAVIJI popolnoma varno in dobičkanosno naložiti denar, naj se obrne na Gospodarsko pisarno d. z, o. z. v Ljubljani, WoHova ulica 1.	36/2
G. DOL LIN AR, Trst, Via Ugo Polonio št. 5 (prej Via Bacchil Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka.	16
GLASOVIR JE v vsakem stanju popravlja, uglašuje, kupuje in ceni. Pečar, Trst, Via Molino a vento 5, III.	7
NaSa zavarovalnica
„UNION"
ie nnjvtfja svetovna zcrarovulnicn
Delniški kapital Fr. 20 Miljonov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828.
ifiu
96 klaftrov
v lepi solnčni legi v Žavljah, se Cia
v najem s 1. novembrom 1924 do konca februarja
Pojasnila se dobijo
v via Tesa štv. 7
Zaloga krmil
mbe
Un cours special de
Lilfstnri! Fraacaise
(de Rabelais a Victor Hugo)
commencera
Le 13 octoiire
592
a la BERLITZ SCHOOL
VIA TORREB1ANCA 23
INSCRIPTIONS to lis les jours de 9 h. du inatin a 9 h. du soir.
>1«
„ŠIRITE EDINOST'
PRIZMATIČNE daljnoglede kupuje Giusto
Hirsch, optik, 36 — via Mazzini 36 — Trst.
1300
EGIPTOVSKI graiolog, pove preteklost in
prikodnjost. Corso Garibaldi 34, I„ desno.
1301
Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA
Corso V. E. 28, I.
— Zastopniki se še sprejemajo. —
r\ p—
1 g GIUSEPPE SPECHAR - TRST I
I	Via S. Caterina 7, vogal Via Nazzini	1
I	naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel	U
i veliko izbera tu- in inozemskega ii\m i
sfo dobro slraslno-inelanholičnega
iskifi sf«*n — Grečanlnova.
Jasnost izgovorjave, na katero kaj radi po- j zr.bijo {tudi ignonrafo) celo verzirani pevci, ' Lovšctovi svoje važno mesto. Po- j iasnost humoristično-naga-
skii, katerega pjesmi tvo- j TRGOVSKI
VDOVEC, zmožen tudi kmetijstva, A8 let star, z 12-lfctnim sinčkom, z občinsko penzijo mesečnih 200 lir, želi znanja z dekletom ali vdovo od 40—45 let, ki ima malo premožen a. Z dežele imajo prednost. Ponudbe pod «Sreča» na upravništvo.
1302
ima pri sebno zahteva jivi PrUovčan M
rijo neko,	komponiste dosedaj ne- j
dosegljivo poscbnosl. kajti njegov naturalizem j je taikO smel, d?, pride večkrat celo v konflikt
MALA družina sprejme takoj v službo priprosto vaško deklico od 14—16 let 6taro. Dobi plačo, perilo hrano in stanovanje. Naslov pri upravnišdvu.	1303
pomočnik se sprejme takoj. Prednost imajo z dežele. Počkaj — Kozina.
1304

I
L
moške in ienske obleke po konkurenčnih cenah.
Specialiteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO.
i
PODLISTEK

Cofiiaa:
£REZ IMENA

Roman.
se
«Z obžalovanjem sem zvedel, da ste danes slabo počutili,* je rekel in nehote pri
dušil glas.
«To ni nič hudega,® je odgovorila; »dovolj sem močna za trpljenje in življenje. Druga dekleta na mojem mestu bi bila srečnejša, ker trpela in umrla. Sicer pa je itak vseeno.
,	r.	r 7— , , ,	.	-—-— ■ ■ i	Di Trpela m umrla, sicer pa ie
z pravili harmonije	m to vse, da le dpser.e ' BABICA, sprejme noseče dnevno. Ljubezniva Ali pride jutri ob sedmih zopet? nek gotov uspeh, ki ga ,c tudi Lovšetova do- oskrba. Največja tajnost. Via Madonnina «Pride, če nimate nič proti tei sei . St. 10, II.	J306 *Nimam nič proti temu, toda
da vam z besedo povem?» je vprašala nemirnem pričakovanju štel sekunde; še pred hlastno. «Jamčim za svojo osebo, dokler je minuto je mogla biti v svoji sobi. Štel je do on tu, toda ne vem, kaj bom govorila in po- .deset — nič, do petdeset — nič. Ze je pre-čela potem.»	: nehal in hotel domov: tedaj pa je prišlo zna-
«Tedaj spustite žaluzije v svoji sobi, predno J menje. pride. Z obrežja bom gledal v hišo. Če osta-, «2aluzije so šle kvišku.^>
nejo žaluzije po njegovem odhodu doli, tedaj Kapitan Wraggy je p;ev:dn0 glcdaJ v S^-a-se ni nič zgodilo, če pa vas je zasnubil, po- View-Cottage, predno se je pokazal na L-pritegnite jih kvišku. Znamenje je zelo prepro- hajališču: Noel Vanstone je ravnokar stopil sto, nesporazumljenje je izključeno. Jutri skozi vrata svoje hiše.
bodite lepa če vam je le mogoče, priklenite j «Ce bi mi ponudili ves svoj denar, da bi zlega k sebi, drago dete!,	j zel v tvojo kožo,» je rekel kapitan, zroč za
Gotovo ga je slišala, toda ni prejel odgo- ; ojim, »kakor si bogat, bi ga ne sprejel! > vora. Le po šumenju njenega krila, jc čul, ko
Čeravno je skoro ves uspeh koncerta odne- I „D .cwfT	--
sla Lovšetova, ne smemo in nočemo pozabiti'1^	u . rVO' 36 oralov, arondirano
pozab __
na g. Lipizerja. Ta simpatični konservatorist ' se jc potrudil, da je koncert res izborno uspel. Poda! nam je skladbo Orie^a, eno tistih redkih skladb, s katerimi se jc skušal Grič* ' oprostiti vsaitega skuudisonata za gosli, katero nam je g. Lipizer z uspehom pedal. Le pizzicato iz srednjega stavka ni bil dovolj slišen, sicer korekten. Klasični vals-kapriz Krcis'erja je moral ponoviti.
Pevsko in glasbeno društvo vstopa letos v jubilejno leto, ki ga z uspehom otvarja z nastopom izvrstne 60pram6tinje g. Pavle Lovšetove.	C.
H ure od Maribora v Slovenskih goricah na glavni cesti, obstoječe iz hiš za gospodarja, zz oskrbnika in viničarja, hlevov ter fundus instruktus, se proda prostoročno. Pismene ponudbe na A. Reisman, Maribor, Vojaška cesta 6.	1307
HIŠA z 2 stanovanji (1 prazno), 500 seižnjev zemljišča, na prodaj pri Sv. M. Magdaleni spod. St. 1022.	1299
ABSOLVENT trgovske iole išče službo. Zna slovensko, italijansko in nekaj nemičme. Naslov pove goriška uprava.	1306
temu.»
Nimam nič proti temu, toda želela bi si drugi čas. Zjutraj nisem videti lepa, ker ponoči slabo spim in vstanem trudna. Pišite mu, naj pride opoldne.*
• Opoldne je prepozno, če ne marate, da vas kdo vidi.®
"Ne pojdem na izprehod, naj pride semkaj ..»
Glas ji je zamrl, predno je dokončala stavek.
«Da?» je rekel kapitan.
«In postite naju sama v spremnici.«
•Aha, razumem, jaz moram proč in mi potem poveste, kaj se je zgodilo.»
Nastopil je trenotek tišine.
«AIi ni nobenega drugega sredstva, kakor
je vstala tn natihoma odšla iz sobe. Krepko je pozvonil, da mu prineso luč. Dekla ga je našla pri oknu in videti je bil manj samoza-
OSMO POGLAVJE.
Ko je kapitan stopil v hišo, mu je dekla -f1 . .	-r* , ,	i	, sporočila to-le pomembno poslanico: -Gospod
vesten kakor običajno. Rekel je, da mu ni Noel Vanstone pride zopet ob dveh ter upa. dobro, ter p velel, naj mu prinese kozarček <Ja bo dobil doma gospoda Bygravcja.»
zganja. _ __j Kapitan je vprašal po Magdaleni in svoji
_-___. _ , j . .	, , . ženi. Ženo je našel v zadnji sobi vso obiokano.
dnetaje	£^ ^ ^ f ve,
nekim ribiškim čolnom. Točno ob dvanaistih d,ai!,.|ne^a b/	s	to za-
je odprl Noel Vanstone vrtna vrata v North-; f ^ ^T ™ ^ i tr'
Sh in gle s in kapitan si je prižgal smotko. ^T^ V° ? K J? temu k Magdalenu „ .	naj )o vpraša, ce bi mogla priti doli na kratek
Kadil je pol ure in še deset minut po svoji pogovor v neki zadevi, ki mora biti rešena
uri in baš v trenotku, ko je vrgel proč ogorek, pred dvemi.
Magdalena je odklonila. Gospod Bygrave, naj ji pismeno sporoči* za kaj se gre, in ona
so se odprla vrata in Noel Vanstone je stopil ven.
Kapitan je zrl v Magdalenino okno ter v
mu bo istotako odgovorila.
Gospodarstvo.
Anketa o vinski krizi
Te dni je nekdo v tem listu sprožil misel, da bi sc sestavila enketa z ozirom na naše ogroženo vinogradništvo. Tudi jaz sem mnenja, da bi dobro sestavljena in premišljena anketa našemu vinogradništvu koristila^ seveda lc će bi vsi složno sodelovali pri sestavi iste in jo potem tudi vsi izvajali in upoštevali. Misel enkete ni nova, ker je "Gospodarski List* že 1. 1922 pozival k sestavi gospodarske enkete. Temu pozivu so se tudi odzvali nekateri strokovnjaki in razumnejši posestniki in v imenovanem listu je izšlo nekoliko prispevkov k tej zadevi. Vsa stvar je pa zaspala, članki so ostali le na papirju; a koristi je bilo od njih le malo, ali nič. Glavna krivda je temu naša nesloga, ki nam je v pogubo tudi na gospodarskem polju. Želim, da bi s to enketo ne bilo tako; pač pa da bt bile direktive te enkete kažipot vsakemu vinogradniku, zlasti pa našim zadrugam.
Ža objavo prispevkov bi bil po mojem mnenju najprikladncjši skupni strokovno-go-spodarski list. ker pa žalibog, takega lista še do danes nimamo, bi bilo najboljše, da se z zadevo še nekoliko počaka, da se naša dva gospodarska lista, kakor je obljubljeno, združita. To se ima zgoditi s prvim januarjem. Do tedaj ni daleč. In če smo preživeli dozdaj žc nekaj let brez enkete, bomo preživeli brez nje še ta dva. ali tri mesece. V skupnem gospodarskem listu objavljena, in v slogi šesta vi ena enketa, bi gotovo obrodila obilo sadu dočitn bo ostala ona enketa, ki bi se nudila brez sodelovanja \vseh mrtvorojeno
nekaj nujno važnega bi pa vendar rad opozoril naše vinogradnike že na tem mestu. Obvestiti jih hočem kako je z današnjim vinskim trgom v naši državi in drugod. Poznavanje položaja na vinskem trgu je v sedanjem času zelo potrebno, ker omogoča določitev primerne cene letošnjemu vinskemu pridelku. Previsoka cena je ravno tako škodljiva, ^er odvrača kupce, kakor prenizka. Pred neka, dnev; se je javilo v Vipavski dolini in v Brdih par dunajskih kupcev, ki bi bili radi nakupih večje količine mošta, ali naši vinogradniki so za mošt oreveč zahtevali in kupci so odšli na južno Tirolsko kjer je mošt cenejši.
Letošnji vinski pridelek je na splošno nekoliko manjši, kakor lanski. Najboljšo letino ima r.aša država, nekoliko slabšo ima Francija in Španija, najslabšo pa ima Ogrska. V Jugoslaviji bodo imeli srednjo vinsko letino, v Nemški Avstriji pa bodo letos pridelali le zelo malo vina. Najboljši odvajalci italijanskih vin so Francozi, Švicarji, Nemci in Avstrijci. Francozi so kupci cenejših in nizkoodstotnih vin, Švicarji kupujejo pa na Trcntinskem, t. j. bivšim južnim Tirolskem. Istotako kupujejo tam Nemci in Avstrijci. Iz Trsta gre tudi mnogo vin v Nemško Avstrijo, a ta vina so vsa le iz srednje in južne Italije. Vsled slabe letine na Ogrskem in doma, bo Nemška Avstrija in Čeli oslo vaška nakupila letos velike količine vina v Italiji. Čehoslovaška bi lahko vsled ugodne trgovske pogodbe kupovala tudi v Jugoslaviji, ali železniški tarifi so tam previsoki in Cehom konvenira bolj Italija za nakup vin, kakor pa Jugoslavija. Kljub vsem tem ugodnostim in kljub vsem olajšavam, ki jih naša država nudi za izvoz vina, je skoraj gotovo, da ne bodo inozemski kupci letos kupovali naših vin in to vsled konkurence v ceni in kakovosti drugih pokrajin.
Oglejmo si nekoliko sedanji vinski trg in cene. V Puliji: grozdje 60—70 L stot, stara vina 180- -190 L h!; v Istriji: grozdje 50 L stot, muškat 65—70 L stot, bela vina 170 L, črna 180 L, mošt povprečno 18% sladkorja; Lombardija: prvovrstno grozdje 50—60 L, Emilija: grozdje 60—70 L stot. Kampanija: grozdie 30—40 L stot; Sicilija: pridela le 60—70^ lanskega pridelka, 14° vina 110 L. 16'' vina 145 L; grozd;e 60 L stot; Na trentinskem: vina iz ravnine
60 -65 L. brdska vina 80—100 L, mošt 16% do 18% sladkorja, linejši mošt 110—140 L. C .me so na Trentinskem mnogo višje, kakor lansko leto.	Just Ušaj, otenolog.
V	počeščenje spomina pok. Karle Pontkvar
daruje Č. g. Fran Sila 2en. udruž. L 10.
V	isti namen g.a Karla Valentič L 10 ŠoL društvu pri Sv. Ivanu.
Za podružnico ŠoL društva podr. pri Sv. Ivanu so darovali oz. preplačali vstopnino
dne 5. t. m.: po 20 L: Št. Rož., po L 10, Škerl ; po L 6: Vrh, po L 5: Fabčič, Deško; Zavadkil L 8( Košuta L 3, God nič 3, Cergolj 3.
Štur
po L 1: Ivančič, Hreščak, 2elko, Vatovec, Sepin, Ivančič Cizek, Renko in 7 N. N.. Odibor
se najtopleje zahvaljuje.	_
Borzna porotlla.
. 0.03 .0.0322 , .67.75 , .32.90 . .12,—
ogrske krone ........
avstrijske krone . .....
Češkoslovaške krone.....
dinarji ..........
eji ......... • • <
marke . ............ • •
doiarji..................22 90
iran.-oskl frank!......... .119—
švi arski franki..............410.—
angleški funti papirnati.....1(^.90
Benečijske (vojnoškodninske) obveznice . .
0-0310
00382 6H.25 38.20 12.50
23^05 119.50 443.— 103.10 82.62
Odvajalno sredstvo
za odrasle in otroke
mmmrnmmma^^mmmmmmmm	i^hhvb^^^BMM^M
ođnfllalnl: Čokoladni bonboni
ARRIBA
v lekarnah po 50 cent
Zlato, srebro, krone, platin, zobovie
Direktni uvozi
Pohištvu
Nepretrgani dohodi
M. STEINER
d. z o. z.
Vin Geppn 17 - Via Paullana 1
Vogal Piazza Stazlone.
POroine sobe 50 različnih vrst. Spalna soba za eno osebo. Obodne sobo z usnjatimi slolicami, 20 različnih vrst. Pisarne, velikanska izbere. Sobane.
Kuhinj« popolne in posamezni deli. Pisalne miza in druga oprema za urade navadne in amerikanske mizice in stolice. Pohištvo, posamezni kosi
po tovarniških cenah.
Najboljši vir nakupa za preprodajalce, gostilničarje itd. Pošiljatve na deželo z jamstvom.
M. STEINER d. z O. z.
Via Geppa 17 — Via Paullana 1 vogal Piazza Stazlone.
Velika skladišča v prosti luki brez carine.
Tvrdka
kupuje
Zlatarna Albert Pooh
Ha prodal
pripravno
si gsoko industrijo.
Trgovska hiša v lepem mestu Slovenije, priznano dobro vpeljana trgovina, se radi razdružitve takoj preda.
Lepa enonadstropna hiša z dvema trgovskima lokaloma (Špecerija, želez-nina in manufaktura) 6 sob, 2 kuhinji, 3 skladišča, 3 hlevi za konje, govejo živino in svinje, vse drugo gospodarsko poslopje, lep, velik vrt. — Ves trgovski inventar. V hiši električna napeljava. — Potrebni kapital za nakup in nadaljni obrat trgovine 320.000 Dinarjev.
Ponudbe pod „320.000" do 30. t. m. na upravništvo.	6os
™mmMIRODILNICA
MARIO FERLiN
Sv. H. mi. zsornia Z Bivio. Tel, m
prodaja na debelo in drobno. io Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dom.
Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepilnili potrebščin.
Edina velika \\MMW
OBUVALA
(4)
19
TRST - C03S0 GARIBALDI 4
(tik kinematografa Royal)
Najstarejša tvrdka v Trstu - Ustanovljena teta 1878,
Moderno obuvalo za gospe v vseh vrstah in kakovosti od L 35 naprej. — Izbera moškega obuvala od L 45 naprej. — Velika izbera otroških čevljev in sandalov za moške, ženske kakor tudi za otroke.
U
P rane, najnižje cene u Trstu
Najboljši šivalni strofi so
Najboljši materij*;!. HojvečiB lomstoo.
I. R. I.
Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za šivsnje in vezenje Tj 570.—, ?a-klopni z dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmer-
nejših cenah. Zaloga šivainih strojev in potrebščin
24 Cervellini, Trst, Via G. CnrfoKl 27
Na zahtevo se pošljejo ceniki.
Trst, Via Mautni 46
(25)
Zelo lepo posestvo
v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, blizu av-; strijske meje, nedaleč od glavne ceste, s prekrasnim razgledom, obstoječe iz: gosposke vile, hiše za posle, stiskalnice, vinske kleti, žganjekuhe, ledenice, hlevov za konje, krave in svinje, shrambe za poljske pridelke, vini-čarije, vsepovsod vodovod, 28 oralov zemlje njive, vinogradi, travniki, gozd, je z 2 konjema, 12 govedi in 18 prešiči vred, na prodaj po jako zmerni ceni. Pojasnila daje kopališče Slatina Radenci pri Ljutomeru. (614)
Tut, Via lazili, vnesi Via S. Caterlna
Velika prodaja ab priliki
BIRME
vseh vrst bele in barvane volne, svile, bombdževine, kakor tudi nogavic, rokavic, pajčolanov, cvetlic, Čipk itd.
- po tovarnlikl h cenah —
Privatna klinika Dr. CSCi
Telefon »5	V POSTOJNI	Telefon 13
za vse bolezni izvzete nalezljive.
ŽARKI X
Kabinet za električno zdravljenje —— Laboratorij za ana!izo
Sobe z eno posteljo in skupne sobe z vsem modernim comfortom:
Termosifone, svetloba, kopeli	(561)
Postrežba hitre in ekonomične pomoči, u bližnjih vatah z lastnim avtomobilom.
i
vsem kar drugi kupijo, prodajo ali popravljajo, vas postreže vaša edina urama in zlatarna
Piazza Garibaldi St. 21
:i	Telefon 3-29	s:
POVH ALOJZIJ
Prip ur. - Da nismo mi za odlašanje ankete o - vmskem vprašanju*, dokler se ustanovi skupno gospodarsko glasilo, smo že pokazali s tem. Ha smo razpisali anketo. Sicer pa lahko skromno pripomnimo, da bo imela anketa razpisan- v dnevniku večji uspeh kakor anketa v kakem gospodarskem listu, ker lažje zainteresira širšo javnost V-sekako je javnost radovedna. kai mislijo drugi strokovnjaki o tem vprašanju. Kadi tega iih prosimo, naj se po-žuri'o.
Tržaška kmetijska družba t Trstu ima v
pcddeijek ob 4. popoldne odborovo sejo v prostorih ulice Fabio Fllzi 10, I.
Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v zalogi kmetijske potrebščine: Umetna gno-ji'a: Tomaževo žlindro srednje 'n najvišje odstotna; 40 43% kalijevo sol. superfosfat; semena: špinače «Viktoria in VirofaIay» po L 6.50 kg in druga vrtna in cvetlična semena; detelje: domačo, inkamantno deteljo in lu-cerno; trave: laško l/alko, angleško Ijulko, francosko pahovko, mačji rep, travniško bil-nico, vse z dn;ega pridelka in blago zanesljivo; p'uge. šape, gnojne vile, srpe in drugo orodje, otrobe debele in drobne, krmilno moko, klajno apno za živino, med in razne dru'te gospodarske potrebščine — Tržaška kmetijska družba v Trstu, ul. Raffincria 7.
Zobozdravnik
dr. Lo]z M
specialist za Deležni v ustiU In na zobeb
sujetna za vsa zdravniška in zoMrth.Uk i spravite
v Gorici* no Travnika 28 »za fiella Kilturia 20
cd 9-12 In od 3-3.
Starodavna tovarna \Mt. si in inerg^
GiusappeRorenz&P "
z zalego in deHnmico za poprave
v Cii fini. Caccla 6, Telefen 13-84
naznanja svojim cenj. odjemalcem, da so se dopustite vse tehtnice za trgovske potrebe sistema „Florenz" k mirosodni po skušnji glasom me-tričnega pravilnika, ki je stopil v ve tjavo s 1. januarjem 1924, tudi v novih pokrajinah.
Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah.	4i4|^s0b
S LJUBLJANSKA SC
] PODRUŽNICA V TRSTU !
lisni I
naznanja cenjenim odjemalcem, da se je preselita S svojimi bogatimi skladišči v velike prostore
v Uia Carducci št. 20
(Nova palača zavarovalnice As-sicurazioni Generali)

mm Id mm najev sb.ob8.obb -
Telefon: 5—18, 22—98
STARA TVRDKA
CENTRALA V LJUBLJANI
Glavnica io rezerve Cinaiisv 60.088.001'- 11
Telefon: 5-18, 22-93
Loterijske
izžrebane dne 11-
Eari	21
Firenze	15
Milano	9
Napoli	68
Palermo	64
Roma	10
Torino	56
Venezia	74
številke
oktobra	1924:
7	35	32	75
15	30	4	22 67	38	55	15 84	6	87	67 23	9	90	60
16	15	48	46 49	44	10	25 72 16	64	75
je odprla centralno trgovino
Piazza WMi\ štev. Z
(PRISCO & L1UZZI)
mm iifeira KioiroKov
inozemskih in domačih tovarn
po zmernih ceneh:
Klobukifantazija * •
ČepitB de$ke (kolesarske)
Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 ./* % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle.
Podružnice
GORICA, Brežice, Černomelj, Kranj, b
~e1je, iribor I
Podružnice:
Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::

n
(mornarske). (angleške) .
DAROVI
Rcdoljub; iz Cerknega so darovali Šolsk. uruštvu L 90, in sicer: donos od gob, ki so se močile v Savno v i kuhinji L 50, Blaž, ker je nar?akal gobo L 5, fest fant iz Kanalskega vrhr 1. 10, g. J- Štravs, Cerkno L 25: skupaj L 00.
V	počeščenje spomina blagopokojne gospe Karle Ponikvar daruje g. R- Grom L 6 za sv.-ivaasko podr. Šol. društva. (Denar hrani Šol. drušlvn),
V	počastitev spomina ob obletnici smrti pok. Ivana Marsiča darujejo za Dii. Mat.: Marica in Josip Šturm L 50, Lina Furlanova L tO. (Denar brani upravništvo).
V	isti namen za Šol. društvo Marica in Josip Šturm L 50.
Velikanska izbera
Čepic* moške (zadnji vzorec). Čepice (usnjate) za gospe. De ini kg (najfinejše vrste) za gospe japonski, zadnji vzorci) iz pristne svile.
Deiniki moški, od L SO-— naprej.
Prepričana da naju bo cenj. občinstvo podpiralo, kakor je do sedaj podpiralo prodajalno Campo San Giacomo 18, ki bo nadaljevala delovanje kot podružnica, beleživa
udana PRISCO A UUZZI
PODRUŽNICA:
Campo S. Giacomo 18
BANCA A
Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana.
Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje.
Vamči Italijanske kredite v Jugoslaviji in Jttgoslovenske kredite v Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte.
n**»rtfl akreditive za nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge Otvarja akreait,vcv^tl ™ |z^ršuj# nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije.
w Urah In Dinarjih ter Jih obrastale najbolja po dogovora. — Sprejema na vftotne knjttlce ier Jih obrestuje po 4«/* netto.
□
□
□ a o a a
«n«itinaoooaaoo°°aanoDO'QnaDDaaaaQaoaanaaa00
a a a