Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 25Ur NAROČNINA: trimesečna lir 825 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Sptdizione in abb. postale I. *r. ŠT. 95 TRST, ČETRTEK 15. MARCA 1956, GORICA LET. V PO OBISKU PREDSEDNIKA GRONCHIJA V AMERIKI Gospodarska tehma med vzhodom in zapadom Zakaj se širi komunizem - Preosnova Atlantske zveze prva^dolžnost sedanjosti Potovanje predsednika republike Gron-ehija po Združenih državah in Kanadi je vzbudilo veliko pozornost v mednarodni javnosti. Kar je posebno vplivalo, je bil nenavadno odkril in pogumen način, kako je govorili zapadnjakom. Namesto da bi se — kakor je pri takih priložnostih običaj — Ameriki le zahvaljeval za pomoč, ki jo je nudila Italiji, ter veličal »prijateljstvo med obema deželama«, si je upal povedati Amerik a ne em tudi marsikatero bridko resnico. Italija — je rekel — je združena z zapadom v atlantski zvezi in hoče ostali zvesta dolžnostim, ki jih je vzela nase. K temu jo sili že to, da je od nekdaj spadala v krog zahodne demokratične in krščanske omike. Izpolnjevati hoče tudi svoje obveznosti na vojaškem področju. Da so se zapadne države primerno oborožile, je bilo koristno in potrebno, posebno dokler je Sovjetska zveza imela tako vojaško premoč, da bi bila lahko vsak čas s svojimi armadami preplavila Evropo. Toda vtem so se razmere v svetu bistveno spremenile. Med obeina taboroma je zavladalo tudi v vojaškem pogledu nekako ravnotežje in nevarnost nenadnega oboroženega napada je odstranjena. Tako zvana hladna vojna se je končala in napočila je zgodovinska doba povsem nove borbe ali teknie med komunizmom in njegovimi nasprotniki. Boj se je prenesel z zgolj vojaškega na ideološko, gospodarsko in politično področje. V ČEM JE PRIVLAČNOST KOMUNIZMA Mi verujemo — je dejal Gronchi — v demokracijo in svobodo ter meniimo, da je država za to na svetu, da služi človeku, ne pa da človek služi državi. Vendar zapadna demokracija mora dokazati z d e j a n j i in ne le z besedami človeštvu, da je boljša, od komunizma. Vse dotlej, dokler bodo vladale v notranjosti poedi-nih zapadnih dežel in v odnosih med zapad-nimi narodi težke socialne krivice, zahod ne bo mogel svetu dokazati, da je njegov družabni red boljši od komunističnega. Načelo svobode se je na zapadu večkrat prikazalo v dejanskem življenju le v tej obliki, da so močnejši imeli svobodo zatirati in izkoriščati šibke. V takih primerih je za reveže svoboda seveda le prazna beseda. Od tod izhaja po Gironehijevem mnenju vsa privlačna sila komunizma. V očeh mnogih je koim/unizem družabni red, sposoben rešiti najnižje, razdedinjene sloje vsaj najhujše siromaščine. Če ne bo zapadni demokraciji uspelo zagotoviti vsakemu moškemu jn vsaki ženski takih življenjskih pogojev, da se lahko osvobode »bede in lakote«, se bo ko- t vami. Dolžnost naprednih in bogatih zahod- munizem z veliko močjo naprej širil. To seve ne velja za Ameriko in druge bogate dežele, prav gotovo pa za veliko število revnih narodov. Primerjajmo samo Združene države in Italijo! Vsaka ameriška- družina ima približno toliko rednih dohodkov kolikor pet ali šest italij a niških. Posebno zaostala je še južna Italija. Bednim množicam, ki saine še niso doživele komunizma, boš zaman razlagal, da pod 'komunizmom ni svobode in niti ne splošne blaginje. One vidijo samo svojo revščino ter se je hočejo za vsako ceno rešiti, vse drugo je zanje postranskega pomena. Zato se brez mnogo razmišljanja priključujejo komunistom, ki so si postavali za cilj, da zrušijo obstoječi krivični družabni red. NAJBOLJ PEREČA NALOGA ZAPADA Vodilne zapadne velesile se po Gronchije-vem prepričanju ne zavedajo dovolj jasno teh osnovnih dejstev in se zaradi tega tudi niso še lotile dovolj resno najvažnejše naloge, ki jim jo narekuje novi svetovni položaj. Za uspešno tekmo s komunizmom ne zadostuje, da se zahodne države dobro oborožijo, temveč je velikanske važnosti, da se odpravijo socialne krivice ter izravnajo velike gospodarske neenakosti med posameznimi drža- nih dežel je pomagati revnim in zaostalim, da se tudi one gospodarsko razvijejo ler dosežejo primemo blaginjo. Atlantska zveza se mora spremeniti iz zgolj vojaške v gospodarsko, politično in socialno, lo se pravi v vseobsežno življenjsko skupnost zapadnih narodov. To je prva in najvažnejša sedanja naloga zapadnega sveta. Edino če ho to nalogo izpolnila, ho zapadna demokracija siposobna uspešno tekmovati s Sovjetsko zvezo in komunizmom. To Gronchijevo gledanje je tembolj upravičeno, ker so. Stalinovi nasledniki iz temelja spremenili svojo politično taktiko do za-pada. Na zadnjem občnem zboru bol j še viške stranke v Moskvi so proglasili načelo, da pot, ki naj privede komunizem do končne zmage, ni treba, da gre nujno skozi oborožen upor in krvavo revolucijo, temveč da komunisti lahko pridejo do večine in oblasti tudi z navadnimi demokratičnimi sredstvi, to se pravi s tem, da le s svojo propagando in gospodarskimi ukrepi pritegnejo večino ljudskih množic na svojo stran. Ker je z izumom grozotne vodikove bombe postala nova vojna tako rekoč nemogoča, SO' mirna demokratična sredstva prav za prav poglavitna, ki naj se jih komunisti poslužujejo v boju proti svojim nasprotnikom. Splošna komunistična ofenziva Vpliv zapadnih velesil v Aziji in Afriki skuša Sovjetska zveza izpodkopati v prvi vrsti s lem, da podpira vsa stremljenja on-dotnih narodov po popolni neodvisnosti, zlasti pa s tem da nudi onim, ki so se že osvobodili, vsestransko gospodarsko pomoč. Kar tamkajšnje mlade države najbolj potrebujejo, so stroji in nove tovarne, ker so prepričane, da jih le lastna industrija more osvoboditi odvisnosti od tujine. Sovjetska Rusija je čvrsto odločena, da z zapadom tudi na tein področju uspešno tekmuje. To je eden izmed vzrokov, da sta Hruiščev in Bulganin v sporu z Malenko-vom zahtevala, naj se v novi petletki postavi ves poudarek na čim mogočnejši razvoj sovjetske težke industrije. Hruščev je v tem uspel in dosegel poleg tega, da so se v velikopotezne načrte nove sovjetske svetovne politike vključile tudi vse zavezniške države: težki industriji so posvetile največjo skrb Vzhodna Nemčija, Čehoslovaška, Poljska, Ogrska in Romunija. Najnapornejšo sliko o novih težnjah sovjetske gospodarske polit:ke nam je nudil velesejem v Lipskem, ki se je pred kratkim zaključil. Na njem je lahko vsakdo apoznal, da delajo sovjetske podložniške države po enotnem načrtu, zamišljenem in zasnovanem v Moskvi. Velika vloga je pri tem dode-ljena Vzhodni Nemčiji: njej je naloženo, da v svoji prihodnji petletfki poveča siplošino industrijsko proizvodnjo za polovico, število strojev za izdelovanje orodja pa podvoji. Del tega industrijskega blaga je namenjen sovjetskim zavezniškim državam, ostalo pa še nerazvitim deželam v Aziji in Afriki. Med le spadajo Indonezija, Afganistan, Siam, Burma, Pakistan in Indija, pomoč ponujajo pa tudi Turčiji, Grčiji, narodom Srednjega Vzhoda in Portugalski in celo deželam Srednje in Južne Amerike. PLODONOSNO TEKMOVANJE Da se Sovjetska zveza spušča tudi na tem področju v tekmo z mogočno Ameriko, je nekaj povsem novega. Amerika je namreč, kar se tiče industrije in tehnike, mnogo naprednejša od Rusije in razpolaga z neprimerno bogatejšimi sredstvi. V zadnjem desetletju je izdala za pomoč tujini nič manj ko 51 milijard dolarjev, kar predstavlja nezaslišano veliko vsoto. Od tega Nadaljevanje na 3. strani NADŠKOF MAKARIOS V IZGNANSTVU Voditelja grškega narodnega odpora na Cipiru škofa Makariosa so Angleži pretekli Nemčija za to, kar je Hitlerjeva vojska pokradla, uropala 'in uničila med vojno v Jugoslaviji ter dedom a odnesla čez mejo. petek prijeli ravno v trenutku, ko se je odpravljal v Atene, ler ga odpeljali v izgnanstvo na otočič, ki 'leži v Indijskem oceanu nedaleč od Madagaskarja. V odgovor so takoj izbruhnile v Solunu, Atenah, na otoku Kreti An v drugih grških krajih ostre iprotiamgleške demonstracije, ki so se sprevrgle ponekod v težke nerede. V Solunu je bilo ranjenih 121 oseb. Orožniki so morali poklicati na pomoč vojaštvo ter poslati na ulice cklopne edimiee, da se vzpostavi red. Izgredniki so kljuib temu porušili do tal angleški konzulat na Kreti ter ga izropali. Grška vlada je proti internaciji škofa Ma-kariosa silno ogorčeno protestirala pri Združenih narodih, Sveti sinod grške pravoslavne Cerkve je pa naslovil na vse pravoslavne Cerkve po svetu »plamteč poziv«, naj pomagajo, da se popravi »bogokletno nasilje«, prizadejano od Angležev nadškofu Makariosu. Londonska vlada je hotela dokazati, da zna, če je treba, bi'ti tudi zelo odločna, toda se je očividno prenaglila. Makarios je v očeh svojega naroda postal mučenik in vprašanje za svobodo se borečih Grkov na otoku Cipru je še 'bolj stopilo v središče mednarodne pozornosti. S svojimi nasilnimi ukrepi je Eden koristil sarmo grški narodni manjšini. To se vidi že po tem, da so Združene države izrazile v torek kar javno svojo naklonjenost borbi, ki jo vodi Grčija za Makariosa. KONEC VOJNE Čudno se sliši, da se je med Italijo in Abesinijo po zakonu končala vojna šele pretekli ponedeljek:, ko so predstavniki' obeh držav podpisali v Rimu posebno pogodbo, po kateri se je Italija med drugim obvezala, da izplača Etiopiji 10 milijard lir vojne odškodnine. Razen tega bo morala vrniti Abe-sinčem sloviti starodavni obelisk iz Aksuma in vse dragocenosti, ki jih je ukazal Mussolini odpeljati v Rim. Predsednik zunanjepolitičnega odbora laškega parlamenta Bettiol je poudaril, da je glavni namen pogodbe obnoviti dobro razmerje z Abesinijo, kjer imajo- danes druge države — med njimi Jugoslavija — mnogo večji vpliiv kot Italija. KJE ZAČENJA EVROPSKA SKUPNOST? V soboto so dijaki gorniških višjih srednjih i šol pisali nalogo o skupnosti evropskih naro- j dov. Najboljšo bo šolsko skrbništvo poslalo ministrstvu, da jo nagradi. Dijake bi morali na vseh šolah najprej poučiti, da ne sme v naših krajih nihče zlivati po časnikih mržnje na pripadnike drugega naroda, zlasti ker gre za člane iste države. Tu naj se začne graditi evropska skupnost! Take naloge bi morali napisali tudi prof. Redenlo Romano, župan Bartoli in drugi veljaki tukajšnje Krščanske demokracije. NEMČIJA IN JUGOSLAVIJA Glavni vzrok, zakaj med obema državama ni bilo tako dobrih odnosov, kakor bi lahko bili, je v tem, da se Beograd in Bonn nista mogla zediniti, koliko odškodnino naj plača Po dolgih in trdovratnih pogajanjih sta sc vladi končno sporazumeli in podpisali pred nekaj dnevi pogodbo, po kateri bo Nemčija plačala Jugoslaviji 300 milijonov mark ali približno 45 milijard lir. Večino odškodnine, in sicer 240 milijonov mark, bo prejela Jugoslavija v blagu. Dolgove, ki jih je naredila Jugoslavija po vojni v Nemčiji, bo pa začela sama odplačevati s 3-odstotnimii obrestmi po letu 1968. ŠE SE OGLAŠAJO! II Piccolo je v nedeljo na uvodnem mestu silno 'ostro napadel rimsko vlado, češ da je pri zadnjih pogajanjih z Jugoslavijo dokazala svojo popolno nesposobnost. V vprašanju ribolova da je povsem popustila Jugoslovanom ter se pri tem izneverila celo oni »najmanjši meri narodne časti,« brez katere mora vsaka država priti ob ugled in spoštovanje: »slabše kot tako stvari niso mogle itii•« List piše, da so bila taka pogajanja prav za prav nepotrebna, zakaj uspeh bi bil isti, če bi bili Jugoslovanom prepustili, naj narekujejo, kar hočejo. V resnici je Piccolo spet le dokazal, da je nasproten vsakemu pomirjen j u in sodelovanju med sosednima narodoma. Še vedno se ne more osvoboditi fašistične miselnosti, ki mu je narekovala, da je skozi dolga, leta navdušen podpiral vsa nasilja in krivice Mussolinijeve politike ter tako pomagal, da je prišlo nepopisno gorje nad Italijo, na naš narod in Evropo. In taki ljudje se danes še drznejo govoriti in druge grobo napadati! VOLK IN IGRALKA Znana igralka Silvana Mangano je doživela te dni gnozne trenutke. Ko so v nekem planinskem kraju Italije pripravljali nov film, v katerem nastopa tudi volk, se je zver nenadoma odtrgala od čuvaja ter se zagnala v igralko. Mangano je začela bežati in zverina za njo. Upehana in preplašena igralka se je zatem zgrudila na pol nezavestna v sneg. Volk bi jo bil raztrgal, da ni prihitel na pomoč igralec Celamo, kii se je spustil v borbo s podivjano živaljo, dokler se mu ni posrečil0 jo zgrabiti za šape ter zagnati daleč od sebe. Volka so ustrelili. »ZBOGOM, MARIJA« Tako je zavpila na postaji Ceggia pri San Dona te dni mlada mati Del Vecchi svoji spremljevalki. Manija se je ozrla, a tedaj je z grozo videla, kako se je nesrečnica že vrgla pod tržaški brzovlak. ki jo je trgal na kose. Samomorilka je trpela na živem izčrpanosti. USODNA POSKUŠNJA Pri Beneventu v južni Italiji je živel stari kmet La Bella, ki ni hotel, da bi domači imeli sitnosti ob njegovi smrti. Že vnaprej je vse lepo uredil za svoj pogreb ter si kupil tudi krasno krsto. Ko jo je prinesel domov, jo je hotel pomeriti ter legel vanjo. To ga je pa silno presunilo. Ko je hotel vstati, ni več mogel. Zadela ga je kap. NOVI MOŽ Novi ministrski predsednik Francije se imenuje Guy Mollet, kar pomeni po slovensko Vid Mehki. Njegovo življenje pa. ni bilo ravno zelo mehko in prijetno. Pred 50 leti se je rodil v revni, delavski družini v mestecu Flers na severu Francije. Mati mu je bila vratarica pri ondotni posojilnici. Ker so bili starši siromašni, je Vid dobival od občine brezplačno hrano, a je moral zato nositi bel predpasnik, kakor je bilo predpisano. To je občutil deček kot ponižanje in trdno je sklenil, da bo prekosil v življenju sinove bogatinov. V srednji šoli se je sam vzdrževal s tem, da je poučeval slabejše učence. Pozneje je ustanovil zvezo domačih učiteljev ali inštruktorjev in začel izdajati svoj listič. S ponočnim učenjem se je dokopal do položaja profesorja tujih jezikov. Ko je imel 25 let, je vstopil v socialistično stranko. Poročil se je s preprosto poštno uradnico. Ker mu je kmalu zraslla družina, njegovo življenje ni bilo lahko. Toda s svojim mirnim značajem, urejenim in odločnim delom je vzbudil nase pozornost okolice. V zadnji vojni je bil dvakrat ranjen in prišel v nemško ujetništvo, od koder je pobegnil v Alžir, kjer se je priključil osvobodilni vojski generala De Gaula. Po vojni je poslal poslanec in vodja socialistične stranke. Že pred 5 leti mu je predsednik republike poveril nalogo, naj sestavi vlado, a tedaj mu ni uspelo. To ppt je imel več sreče. Čeprav so ga, ko je kot načelnik vlade obiskal severno Afriko, tamkajšnji francoski priseljenci obmetavali s kamni in gnilim sadjem, je pred kratkim d'obil v parlamentu veliko večino. Toda zastran prevelike strankarske razcepljenosti, te narodne bolezni Francoizov, njegova vlada najbrž ne bo dolgo trajala. Njegova zgodba vsekakor iznova dokazuje, da v življenju zmagujejo le ljudje,'ki trdo delajo in se žrtvujejo', po navadi sinovi revežev, ne pa leni in razvajeni uživači. Najnovejši zgled za to nam dajata v Franciji Guv Mollet, v Italliji pa Giovanni Gronehi. NEMIRI ZARADI BREZPOSELNOSTI Italijansko časopisje ni skoro nič pisalo’ o velikih nemirih, ki so konec februarja izbruhnili v pokrajini Foggia v južni Italiji med tamkajšnjimi brezposelnimi reveži. Pri izgredih je bilo tudi več mrtvih i.n ranjenih. Ker je zadnji mraz uničil na tistem ozemlju povrhu še 50.000 oljk, bo sedaj revščina med prebivalstvom še hujša, kot je bila doslej. Socialne razmere so krive, da se tam skoro vsi siromaki proglašajo jza komuniste. In leniu se ni čuditi, ko vidijo reveži veleposest. nike obirati piščance, svojim otrokom pa ne morejo nuditi niti enkrat na dan malo leče. Tako piše Piccolo v poročevalec Forte. KA J JE S SLOVENSKIMI UČBENIKI? Po obstoječih predpisih odobrava učbenike za slovenske šole posebna komisija. Čeprav je potreba po učbenikih zelo nujna, komisija še do danes ni pregledala niti rokopisov, ki so ji bili predloženi v zakonitem roku do 30. septembra 1955. Pristojno oblastvo naj nam pojasni vzrok takega zavlačevanja. Komisija bi morala ali pravočasno izvršiti svojo nalogo ali pravočasno odstopiti. NOVICE SVETNIŠKA OSEBNOST Pred približno dvema 'tednoma se je vil po milanskih vilicah dolg pogrebni sprevod, mod kat enim so množice glasno jokale. Skupina: bivših alpincov je nosila na ramenih ali v naročju iznakažene in slepe dečike. Koga so pokopali? Skiro muegia duhovnika Karla Gnoechija. Za časa zadnje vojne je spremljal kot dušni pastir planince, ki jih je Mussolini poslal v napad na vzhodne narode krvavet za njegove imperialistične ciilje. V Rusiji so jih obkolili, da so se morali sredi snega naglo umikati. Številni ranjenci so bili prešibki, da bi mogli na pot, in obsojeni so bili umreti sredi ruskih step. Gnoc-ehi je hotel za vsako ceno ostati pri njih, da jim stoji v poslednjih trenutkih ob strani. Duhovnika so /morali s siilo odtrgat i od ranjencev, sicer bi bil sam umiri s svojimi verniki. Ko se je vrnil v Italijo, je posvetil življenje pohabljenim vojnim sirotam, slepcem in deei, ki jo je udarila otroška paraliza. Zanje je ustanovil razne zavode, kjer so se zdravili in kljub pohabljenosti usposabljali za delo. Gnocchi je bil sam revež, a uspelo Obrekovanje se nadaljuje Zadnja številka milanskega ilustriranega časopisa Tempo je priobčila izredno oster in žaljiv napad na slovenske duhovnike tržaške škofije. Očita jim, da groze italijanskim sobratom s pretepi (percosse),,da so divji nacionalisti in da »ne poslušajo tržaškega škofa niti v cerkvenih zadevah«. Pisec članka je Ettore Della Giovanna, torej isti mož, ki je že februarja na sličen način blatil našo duhovščino v rimskem političnem dnevniku II Tempo. Za nas je vužno, da je Della Giovanna že tedaj napisal, da je ta grda obvestila o slovenskih duhovnikih dobil od glavnega tajnika tukajšnje Kršč. demokracije prof. Romana. Prof. Romana smo ponovno pozvali, naj zadevo pojasni ter se opraviči, toda gospod se še vedno dela, kot da je gluh in globokoumno molči. Zares občudovanja vreden mož, ki zasluži vsesplošno spoštovanje in ga je treba označiti za naravnost vzornega katoliškega voditelja. Ker obrekovalnim vestem ni oporekel, se luži o slovenskih duhovnikih sicer prosto prenašajo iz rimskih v milanske liste in se širijo po vsej državi, toda za g. Romana, hi je pač velikopotezen državnik, so to malenkosti, zastran katerih se ne razburja. Kaj ga briga, če pride pri tem njegova stranka ob vsak ugled med tukajšnjimi poštenimi ljud. mi. To so malenkosti! Za našega državnika je ravno tako povsem postranskega pomena, če smo prišli že do tega, da je vsak slovenski katolik, ki kaže simpatije za njegovo stranko v očeh slovenskega ljudstva zaničevanja vreden človek in odpadnik. Take malenko-sti in pa predpisi krščanske morale gospodu ne delajo skrbi. Zato pa pričakujemo, da bo čast in ugled svojih duhovnikov vzel v zaščito tržaški škof sam ter tako umiril moralno ogorčenje, ki se zaradi nezaslišanega zadržanja g. Romana polašča slovenskih vernikov. mu je zbrati za te revčke milijardne zneske. Najgloblje je pa vplivala na sirote in vso okolico mogočna ljubezen do bližnjega, ki je žarela iz duhovnikove osebnosti. Kdor jo prišel y njegovo bližino, je bil prevzet, kol da ga je zajela skrivnostna duhovna sila. Preden je umrl, je Gnocchi sklenil, da daruje slepcem še svojo oči. Brž ko je izdihnil, so mn jih zdravniki izrezali, vzeli iz njih roženici ter ju prenesli na slepe oši 12-let nega fantka in 18-letne deklice, da bi spregledala. Novica je prevzela vso Italijo in tudi tujino. Od Gnoecihijeve smrti je preteklo komaj 14 dni, a že se od vsepovsod oglašajo ljudje, ki so ravno tako kot on pripravljeni darovali brž po smrti oči, da bi dobili vid slepci. V Rimu so ustanovili združenje »darovalcev oči«, ki šteje že 600 članov. Snuje se tudi taka mednarodna organizacija s sedežem na Dunaju. NOV NAVAL MRAZA Po vsej Italiji so bili ljudje prepričani, da je letošnja trda zima naposled minila, saj so je pretekli leden bleščal Rim v toplem pomladanskem soncu. V nedeljo se je pa vreme iznenada prevrnilo: začel je padati gost sneg in zasul tudi vse ceste, ki vodijo v prčstol-nieoi. Vlaki in avtobusi so obtičala in morali klicati na pomoč ognjegiasce in cestno policijo. V srednji Italiji je 38 vasi odrezanih od sveta, snežiti je pa začelo tudi na Siciliji in v Sardiniji. Tu je toplomer padel ponekod na 9 stopinj pod ničlo, v M o nit e Elmo na Tridentinskem pa celo na 29 stopinj. Snežna odeja je v nekaterih kraljih 3 do 5 metrov debela. Iz snega so morali reševati tudi skupine tujih romarjev, ki so prišli v Rim čestitat papežu k osemdesetletnici, in nekatere poslance in senatorje. Tržačanom dobro znani socialistični voditelj Ne n ni ni mogel na zlede-neli cesti z avtomobilom naprej in je moral v noči hoditi kilometre peš proti Rimu. Tri-desetorica 'ljudi si je v prestolnici zlomila noge ali roke na ledu in 57-letna Spezzolli je zmrznila v kolibi, kjer je stanovala sama. Snežilo je tudi v Ljubljani, čez Tržaško je pa potegnila burja. KOLIKO JE VPISANIH? Izšli so podatki, ki nam povedo, koliko oseb izven meja Sovjetske Rusije in njenih zaveznikov je vpisanih v komunistično stran- Gospodarska tekma me Nadaljevanje s 1. strani je potrošila za gospodarsko pomoč inozemstvu 37 milijard, 14 pa za oboroževanje svojih zaveznikov in prijateljev. S stroji, z živili, raznim drugim blagom, z orožjem in denarjem je Amerika podprla v tem času 37 držav, toda med njimi je bilo le 8 resnično zaostalih in nerazvitih ter najmanj v Aziji. V Washingtonu so menili, da gre doba načrtnega podpiranja inozemstva h kraju in vsote, ki jih je ameriški parlament stavljal v take namene na razpolago predsedniku republike, so postajale iz leta v leto manjše. Bili so trenutki, ikio se je zdelo, da bo Amerika pomoč tujini sploh ukinila. Tedaj se je pa pojavila Sovjetska zveza s svojo novo politiko gospodarskega prodiranja v najrazličnejše dele sveta in prisilila Ameriko, da se upre komunistični ofenziv'. ko: vsega skupaj le 3 milijoni in 600 tisoč. Od lega odpadeta na zapadno Evropo 2 milijona 800 tisoč, na Azijo 440 tieoč, na južno Ameriko pa 241. V Združenih državah je vpisanih samo okrog 70.000, v Afriki 30.000, v Avstraliji nekaj nad 6000. V Evropi ima največ komunistov Italija, in sicer voč kot 2 milijona članov, sledi ji Francija' z okrog pol milijona vpisanih. Zdi se pa, da moč komunizma ni zasidrana v organiziranih pristaših, temveč v množicah, ki so mu le naklonjene. Čeprav je namreč izvem meja vzhodnih dežel le nekaj nad 3 milijone in pol vpisanih komunistov, je zanje pri zadnjih parlamentarnih volitvah vendar glasovalo nad 20 milijonov oseb. CIGARETNI OGOREK V naših krajih že dolgo ni bilo takega požara, kot je izbruhnil v petek v Manzanu pri Vidmu. Zgorele so> popolnoma velika tovarna stolic Billiani, ena; vila in večja pristava. Strašni zublji so žareli več kilometrov daleč in švigali ves dan sto metrov visoko. Škodo, ki znaša 60 milijonov, je povzročil brezbrižnež, ki je zalučal stran ogorek cigarete, ne da bi pazil, kam pade. NA OROŽNE VAJE Letošnje poletje bodo tudi v Italiji klicali obveznike na vojaške vaje, in sicer letnike od 1929 do 1933 v skupinah po 30.000 mož. Vsakdo prejme osebno pozivnico. Na Tržaškem najbrž ne bodo klicali ljudi pod orožje^ kor ozemlje ni še uradno priključeno Italiji. ČRNE OVRATNICE Del angleških poslane v ni prav nič navdušen, da prideta prihodnji mesec Hruščev in Bulgamim na uradni obisk v Anglijo. Ker obiska ne morejo preprečiti, so tudi oni —• ravno tako kakor češki politični begunci — sklenili, da bodo med obiskom nosili črne kravate. Jasno je, da se bo Hruščev ovratnic silno ustrašil. SLUTIL JE SMRT Pred bolnišnico v Ba.ssano del Grappa se je v ponedeljek ustavil avto in iz njega je stopil trgovski potnik Tarantino. Stopil je k zdravniku in ga poprosil, naj mu brž da injekcijo, ker čuti, da bo sicer umrli. Zdravnik ga je pa nagnal, naj prej spravi vozilo pod lopo. Tarantino je tedaj šel k avtu in komaj utrpel napisati na liste)1*1: »Telefonirajte v Milan na številko 73350, da sem umrl«. In res ga je takoj udarila kap. i vzhodom in napadom Posledica je bila, ila Združene države ne le niso ustavile pomoči tujini, temveč jo celo znatno zvišale .ter posvetile sedaj prav posebno pažnjo zaostalim in še nerazvitim deželam. Tako smo poslali priče širokopotezne tekme med vzhodom in zapadom, o kateri lahko mirno trdimo, da bo človeštvu v očitno korist. Doslej sta oba tabora gledala predvsem na to, kdo bo drugega posekal v oboroževanju in imel v svojih skladiščih več atomskih in vodikovih bomb. Če se bodo sedaj namesto lega trudili, da drug drugega pre-kose v dajanju gospodarske pomoči nerazvitim narodom, mora vsak pameten človek tak preoikret le pozdraviti. Tekmeci si hočejo sicer s teni pridobiti le politični vpliv, toda istočasno koristijo revnim deželam ter tako pospešujejo splošni napredek človeštva. e&opifri b T'tztib Ie vrj ri DOLINA Pretekli torek je dolinski občinski svet za- NABREŽINA Na ponedeljkovi seji občinskega sveta so razpravljali o proračunu za leto 1956. Odbornik Floridan je že uvodoma poudaril, da se je ta razprava zavlekla v marec, ker je prefektura odobrila lanski: proračun šele konec februarja, medtem ko bi ga po zakonu morala že davno prej. Iz odbornikovega poročila izhaja, da so o b last v a nakazala za uravnovešen j e lanskega proračuna nekaj nad 33 in pol milijonov lir, medtem ko je občina bila prosila nekaj nad 38 milijonov. Nekatere zavrnjene ali zmanjšane postavke, kol n. pr. 1 milijon za kurjavo v šolah, je občina ponovno vključila v proračun in upati jo. da jih bodo oblastva odobrila. Letošnji proračun izkazuje nekaj nad 41 in pol milijona lir dohodkov ter nekaj nad 82 milijonov lir izdatkov. Primanjkljaj znaša torej približno 40 milijonov in pol lir. Na prvi pogled bi kdo lahko mislil, da je gospodarstvo občine zabredlo v slabe vode, saj dohodki ne krijejo niti polovice stroškov. Vendar ni tako. Zdi se nam, da je občinska uprava ubrala povsem pravo pot, ko si ni postavila za cilj ura vn o veš en je proračuna, temveč si prizadevala, da bi svoje delovanje raztegnila tudi na področja, ki ne spadajo v njeno strogo pristojnost. Če bi se namreč občinska uprava omejila le na obvezne izdatke, bi njen proračun izkazoval malenkosten primanjkljaj. Tako ravnanje bi bilo nujno potrebno pri katerikoli gospodarski ustanovi, ni pa upravičeno za občino, ki ji današnji duli časa nalaga najrazličnejše soiciailno-politične dolžnosti. Zato smemo upravičeno pričakovati, da bo tudi letos država krila stroške, ki jih občina, dokler ostane v veljavi današnja zakonodaja, ne more kriti. G. Floridan je naglasil, da znašajo letos izredni izdatki približno 20 milijonov lir, stroški za javno vzgojo tudi 20 milijonov. Med izredne stroške prištevamo 8 milijonov za plačilo bolnic, 4 in pol milijona za napeljavo telefona v Šempolaj, Mavhinje in Vižo vij e, milijon in 326 tisoč za volilne stroške, 600 tisoč za razširitev javne razsvetljave itd. Največ dohodkov ima občina od trošarine (23 milijonov in pol), od najemnine za kamnolome (2 milijona 350 tisoč) ter od občinskih davkov (5 in pol milijonov). Svetovalci so živahno posegli v razpravo ter zahtevali pojasnila za najrazličnejše postavke. Govorili so predvsem o davkih na pse, o lovišču, o občinski klavnici, o pripravah za gradnjo hiralnice ter o občinski knjižnici. Svetovalec Škof je predlagal, naj se mavhinjskemu župniku določi leten honorar, da se na ta način od/pravi »hira«, ki se je zadnje čase spremenila v nekakšno beračenje. Župan je dejal, da je ta rešitev zaenkrat nemogočai, ker država ne priznava maivhinjske fare za župnijo. Sicer je tamkajšnji župnik že poučen, kaj mora ukreniti, da se zadeva zadovoljivo reši. Isti svetovalec je tudi predlagal, naj občina odstopi nekaj zemljišča v Sesljanu, da se zgradi nova eeirkev. Župan je odgovoril, da je ta zadeva v pretresu. Po razpravi je bil proračun soglasno sprejet. ključil razpravo o proračunu za leto 1956. Pred začetkom razprave je župan poročal, da se je občinska uprava pred dnevi pogodila z Ustanovo industrijskega pristanišča za prodajo zemljišč dolinske in ricmanjske srenje. Sporazumeli so se za skupno vsoto 28 milijonov lir, od katere dobe Ricmanjci 18 milijonov 700 tisoč lir. S tem denarjem si bodo zgradili sodobno oljarno, po kateri čutijo \si kmetovalci iz Tržaškega brega veliko potrebo. V letošnjem občinskem proračunu predvidevajo približno 25 in pol milijonov lir dohodkov in okoli 70 milijonov rednih ter izrednih izdatkov. Primanjkljaj znaša nad 44 in pol milijonov lir, za katerega bodo prosili državni prispevek. V proračun so vključili postavko za napeljavo telefona v Mač-kovlje ter Prebeneg, posebno postavko za ustanovitev dveh zobotehničnih šolskih ambulant v Dolini ter Domju, strošek za napajališče v Borštu ter postavko za nabavo premičnega odira, ki naj bi služil za prosvetne prireditve. Občina se je tudi obvezala prevzeti nase stroške, ki nastanejo, ko se dolinski industrijski tečaj spremeni v redno šolo. Svetovalci so tudi določili 1 milijon in 200 lisoč lir za ustanovitev občinske knjižnice ter 2 milijona in pol za opremo novega občinskega dioma. Po daljši razpravi je bil proračun soglasno sprejet. SV. M. MAGDALENA SPODNJA Občinskega svetovalca dr. Teiinerja je najbrž volilno ozračje navdihnilo, da je nedavno tega sprožil v mestnem svetu vprašanje tako zvanega naselja, Sv. Sergija, ki naj bi se zgradilo na zemljišču naših mandrjarjev. Socia-lislični prvaik je namreč vprašal, zakaj se naselje ni začelo grad iti, oziroma, kje so tiste štiri milijarde, ki jiih je bila vlada določila za naselje že oktobra 1954. Na ta klin so se nato obesile vse tukajšnje laške stranke in je celo naš mili župan te dni /krenil v Rim, da se o stvari pogovori z ministrom Roini-to. Lansko leto je Novi list že bil zavzel stališče do novega naselja ter zahteval, naj se kmetovalcem vsaj da zares primerna odškodnina za zgubljeno zemljo. Da se laške stranke potegujejo za gradnjo raznarodovalnega naselja, je popolnoma razumljivo. Ne moremo pa razumeti, zakaj se ni noben slovenski svetovalec pozanimal, ali jo bila kmetom pravično plačana odvzeta zemlja in ali je bilo poskrbljeno, da se tem ljudem zagotovi delo, v novih industrijskih podjetjih. Najprej bi morali ta vprašanja rešiti lin šele nato misliti na druga. Upamo, da »e bo v Vižnji bodočnosti našel kdo, ki se bo zavzel za težko prizadete kmetovalce pni Sv. M. M. Spodnji. Saij je obče znano, da so se marsikomu zgodile grobe krivice. BORŠT Vse kaže, da se bo ena izmed največjih naših želja v kratkem izpolnila. Dolinski župan je na zadnji seji občinskega sveta poročal, da je prefektura odobrila strošek za na* I peljavo telefona v Boršt, Riomanje in Ddrnjo. Ker je zdaj denar na razpolago, upamo, dn ho družba Telve napravila vse potrebno, da dobimo čimiprej v vais telefon. Vsi dobro vemo, kako počasi posluje državna uprava, zalo- priporočamo našim občinskim možem, naj ne mirujejo, dokler se zadeva povoljno ne reši. RICMANJE V prvi polovici tega meseca smo imeli v vasi kar trii smrti : 2. marca je po krajši bolezni umrla 87-letna Urša Kuret, isti dan pa sim/o pokopali tudi 52-1 et n o Antonijo Zahar. Pokojna Zaharjeva je bila zelo razgledana in je govorila več jezikov. Nekaj let je bila v službi pri ZVU kot tolmač. 8. marca pa smo spremili k večnemu počitku 34-1 etn ega Josipa Komarja, ki si je bil v zloglasnem nacističnem taborišču Mathau-sen nakopal hudo zahrbtno bolezen. Po vojni »e je zdravil v različnih bolnicah a se mu zdravje žal ni več povrnilo. Pogreba se je udeležila velika množica prijateljev in znancev. Pevci so mu na domu, v cerkvi in na grobu ubrano zapeli nekaj žalost ink. Našim dobrim vaščanom, ki so le dni šli po večno plačilo, naj bo lahka domača zemlja. Sorodnikom izrekamo najgloblje sožalje. MAVHINJE Letošnji hudi mraz nam je povzročil veliko škodo. Popokale so vodovodne cevi in marsikje so se pokvarili vodni števci. Precej časa smo Kato morali uporabljati vodo iz vodnjakov. Vodovodne cevi niso še popolnoma popravljene in je te dni začela teči voda le na nekaterih mestih. V skrbeh smo zlasti za živino, ker ne vemo, kalko jo borno napajali. fco' so naši vodnjaki skoraj prazni. Zaradi mraza so nam precej pomrla- tudi ozimna žita, »lasti ječmen, ki je bil bolj pozno vsejan. Ponekod so morali preorati cele njive in ječmen ponovno vsajati. Tudi pšenica bo letos najbrž zelo redka. V vasi je pomrznilo precej krompirja, predvsem, tistim gospodarjem, ki so ga spravili na podstrešje. Bolje se je seveda godilo onim, ki so krompir pravočasno spravili v klet. Od pretekle nedelje dalje imamo v vasi televizijsko pripravo, ki si jo je nabavil gostilničar Zdravko Urdili. Zvečer zahaja v gostilno mnogo ljudi, ki so željni, razvedrila. Pobuda g. Urdiiha, je pametna, saj ne bo privlačevala le domačinov, temveč tudi številne izletnike, kar je v splošno korist vasi. Želeli bi pa, da bi si gostilne nabavile tudi izbrana domača vina, za katera se zanimajo posebno lujci in končno, zakaj ne, tudi: dlomačinii. Na cesti za Vižovllje niso še pričeli s popravili, oziroma z asfaltiranjem. 'Gotovo je le temu vziroik ostra zima. Pričakujemo pa, da se ta dela začno čimprej, ker je cesta danes v zares obupnem stanju. POSVETOVALNA SLUŽBA V KOKOSEHEJl Kme‘ijsko nadzorništvo v Trsl.u sporoča, da bo vsako 1. iti 3. soboto v mesecu poslovn a na sedežu Kimetrskega nadizorništva v Trstu uj. Ghega 0, tel. 23-9,27, posvetovalna zdravstvena služba v kokošere-ji. Kmetovalci iji bokošerejci bodo lahko prosili za nasvete o razriih boleznih perutnine. Sllužba se začne v soboto, 17. t. m., stranke se sprejemajo od 9. do 10. ure. Služba je brezplačna. OBVESTILO KMETOVALCEM Kmetijsko nadzorništvo je preteklo soboto pričelo izdajati nakazila za nakup semena odbrane večne in triletne detelje. Ker stane kg semena 510 lir, državni prispevek pa 30% kupne cene, plača vsak kmetovalec ob dvigu nakazila le 357 lir za kg. ZBOROVANJE DEŽELNEGA SVETA Preteklo soboto je zborno val deželni svet. Razpravljal je najprej' o posebni odškodnini za osebje, ki je v deželni umobolnici zaposleno z jetičnimi bolniki. Odbornik dok-toir Querini je poudaril, da p-o- zakonu temu osebju ne pritiče posebna odškodnina. Cela vrsta svetovalcev je pa dr. Queriuiju ugovarjala, češ da se zahtevama odškodnina priznava tudi v Trstu, Vidmu, Tržiču, Gra-dežu in drugod po Italiji, čeprav tamkajšnje umobolnice nimajo posebnih oddelkov za jetične bolnike, kakor jih nima tudi gordška. Sicer pa gre za neznatno odškodnino: dnevno 155 lir na osebo. Deželni predsednik dr. Cuiot je končno stavil na glasovanje dva predloga : onega deželnega upravnega odbora, ki se izreka proti odškodnini, in predlog svetovalca Poletta, ki je za odškodnino. Zanj so glasovali komunisti, miisovci, zastopnik Saragatovcev in gospod Bratuž, skupno 9 svetovalcev, proti odškodnini je pa bilo 12 svetovalcev. Nato je deželni svet razpravljal še o povišanju plač osebju deželne uprave. Gre za 18 milijonov lir novih stroškov, in sicer od 1. julija 1955 dalje. Tudi ta razprava je bila dolga, a manj živahna in razvneta kot prejšnja. Končno so svetovalci odobrili z večino glasov tabele, ki jih je predložil upravni odbor. SEJA MESTNEGA SVETA Pretekli petek je občinski svet najprej razpravljal o predlogu svetovalca dr. Bisiach-a in svetovalke Vidali-Costaotini, da se pravično uredi gospodarsko stanje učiteljic otroških vrtcev. Podoben predlog so stavili tudi zastopniki misovcev in monarhistov. Gospod župan je zlasti poudaril, da je ravnateljstvo ONAIR napravilo že vse potrebne korake, da se državni zbornici predloži načrt zakona, s katerim naj se državna podpora za omenjeno organizacijo poviša. Načrt je pripravljen in pričakujemo, da ga bo zbornica v nekaj tednih sprejela. Dr. Bisiach je soglašal z županovimi izjavami, prav tako tudi monarhist Pedroni, iki je pri tem1 veličal raznarodovalno poslanstvo ONAIR. Ostali so o tem modro molčali, čeprav jim je raznarodovanje slovenskih otrok morda še bolj pri srcu kot Pedroniju. Zato je prav storil slovenski svetovalec dr. Birsa, ki je izjavil, da sicer podpira težnjo vrtnaric po zboljšanju njihovega sramotno nizkega gospodarskega položaja (saj dobe le 800 lir dnevne plače), a da se bo vzdržal glasovanja, ker ne more imeti pravega zaupanja v ONAIR. Zelo umesten in pameten predlog je stavil svetovalec Battii, ki je zahteval, da se uprava vrtcev prenese na županstva. Tedaj bi se stroški znatno znižali, ker bi ne bilo treba plačevati osebja ONAIR-a. Občinski svet je nato z znatno večino glasov odobril predlog upravnega odbora, naj se uzakoni večja državna podpora, da bo mogla ONAIR uspešno izvrševati svoje poslanstvo in pošteno plačati svoje učiteljice. Prihodnja seja občinskega sveta bo v sredo, 14. marca, ob 18. uri. b MENJALNICE V OBMEJNEM PASU Na zadnjem zborovanju tujskoprometnih društev v Novi Gorici so sklenili, da v kratkem odprejo od Predila do Komna 9 menjalnic v turističnih središčih soške doline. IZ DOBERDOBA Naš vodovod je eden najstarejših na Goriškem. Občinska uprava je že pred davnim predložila oblastveni načrt, da bi »e stare cevi nadomestile z novimi. To je sedaj nujno potrebno, ker so cevi zaradi prehudega februarskega mraza- na več mestih popokale, tako da je zmanjkala ljudem voda za več d,ni. Prvotni obnovitveni načrt je predvideval 20 milijonov lir stroškov, toda ker je država delala težave zaradi podpore, je občinska uprava- morala skrčiti obnovo vodovoda zaenkrat le na Doberdob. Z deli so že -pričeli. Mnenja smo, da je goriška prefektura dolžna upoštevati tudi živo- potrebo po vodovodu v Jam-ljah in Dolu. Pred kratkim sta doberdobskega župana Ferletiča obiskala župan Bressan in tehnični ravnatelj vzhod n o-f url anskega vodovoda (C. A. F. O.) inženir Sirtori iz Gradiške. Ogledala sla si naše vodovodne naprave in preučevala možnost, da bi se naš vodovod podaljšal do Martimščime. Obenem gre tudi za to, da bi izvir vode v Doberdobskem jezeru, iz katerega črpajo vodo ter jo zbirajo v nabiralniku na hribu, uporabili tudi za vzhodno-furlan-ski vodovod. Inženir Sirtori je ugotovil, da je doberdobska voda zelo okusna in da ne zmanjka -niti v naj b olj suhih poletnih mesecih. Za asfaltiranje ceste iz Sele v Doberdob je naša občinska uprava predložila oblastvom načrt, ki predvideva sedem mili jonov lir stroškov. Del te ceste so že asfaltirali. Iz naših poročil je razvidno, kako se naše županstvo vsestransko trudi, da bi občanom olajšalo pot do vedno večjega napredka. Kdor zasleduje zlasti delo našega požrtvoval-nega župana, mu mora priznati, da stori vse, kar more za dobrobit vseh naselij v občini. Ni njegova krivda, ako od države ne doseže izdatnejše podpore za važna in draga občinska javna dela. ŠTEVERJAN V sredo preteklega tedna se je veliki zvon sv. Mo-hoTja dvakrat zamajal in Števerjancem oznanil, da sta zapustila to solzno dolino dva farana. To je izreden dogodek za našo vas. Prvi se je od svojih dragih poslovil 83-let-ni Ivan Božič, mali kmet in kolon. B-il je delaven in v-arčen m-ož. Vzgojil in oskrbel je sedem ot-rok, ki se vsi pridno udejstvujejo v našem društvu. Bil je tudi zelo pobožen ter imel prelepo navado, da ni nikdar preklinjal. Junaško je prenašal križe in težave svojega trdega življenja in se ni nikoli jezil. Naj blagi pokojnik uživa bogato plačilo v Stvarniku. Kmalu za njim je umrl 85-letni Mitkluž Valentin iz Ščednega. Čeprav je bil 50 let ubogi vdovec, je lep-o vzgojil petero otrok. Vedno vedre volje je prenašal bridkosti tega življenja in se mučil, -d-a bi družino -lepo oskrbel. Svojo dušo je izdihnil kar na stolici. Naj mu sveti večna luč! Družinama obeh pokojnikov izražamo vsi Števerjanci globoko sožalje. Letošnja huda zima povzroča kmetu težke skrbi, saj mu vse delo zastaja; posebno pa še nam Števerjancem, ki moramo po zamrznjenih grapah in studencih iskati smrdljivo vod-o, da napojiimo živino. Koliko truda, koliko časa s -tem izgubimo! Na jugoslovanski strani pa imajo kristalno čisto vodo, ki bi lahko že davno tudi -puli nas tekla, če bi se ne bila trma odgovornih oblastev proti njej zarekla. Skrajen čas je že, da nas tisti-, ki so dolžni skrbeli za naše najnujnejše potrebe, rešijo večnih muk. Čujemo, da je prefektura sporočila našemu županstvu, da nameravajo zgraditi tudi v Števerjanu nekaj ljudskih hiš. Da bi_moglo županstvo ugotoviti število oseb, -ki bi prišle v poštev za stanovanjske hiše, naj te napravijo pismeno prošnjo na- županstvo. IZ PEVME Ni dolgo, odkar smo poročali, da je uprava znane ustanove Tre-h Benečij, ki je sedaj lastnica bivšega Fogarjevega posestva v Pev-mi, prepovedala vaščanom pa tudi meščanom pri mostu uporabo izvirka, iz katerega so- skozi desetletja zajemali izredno d-obro pitno vo-d-o. Prav tako je zaprla prehod po stari cesti v Štmiaver, ki je bila nekoč glavna cesta v to prelepo vasico. V zadnjem času pa je onemogočila uporabo izvirka eedo družini, ki živi v bližini drevesnice, čepra-v je b-il studenec na razpolago stanovalcem dotične hiše že kako stoletje. Prizadeti družini je uprava pisala, naj si napelje vodovod v hišo ali pa hodi po vodo k javni pipi v Pevmo ali Grojno. Razume se, da družina ne zmore stroškov za napeljavo vodovoda v hišo, Pevma pa je en kilometer daleč in Grojm-a še več. Lastnina je sicer vsakomur zakonito zajamčena in, če hočete, tudi »sveta«, a kljub tem-u nalaga po- sodobni socialni nravstveno-st-i določene dolžnosti in obzire d-o sočloveka, ki so utemeljeni tudi v običajnem pravu znosnega sosedstva, nakar se pa ustanova Treh Benečij kratkomalo požvižga, saj gre po njenem prepričanju za ubogo slovensko raj-o, do katere ni treba imeti posebnih ob-zirov. Tako ravnanje -pa ni v soglasju s svojat vom ustanove, ki jo podpira država z denarjem vseli -davkoplačevalcev. Čudimo se le, kako more prefektura mirno in brezbrižno gledati tako- nesocialno ravnanje napol državne ustanove. Saj se s tem le po nepotrebnem draži in žali obmejno slovensko- prebivalstvo! IZ DOLA Zvedeli smo končno, kje je vzrok, da ni hotela Seiveg doslej nič slišati o napeljavi elektrike v naših osmerili vasicah. Baje je bila jezna na naše županstvo, ker ji ni plačalo 10 odstotkov za vsoto, ki jo je že potrosila pri napeljavi električne luči v Jamljah. Razume se, da ne zadene naše občine nobena krivda, če mi m-ogla biti kos svojim obveznostim, saj končno ni bila dolžna še plačati, ker je ta dela odobril goriški tehnični urad šele pred kratkim. Čujemo, da so sedaj že v teku dogovori s Seiveg o napeljavi elektrike v Dolu in drugih vasicah. Upamo, da bomo sedaj končno tudi mi Doljani dobili toliko zaželeno sodobno razsvetljavo. DELITEV SLADKORJA IN KAVE Sladkor iji kava proste cone se bosta odslej delila z nakazili zelene barve in ne ved rumene kot doslej. Ti odrezki so že bili razdeljeni y tem mesecu ter ostanejo v veljavi do meseca februarja 1957. leta. IZ ČEDADA O dogodkih v Kosci, ki so cit at el jem Novega lista dobro znani, je spregovorilo tudi vplii/vno glasilo furlanskih avtonomistov »Pa-trie dal Friuil«. Dne 6. marca je priobčilo članek, ki' je vzbudil veliko pozorrrost zlasti med ljudmi, ki »o doslej poznali razmere v naših dodinab le iiz zloglasnega »Messaggera Veneta«. Članek govori o nekem brezimnem letaku, obravnava jočem vprašanje, kdo naj bo nameščen za župnik a v Kosicd in o odločujoči moči štirih, oseb, ki so se proglasile za »ljudsko oblast« v tej pomembni župniji. Ta »oblast« zahteva v Kosci župnika, kateri ne raztume svojih vernikov. Anonimni letak se »potika celo ob pesmi pok. msgr. Trinka, češ da podžigajo lijudstvo k uporu proti Italiji. Pisec nepodpisanega letaka, ki so ga razposlali oblastvom, županom itd., ve, da sc njegovi čitatelji ne bodo' mogli prepričati o resničnosti dokaznih virov, ker oblastva ne znajo slovenščine. Mehki nadškof msgr. Nagara je že leta 1954 v mesecu decembru ostro nastopil proti duhovnikom, anonimnim pisunom in razšir-jevallcem takih okrožnic ter odredil suspenzijo »a divini«« za vse tiste, ki bi piisali proti duhovnikom v nadiiiškili dolinah. Nadškof je miedtein umrl, todia njegov odlok je še vedno v veljavi. Zelo znani brezimenski pisci pia k]|juztoužei/e Naša goriška rojakinja Damijana Bratuž priredi v soboto, 17. t. m., ob 20.30 v prosvetni dvorani bivše Mladike samostojen klavirski koncert. Na sporedu so Mozartove, Schubertove, Schumannove, Chopinove, Bravni-čarjeve, Debussyjeve in Rameaujeve skladbe. To je prvi koncert priznane pianistke v njenem rojstnem mestu. Goriški Slovenci se ji bomo oddolžili s tem, da se udeležimo prireditve v polnem številu. Naslednji dan bo pianistka ponovila koncert za naše dijake. Novembra so v Rimu odprli 7. Quadrienpale upodabljajoče umetnosti. Razstavljajo najvidnejši likovni umetniki iz Italije. Na razstavi so t-ud-i dela slovenskih slikarjev Lojzeta Spacala, Bogdana Groma, .Zorana Mušiča ip kiparja Cela Pertota. Pertot razstavlja majhen kipec v bronu (ženska pri umivapj-u). Drža sklanjajoče se ženske je zelc živa. Oblike telesa so krepko podane, a vendar ljub ke. Spacal razstavlja devet ksilografij. Dela so iz novejšega časa. V njih se je oddaljil od nekdanjega magičnega realizma. Njegovi motivi kakor Luna park, barke, kraški motivi, istrske soline se oddaljujejo od vsakega popisovanja, vendar potrjujejo stvarno poetičen svet v strogem slogu daleč od manire. V razstavnem katalogu je predstavil Spacala znani umetnostni kritik Giuseppe Marchiori. Prireditelji so dali Spacalu na razpolago 12 m stene. Le redki umetniki imajo priliko, da lahko razstavijo na Quadriepnalu toliko število del. Grom razstavlja sliko izdelano v batiku s kra-škim motivom. Mušič razstavlja devet večjih oljnatih slik. V vseh delih odikriva svoj svet, ki je prešel že v sanje. Je samo še spomin na dalmatinske obale in ljudi v živo pisanih oblekah. Vsakdo, ki si ogleduje njegolva dela, se bo čudil, kje so ostali njegovi konji in žene, ki jahajo na mulah. Njegovi predmeti in figure postajajo nestvarni. Povsod prevladuje oranžna in rjava barva. V bistvu je Mušič sodoben slikar, ki si je ustvaril svoj osebni slog izven vpliva sedanjih modnih slikarjev, čeprav zadnja leta dela največ v Parizu. TONE MIHELIČ — O — 14. in 15. aprila bo ljubljanska Opera gostovala v Celovcu. Priredila bo dve operni piedštavi in baletni večer. Maja bo celovška Opera vrnila obisk z Egfcovimi Čarobnimi gosli. Ljubljanska Opera se bo udeležila tudi mednarodnega festivala v Holandiji. Na festivalu bo na-s'opila s Prokofijevo opero Zaljubljen v tri oranže. Pred kratkim je kot prva mapa v novo ustanovljeni zbirki Slovenski likovni umetniki izšlo Debenjakovo delo Grafika. Mapa vsebuje 23 čmobelih in barvnih grafičnih listov. Delo je izredno okusno izdelano, na finem papirju in v velikem formatu. A F O R PROVINCA NASA MATl Ljudje kot Marij Kogoj se ne rodijo vsak dan. Pa tudi umirajo ne vsak dan. -In kadar umrejo? Kakšna je tedaj poslednja pot slovenskega genija? Opisal nam jo je skladatelj Kaiol Pahor v nekem časopisu: »V torek, 27. februarja, smo ga spremil' na njegovi zadnji poti. Malo nas je bilo. Mirno in brez hrupa se je pomikal skromni žalni sprevod po zaledeneli -poti o.d Zal proti Križu. Spustili so krsto v grob. Nikoga-r ni bilo, ki bi- mu na- grobu, na koncu -poti, še zapel v slovo. Se dolgo smo stali ob grobu in težka misel nas je spreletela — ali še niso minili časi Frana Levstika, Ketteja, Murna, Cankarja, Groharja in drugih? Ali se od takTat pri nas ni prav nič spremenilo?« Lahko se je tudi vse spremenilo, a provinca je ostala; slovenska kulturna provinca namreč. Slovenska provinca od Lendave do Stivana, kdo je že kdaj zapel tvojo slavo? Provinca, v ka eri smo in se gibljemo, iz katere se hranimo, griz no, ljubimo, trpimo, obupujemo, vriskamo, jočemo, hočemo! Vse se lahko spreminja, le ti boš ostala, nepremagljiva kot vreme. A še kadar bodo ljudje lahko prenesli bur-jo -pod Krim in meglo na Kras, beš tj živela naprej, kako paj sicer mi sami živimo b ez tebe, kaj naj dihamo če ne tebe, ob čem n. j se pojimo, če nam vzamejo tebe, slovenska provinca? Kako naj omalovažujemo, podcenjujemo in precenjujemo, kako naj obrekujemo in ližemo, kako naj zavidamo, kako naj ostanemo provincjalci brez tebe provinca? Ti naša krušna mati, ki si nas zbrala ped svoj plašč od Lendave do Stivana — kdo je že zapel tvojo hvalo? ENA 'NAŠIH USOD Zavili sem na kapucin v bair v starem mestu. Saj si lahko predstavljate tak lokal: vzdušje umazanije in dvoumnosti, po ponesnaženih tleh zmečkani listki športne stave, ob točilni mizi, za katero živahno žonglira črnolasi natakar, delavci, ženske neopredeljive starosti, kakšen mornar na prehodu skozi mesto, kakšen berač. Starec kakšnih sedemdesetih let, po časen in nabuhlih lic, že pol pijan je nekemu improviziranemu krožku pripovedoval zgodbo iz svoje vojaščine pod- staro Avstrijo. Pravzaprav je bilo iz njegovega razvezanega govorjenja, v katerem je bilo več kričavih kretenj kot besed,’ razumeti le, da se starec z nepoleglim srdom znaša nad nekom, ki ga je takrat kot vojaka zmerjal s »Trottel«. In ko šem srebal kapucin, sem čutil njegovo desnico na svoji rami. »Du bist ein Trottel. Cusi me ga dito!« Skušal sem potegniti z njim protj tistemu grobemu kaplarju, skušal sem ga pomiriti, rekel semi: »Sprechen Sie deutsch?« Saj veste, kako je pač, kadar se vam prilepi ob bok pijanec. »Anche slovensko« Bilo je dovolj, da sem obrnil po naše, ip že se mi je obesil. Slovenščino je govoril za silo, kakor nekdo, ki grebe po spominu. Oči so se mu v pijanosti svetile, ko je pripovedoval. Delavec v kamnolomih, nato nosač V pristanišču, hčer je imel že omoženo, a sin je šel po svojih potih. Kakšnih? Trudno je pomahal z roko. A ko sem stopil iz bara ,se je opotekel za mapo. Skoraj sama sva bila v tisti uličici. Zlatarna je bila v zgodnjem popoldnevu zaprta. Dvoje tolstih mačk je greblo po ruševinah bližnje hiše. Kamen in smrad. Staro mesto. »No, na svidenje,« sem rekel. Stal je, ko da mi ima nekaj povedati, kar mu zdaj noče z jezika. Zdelo se mi je celo, da vidim v tistih pijanih očeh sblze. »Koliko let že nisem govoril . . .« Da, ena od slovenskih usod, ki jih je požrlo to mesto. Razumel sem. Krenil sem PO uličici. »Živeli Slovenci!« je zahreščalo za mano. Se enkrat sem s-e ozrl za njim. Lovil je ravnotežje ,sam na tistem izglodanem tlaku, in gledal za' mano. ŽALOST IN VESELJE Te dni sem čisto slučajno dobil v roke slovenski koroški tednik. Žalost in veselje sta me navdajala. Ce bi hotel razložiti tisto žalost, bi moral začeti kar s poročilom o nekem pogrebu, kjer list izraža svoje sožalje »zaostalim« svojcem. Toda žaksti bi bilo preveč, mnogo več kot veselja, zakaj ne bi torej poudaril poslednjega? In tri stvari so bile, ki so me razveselile: poročilo o vnetem literarnem delu slovenskih učiteljiščnikov iz Celovca, pozdrav, ki ga pošiljata listu člana dunajske opere, Slovenca Anton Dermota in Marijan Rus z gostovanja v Lizboni, in oglas, ki povprašuje po tekstilni prodajalki z znanjem slovenščine. Saj takšnega oglasa v Trstu menda še nisem bral. POLIKARP GOSPODARSTVO ALI IMA CEPLJENJE PROTI SLINAVKI SMISEL? V listu »I/Allevatore« (Živinorejec) z dne 4. marca priobčuje milanski vseučil iški profesor Guido Finzi zelo zanimiv članek o cepljenju proti slinavki. Važno je predvsem poročilo, ki ga je dal francoski »akademiji znanosti« proif. Gasiton Ramon, glavni ravnatelj mednarodnega urada za pobijanje živalskih kužnih bolezni. Ta ustanova deluje že 30 let in razpolaga s podatki s celega sveta. Poročilo se glasi: »Ne v Nemčija ne v Belgiji ne v Franciji ne v Italiji niso s tem načinom zdravljenja uspeli osvoboditi se slinavke, ki stalno razsaja. Cepljenje ima zcJoi omejen pomen; ne more nuditi splošaie zaščite pred kužno boleznijo, ki se tako hitro širi im katere ku-žilo (virus) se neprenehoma spreminja ter menja svojo silo. »Poleg tega ne smemo pozabiti, da s cepljenjem ne uničimo 'k.užila (vurusa) in da se bolezen zopet grozeče pojavi v kateremkoli trenutku, kot se sedaj godi v Franciji 'n v Italiji. »Kolikor danes verno, sedanje cepljenje ne more za dolgo časa preprečiti nastopa slinavke, ker je vpliv cepljenja kratkoročen in ne presega 6 mesecev. »Poleg tega lahko postanejo vse rezerve cepiva nekoristne, iker nastopajo povrhu še nepoznane zvrsti kužila (virusov). V laboratorijih hranjena cepiva lahko tudi povzročijo podobne nesreče, kot so jih pred leti na Danskem. »Samo z zakolom vseh obolelih in sumljivih živali je bilo mogoče iztrebiti slinavko iz Danske in Holandske. Le na ta način je mogoče uničiti virus slinavke in preprečiti njeno razširitev ter ponovne nastope. Tako se je tudi posrečilo znižati na najnižjo mero izgube. V državah pa, kjer se proti slinavki borijo s cepljenjem, cenijo iz/gube na več stotin milijard frankov, kiateriim je potrebno prišteti jše stroške za cepljenje in dirugo škodo. V tistih državah pa, kjer ob pojavu slinavke takoj zakoljejo obolele in sumljive živali, ne znašajo izgube več kot 10 milijard. »Če hočemo torej iz Evrope iztrebiti slinavko, je potrebno posplositi način borbe, ki je dal v raznih državab najboljši uspeh. »Kljub temu ne izključujem za nekatere primere in v določenih okolnostih cepljenja, a uporabljati bi morali mnogo boljše cepivo, ki bi moralo biti kontrolirano glede svoje učimk ovit osti. Tako je mnjenje gotovo najbolj pristojnega urada in strokovnjaka. Prof. Finzi poziva visokega komisarja za higijeno in javno zdravje (videmski senator Tessitori), da se z vso resnostjo zavzame za velevažno zadevo. SI POŠKROPIL SADNO DREVJE? Najpozneje do 25. t. m. moraš breskve vdrugič poškropiti z raztopino modre galice in apna. Raztopina naj bo vsaj 2%, kar sc pravi, da raztopiš na 100 litrov škropiva po 2 kg modre galice in enako količino dobrega, komaj ugašenega ali vsaj dobro ohranjenega apna. Navadno apno lahko nadomestiš z apnom »alba«, katerega primešaš po 40 dkg na vsak kg miodre galice. Na to apno *e lahko bolj zanese« kot na navadno, doma gašeno. Če ti ostane kaj škropiva, poškropi z njim marelice, češnje, slive in sploh koščičaste vrste sadnega drevja. Priporočljivo bi bilo sploh, da bi sadno drevje poškropil z raztopino modre galice, saj baker učinkuje tudi proti luknjičavosti listov na hruškah in jablanah. — Poškropi z isto raztopino tudi vrtnice. Breskve moraš nujno poškropiti, drugače te bo kodravost listov jezila in žalostila. Le nisi še izvršil splošnega zimskega škropljenja, ga Jah'ko še opraviš. O tem smo svoj čas že pisali. Najbolj priporočljiva škropiva so »oleofos« in »tiobar« s »carposanom«. Zaduje škropivo umori kaparja in je posebno primerno za tista drevesa, katera navadno napadajo listne uši. RAZKU2ITEV SEMENA Naši krntje na splošno razkužujejo s prahom Caffaro seme pšenice in 'koruze. Zelo pa bi bilo priporočljivo, da bi razkužili z istim prahom vsa semena, od grah a in fižola do najdrobcenejšega vrtnega semena. Za kg semena rabimo komaj 2 grame prahu Caffaro, katerega enostavno premešamo s semenom. Na ta način se borimo proti rj' na rastlinah, rja pa je velikanski škodljivec. RAZKUŽI VRTNO ZEMLJO I Razni črvi, bramorji, strune in drugi mrčes povzročajo v vrtu ogromno škodo in jezo. Tega mrčesa se obvarješ, če pri pripravljanju gredic, to je pri kopanju vrta, zemljo razkužiš z »geodrinom«. Ta uniči v zemlji vse živali razen krta. Za razkuženje 100 m3 zemlje potrebuješ samo V2 kg geodrina, katerega raztrosiš vrhu prekopane, a še ne izravname površine. Prali lahko trosiš z roko, katero' si pa moraš potem takoj umiti. Če pa imaš na rokah kakšno ranico, trosi geodrin s staro nogavico, vendar trosi tako, da ti ne bo oprašil obleke. Ne trosi zato geodrina v vetru. Ko si zemljo razkužil, jo lahko takoj poseješ . OD MRAZU RAZPOKANO SADNO DREVJE ozdraviš, če vse razpoke skrbno, zamažeš g pravim cepilnim voskom, ki je napravljen iz pristnega čebelnega voska. Razpoke pa predhodno razkuži z 2°/o raztopino modre galice, ki je lahko tudi brez apna. CEPLJENJE SADNEGA DREVJA Če hočeš, da bo cepljenje uspešno, mora biti podlaga mnogo bolj sočna (muževna) kol cepič. Slednji pa mora bili tako pritrjen na podlago, da se luba spajata in je tako omogočen prehod sokov iz podlage v cepič. Iz-vežbani cepivec na to vedno pazi in zato se njemu prav redko zgodi, da bi se cepljenji* ne obneslo. — Če nimaš v zalogi pravočasno nabranih cepičev in jih nikjer ne moreš dobiti, jih sedaj odreži in shrani za 10 dni v mahu, na mrzlem, potem cepi. Verjetno je, da boš imel še vedno uspeli, če ravnaš tako. ZARADI POZERE NASTALO ŠKODO cenijo v Italiji na skoraj 150 milijard lir. Najobčuitnejše je zaradi pozebe trpelo cvetličarstvo, zatem vrtnarstvo, manj pa sadjarstvo. Od slednjega so najbolj prizadeti mandeljni, ki sotbili v cvetju, in oljke. Pri nas je nastala velika škoda tudi v vinogradništvu. V NOGOMET Zanimivost pretekle nedelje: kar pet neodločenih Izidov in zelo malo godov! Moti se pa tisti, ki misli, da ni bilo v tem botu zanimivih iger. Sijajno se je Izkazal Inter, ki je premagal v Milanu domače moštvo, državnega prvaka. S tem je postaj resen tekmec za drugo mesto, saj zaostaja za nedeljskim premagancem Milanom le za 2 točki. Dobro, se je odrezala Bologna, ki je izenačila v Firencah s samo Fiorentino. Triestini pa se že pozna utrujenost. Izgubila je v Trstu dragoceno točko z Atalanto. Boj za predzadnje mesto je vedno bolj oster. Ostali izidi: Genoa - Padova 0:0, Juventus - Sampdoriai 2:2 Lanerossi - Torino 1:0, Pro Patria - Napoli 0:0, Spal-Novara 2:0. V Jugoslaviji je pa bar deževalo golov! Junak dneva je bil igralec Partizama Milutinovič, ki je v tekmi proti Rudučnosli 6-krat potresel nasprotnikovo mrežo. Ni čudno, da je bil Izid tekme 9:0. Uspešno )e bilo tudi moStvo Črv. zvezde proti Veležu. Čeprav ni imelo takega uspeha bot Partizan (3:1), je še vedno ostalo na prvem mestu v lestvici, dasi Imata oba po 24 točk. Ker ima tretji na lestvici Radnički le 19 točk, se bo borba za prvo mesto verjetno odigrala le med nosilcema lestvice. Ostaili izidi: Hajduk - Zagreb 3:3, (0:2), Dinamo - Vojvodina 3:1, Spartak - Sarajevo 4:0, BSK - Radničkj 4:1 Omeniti moramo nogometno srečanje predstavništev Italijanske in grške vojske v Neaplju. Zmagal so prvi s 3:0. Lep uspeh je doživel v sredo tudi BSK, ki je — okrepljen z Milutinovičem — premagal odlično madžarsko moštvo Kinizsi kar s 4:0. Ne smemo pozabiti, da Igra v tem moštvu prccej članov madžarske reprezentance. Kroma mednari dnih srečanj pa je bila tekma med Švico m Belgijo v Bruslju, Proti pričakovanju so zmagali Švicarji s 3:1. SMUČANJE Najzanimivejše smučaisbe prireditve preteklega tedna so bila tekmovanja za Kandahar pokal, ska-balne tekme v Kulmu in tradicionalni Vaša tek na Svedstkem. Letošnji olimpijski prvaki so se povsod silaibo odrezali in morda nismo hudobni, če trdimo, da so preveč počivali na lovorikah. V tekmovanju za Kandahar pokal je v smuku iri v slalomu zmagal znani Avstrijec Molterer in s tem zasedel prvo mesto tudi v kombinaciji. Drugo mesto je osvojil Oberaiger, tretje pa Francoz Vaumel. Mnogi so mislili, da bo borba za prvo mesto med Sailerjem in Pravdo. Oba mojstra pa sta se slabo izkazala. V smuku se je uvrstil Saiiler na 13. in Pravda na 15. mesto, v silalomu pa Pravda pa 31. In Sai-ler šele pa 38. mesto. Med ženskami je zmagala v smubu Italijanka Marchelli pred Švicarko Bertho-doyo, v slalomu je zmagala Berthod, drugo mesto pa je zasedla Avstrijka Prandl in 4. Marchelli. V kombinaciji je zmagala torej Berthod in tako dobila v zlatu izdelano črko K kot odlikovanje za zmago v kombinaciji. Častno drugo mesto je zasedla Marchelli in peto Minuzzo. KULM Za skupno ocepo so računali štiri najboljše skoke od petka do nedelje opoldne. Čeprav šo bili prisotni najboljši severnjaki, si je osvojil prvo mesto Nemec Wemer Lasser. Presenečenje je toliko večje, ker bi prej pričakovali, da se -bo to posrečilo znanemu Glassu, ki je tudi dosegel najdaljši skok —1 129 metrov. Ker pa je malo podrsal po snegu, je 'izpadel iz tekmovanja. Drugi je bil Finec Heinonen, za njim dva Norvežana ,5. in 7. mesto sta zasedla dva Avstrijca in šele na 21., 24., 25. ter 31. mesto so se uvrstili Jugoslovani Zidar, Rogelj, Langus in Saksida. V ASA TEK To je tradicionalni lek od Saelena do More. frrer ga je dolga 86 km in tekmovalo je rtič mapj kot 810' smučarjev. Olimpijski zmagovalec na 50 kfu Jern-berg je zasedel šele 3, mesto .Zmagal je 31-letni švedski drvar Johnson, ki je pretekel 86 km v času 5 h 23’ 36”. MŠM 'noBi aEDALl NAAl PRIJATELJI DOMA...GLEJ, KAKO ] LEPA 3ASA.TU SE BOMO/. UTABORILI ZA LOV.', £0^ ZViORpPPč. N/ALOVIVA NEKAJ TEH 1 ZVERIN IN JIH ODP£> / V-, S 13 IVA S SE BOI Jmri I \ LS DOMOV...JBi KONČNO SVA V SP.ČU PRAGOZDA.,. PREPRIČAN SEM, DA VSAJ STO MILI NAOKOLI NE NAIDEš BELEGA ČILO* VERA...SUŠIŠ 1A HRUP? ZVERI Tl v MMritBBaanafUOTA VSAKIM J HSfSBsBSSIU grmom.. TONI SLA&A »g MISEL,HI.hi „*C« UJETI BI MORALA) KAKŠNEGA LEVA, A KROKODILA, NEKAJ el KAČ... ODKRIL sem sledove neke VELIKE MAČKE!.. NAJBRŽ TE , KAK PANTER ALI LEOPARDU a\V/ (rrTmunaO ii iv-^vA Vi stavimo; v a-v,,.- ' V past : / ČRNCA STA NASEKA = * . , LA BAMBUSOVE PALICE IN SPLETLA VRvI, fcl KMALU IE BILA KLETKA PRIPRAVLJENA MIDVA GREVA NA LOV..'' UJETI MORAVA KAKO ŽIVALCO ZA VABO. n VIDVA PA POČAKAJTA V TABORIŠČU- ■ywvAJTT ne tako je šepetala tiho in »Ne obupno. Počasi se je obrnil. Še nikoli ni Marlena videla obraza, tako polnega bolesti. Nekaj sekund sta si zrla v oči. Počasi, opotekajoč 8e je stopila proti njemu. Ni se ganil. Nenadoma pa je dvignil roko in jo potegnil k sebi. Ustnice je pritisnil na njene in jo je poljubil, ko da omaguje od žeje. »Marlena«, je šepetal, »Marlena ne smeš me zapustiti«. — Sedela je v njegovem naslanjaču, on je klečal ob njej in naslanjal glavo na kolena. »Andrej«, je dejala neskončno nežno in f?a je božala po laseh, »ne bom odšla, če ti nočeš.« Pogledal je k njej in ji ovil roko krog vratu. Tako težko je, kar želim od tebe —vem. Že poleti, ko si sedela tu ob meni — kako rad bi se dotaknil tvojih las, pogladil tvojo lica, poljubil tvojo usta. Vedel sem, da ne smem, da se ti ne zgodi ko — Gini. Nikdar več nisem hotel kakega človeka privezati nase. Večkrat sem ti dejal: nad nami ni blagoslova. — Potem je prišel nastop z mojo materjo. Oh — ona ima ostre oči. Tudi če ni bilo nič med nama, me je spregledala. Zaprepaščen sem bil nad njenimi besedami. Opazil sem, da sem šel predaleč, — čeprav le v mislih, lio-ril sem se sam s seboj, izogibal se sebe. Končno sem upal, da ini bo zadostovala že sama zavest, da si v bližini. Nihče naj bi ničesar ne zvedel o mojih čustvih — ti najmanj. Potem si me hotela zapustiti — in sem se zrušil.« »Toda, čemu si bežal pred menoj, Andrej? Čemu si se mučil — povedal bi mi bil,« je odgovarjala in ga gledala z vlažnimi očmi. »Oh, Marlena, vprašuješ me? Me ne poznaš še dovolj, da bi vedela, kako težek in včasih neznosen človek sem.« »Dvignil se je in hodil gor in dol po sobi. Marlena se je nasmehnila. »Tako neznosen menim, da nisi.« llipoma se je zresnila in dodala: »Mislim pa, ds si se sam zakopal in preveč mislil na preteklost, kaj ne?« »Morda imaš prav,« in je prisedel k njej ter jo prijel za roko. »Sam opažam, kako se zapiram in postajam odljuden. Čutil sem, da si edini človek, ki bi me iz tega rešil, s tvojimi pogumom, « tvojo toplino.« »PoflMm m» zapušča,« j« tabo šepotala. Ni poslušal njenih be- X v • i t 0 r e P c c v Ji 1 r i h i J TEDENSKI KOLEDARČEK 18. marca, nedelja: 5. postna, tiha; Edvard 19. marca, ponedeljek: Jožef 20. marca, torek: Klavdija, Aleksandra 21. marca, sreda: Benedikt, Serapjon 22. marca, četrtek): Lea, Katarina 23. marca, petek: Žalostna Mati božja, Oton 24. marca, sobota: Gabrijel, Marko VALUTA — TUJ DENAR Dne 14. marca si dobil oz. dal za: Ameriški dolar 638—640 lir avstrijski šiling 24—25 lir 100 dinarjev 85—90 lir 100 francoskih frankov 157—162 lir funt šterling 1640—1700 lir nemško marko 149—151 lir švicarski frank 148,50—149,50 Ur zlato 728—730 lir naipoleop 4700—4800 lir RADIO TRST A Nedelja, 18. marca ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše; 11.30 Vera in noš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše: Niko Kuret: »Lisica zvitorepka«; 12.30 Koncert operne glasbe; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Glasba za naše malčke; 17X0 Slovenski zbori; 1‘8.00 Liszt: Koncert št. 2 za klavir; 19.15 Problemi naših in preteklih dni; 20.30 Rossini: »Viljem Te!l« opera v 4 dejanjih. Ponedeljek, 19. marca ob: 9.00 Izbrana glasba za godbo; 10.00 Prenos maše; 11.C8 Glasba Jochanna Straussa; 12.00 Opoldansko predavanje; 12.45 Poje Slovenski oktet; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Koncert operne glasbe; 16.00 Radijski oder: Janko Kersnik: »Testament«, igrajo člani SNG; 18.00 Koncer; basišta Antiča;; 21.00 Poje zbor Slovenske filharmonije; 21.40 Poje žensiki duet ob spremljavi harmonike; 22.00 Lehar: »Luksemburški grof«, opereta v 3 dejanjih. Torek, 20. marca ob: 11.30 Zabavna glasba; 12 CO Po tujih krajih; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Martucci: Koncert za klavir y B-molu; 19.00 Čajkovski: Uvertura 1812; 19.15 Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Poje Slovenski oktet; 21.00 Radijski oder: Luigi Bonelli - Aldo de Benedet i: »Pregnane muhe«, veseloigra v 3 dejanjih. Sreda, 21. marca ob: 11.30 Lahki orkestri; 12 00 Naš svet; 12.10 ,Za vsakogar nekaj; 12.55 Jugoslovan* ski motivi; 13.30 Lahke melodije igra duo Harris-Primani; 17.30 Plesna’ glasba; 18.00 Mendelssohn: Koncert za violino v E-molu; 18 30 Radijska mamica;; 19.00 Bizet: »Lepa deklica iz Pertha«; 19.15 Radijska univerza: Pomenki o kulturi; 20.00 Poje ženski tercet Metuljček; 21.00 Iz slov. književnosti in umetnosti; 21.15 Operne arije; 22.C0 Pcstna i azmišljarja; 22.15 Puccini: »Suor Angelica«, opera v 1 dejanju Četrtek, 22. marca ob: 11.30 Zabavna glasba; 12.5." Fantazija dunajskih operet; 13.30 Lahke melodije; 18.00: Mozart: Koncert za violino v A-duru; 19.15 Sola in vzgoja; 19.30 Priljubljene melcdije; 20.30 Koncert operne glasbe; 21.00 Dramatizirana zgodba: Mihael Jeras: »Poskus v jetn šnici Sa nt Etienne«; 22.15 Borodin: Simfonija št. 2. Petek, 23. marca ob: 11.30 Lahki orlj.st.i; 12.00 2ivljenja in usode; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Rahmaninov: Koncert št. 1 v Fis-molu; 18.30 Z začarane police; 18.40 Koncert tenorista Fo!cornyja; 19.15 Radijska univerza: Velike pridobitve indus rijske ke- mije; 21.00 Prireditve in umetnost v Trs u; 21.30 Poje moški kvintet; 22.00 Postr.a razmišljan a; 22 35 Pa-ganinijeve skladbe. Sobota, 24. marca ob: 11.30 Zabavna glasba; 12.00 Rastlinske dišave j.n začimbe; 12.55 Jugoslovanski motivi; 13.30 Pestra operna glasba; 14.45 Igra ritmč-ni orkester Swi,nging Brothers; 15.05 Slavni pevci; 16.00 Sobotna novela; 16.40 Kavarniški boncert orkestra Pacchiori; 17.00 Giordano: izvleček iz opere »Fedora«: 19 00 Slovenske lirične pesmi; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 19.30 Pestra glasba; 21.00 Poje kvintet z Opčin; 21.20 Čajkovski: Romeo in Julija: 22.00 Paganimi: Koncert št. 1. VPRAŠANJA m ODGOVORI Vprašanje št. 213: Od kod prazna vera, da prinaša konjsko kopito srečo? Ba.'e je ta prazna vera zelo razširjena posebno v južni Italiji. Odgovor. Praznoverje o banjškem kopitu je splošno razširjeno, v Nemčiji morda še bolj kot. v južni Italiji. 'In tudi pri nas lahko najdete pred hišami in hlevi večkrat obešeno konjsko kopito, kakor ga tudi dobite kot lepotični obesek pri mnogih ženskah. Ta prazna vera je stara tisočletja in izhaja od tistih dob, ko so smatrali konja za sveto žival. Kar velja za konjsko kopito velja tudi za trizob, na katerega večkrat naletite pred vhodnimi vrati. Na ta trizob naj bi se napičili hudobni duhovi ali coprnice, če bi hotele v dotični hiši mučiti ljudi s težkim spanjem in podobnim. To in podobno so ostanki poganstva. Vprašanje št. 214: Ko je umrl moj stric, ki je bil brez otrok, je zapustil ženi dosmrtni užitek celo nega premoženja, ter mene določil za edinega naslednika. Nedavno je tudi teta umrla brez testamenta, .ako da s premoženjem lahko sam razpolagam. Sedaj pa so se oglasili tetini sorodniki in hočejo del dediščine. Saj nimajo nobene pravice! Odgovor: Tetini sorodniki nimajo .nobene pravice do premoženja, ki je bilo last Vašega strica. To je samo Vaše. Imajo pa pravico do dediščine onega premoženja, ki je bilo tetina last. Sem spadajo nepremičnine, če je bila teta nanje vknjižena, in premičnine, ki niso bile stričeva last. Spada pa sem tudi denar, ki bi ga teta mogoče zapustila, kakor tudi še neporabljeni pridelki s premoženja, qd kateregii je imela užitek. Do vseh teh dobrin nimate Vi nobene pravice, temveč le tetini sorodniki. SLOVENSKO GOSPODARSKO UDRUZENJE vabi svoje člane na peti redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 18. marca* ob 9. uri v glavni dvorani Tržaške zbornice za trgovino, poljedelstvo in industrijo v ulici Borsa štev. 2. DNEVNI RED 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika 2. Poročilo nadzornega odbora 3. Razrešnica dosedanjemu odboru 4. Volitve izvršnega upravnega in nadzornega odbora 5. Spremetmba čl. 1. in čl. 8. pravil združenja 6. Slučajnosti Priporočamo članom, da se letošnjega občnega zbora z gotovostjo udeležijo zlasti še, ker sovpada letošnji obojii zbor z 10-letnico obstoja združenja. DRUŠTVO PRAVNIK V TRSTU vabi člane in prijjfcelje na predavanje o novem jugoslovanskem zakonu o dedovanju, ki ga bo imel v petek, 16. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v ulici Roma IS profesor ljubljanske univerze g. dr. Alojz Finžgar. Vstop proti vabilu. Vabila bodo na razpolago v Gregorčičevi dvorani v četrtek in petek, 15 in 16 .t. m., od 19.30 do 20.13. Odbor izdaja Konzorcij Novega usta Odgovorni urednik Drago LeglSa Tiska zadruga tiskarjev »Graphls« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 sed. Sklonil se je in jo poljubil. Potem pa je spet poskočil in z nagubanim čelom pokazal po solhi. »Natanko sem vedel, kako hrepenim po tebi, Marie na, pa ti nisem hotel pokapati. Tudi sedaj ne vem, 'kaj se bo zgodilo. — Gre za mojo mater. — Poznaš jo — ti veš, kakšna nadutost jo prevzema, saj meji skoraj na blaznost. Z navadnim merilom je ne moremo meriti. Ona — bi le gnala v smrt, če ve, da se ljubiva,« je mrko in težko končal. »Dostikrat sem premišljeval.« je spet pričel, »da bi zbežala kam v Nemčijo ali na jug. Toda mislim, da bi naju njeno sovraštvo zasledovalo do skrajnih mej sveta. Pa tudi zvezan sem z njo. Jaz sem zadnji iz rodu. Si morda zvedela, da sta moj oče in brat kmalu 'drug za drugim prišla ob življenje?« Njegov glas se je tresel pd razburjenja. »Potem sem se vrnil iz vojne — z Gino. Ona je umrla, fn jaz sem privezan na mater,« je mrlko končal. Marlena je vstala in ga objela. »Andrej! Privezan? Kakšna beseda je to? Gotovo moraš materi pomagati — toda brezmiselno ji žrtvovati življenje?« je obupano, vzkliknila. »In vendar, Marie-na, nimam izbire. Moja mati ima neverjetno moč«, je tiho govoril. Marlena ga je prepadena gledala.» Ti si pod njenim strašnim vplivom. Ti se je moraš rešiti — pa' bodi ji dolžan karkoli!« On se je obrnil in jo z vzdihom pritisnil nase. Vse dolgo zadržano čustvo je zlil v ta objem. »Morava narediti načrt, draga«, je zaječal. »Boš vzdržala še kaj časa tu gori. ne da bi kdo zvedel za najino ljubezen? Nisem bojazljivec — a tako mora biti. Rekel sem ti že — moju mati je zmožna tebe uničiti, če le zasluti resnico.« Tudi ona je to čutila, a ni spregovorila besedice. »Delal bom«, je nadaljeval, »dokler ne bom ustvaril mirnega 'kotička, kamor se bomo ti, jaz in Mihael mogli umakniti. Zdaj ko vem. da me imaš rada, se mi bo to posrečilo. Mora se!« je trdno 'končal. Nato jo je plašno pogledal: »Ali bi raje čakala name spodaj v dolini?« Odmajala je z glavo: »Ne — ostala bom pri tebi. Zdaj bo vse laže.« »Hvala, Marlena, tisočera hvala. — Ko si prej povedala, da hočeš od tod, se je zadnje upanje v mojem življenju prelomilo. Nobenega smisla bi več ne iimelo. Mislil sem vedno le nase. Nisem pomislil, kako neznosno je zate življenje tu gori! Zdaj bova vsaj večere skupaj uživala, kaj ne?« Srečna ga je pogledala. Vse je hotela zanj žrtvovati; predvsem je namesto njega hotela prenesti borbo z materjo. Zdaj ko je bila gotova njegove ljubezni, ne bo podlegla. * * * Ponoči je nastopila zmrzal in je začelo lahno snežiti. Ko se je Marlena naslednje jutro obudila in je pogledala skozi okno, utrujena, a polna sladke in tesnobne sreče, je zazrla svežo zimsko naravo. Mrzli zrak ji je dobro del. Hitro se je oblekla. Komaj je čakala, da ugleda Andreja. Opoldne je brez strahu sedela baronici nasproti. Niti ni pohlevno pobešala oči pred njenim prežečim pogledom. Enkrat pa je le preletel mrzel dTget vse njeno telo, ko je oparila, kako se Stankine oči plazijo od nje na sina. Potem se je Marleni zazdelo, da je še bolj stisnila ustnice in da šviga iz baroničinih zenic mrzel plamen. Andrej jo je bil opozoril, da vidi mati skozi človeka. M a1" ju je spregledala? Naslednji dan je bil lep in jasen. Ko je sedela z Mihcem pri učn* uri, je nenadoma zaslišala z dvorišča bučno smejanje. Deček, ki v gradu 'k'»j takega sploh ni še slišal, je planil k oknu. (Nadaljevanje)