iW^Sft
St. 21.
V Gorici, 25. maja 1888.
„SoGa" izliaja vsak potck in eel.ja po posti projemans ali * fiorici na Aoro po&iljana:
Va<» If to   ;   .   .   .   ; , I". 4.40 . Pol lotu   ' ..   .   .   . "„ a.* Cetvn leta    .   .   .   .-., Hi. Pri oznanilih in tako tudi pri „po. ilunicah" bo plaSujo xa uavaihio tristop. no vrBtn:
H fer. ft* si' tiskfl 1 krat 7    „   „   „     „   2   ,, <S   „   „   ,,     .,   3    » ZaveiSe crke  po piostoru
Posamezne stovilke se dobiva'jo po 8 Jcr v tobakarnicah v gbsposki nlfci »ii>iu „treii kron", na starflui trgu in v lunula ulici tcr t Trstn, vTa'Cri-serma, 8.  '     . '
Dopisi in naroenina naj se poSIja opravniStru „SoJe" Via Seminario .fit. 10,   ..
llokopisi sc ue vrat&aju; dopisi naj sc blagovoljno fraiikiijnjn. — Dolalrpia in drugirn nepmnogiihii so narofriiiin wiiia, ako*e .nd»*p pei opiavuiatvii.
Govor driavnega poslanca prof. Fr. Suklje-ja.
(KoDeo)...
NaglaSam, da jo baS to tako hudo za nas, kor nemamo v vecjej in rodovitnejSej polovioi deiole prav nobeno geleznice, In bo vsa naSa prizadevanja za njo dosedaj bila neuspeSna. Usojal sem so v tern oztru pred dvema letoma staviti resolucijo. Kaj je a to resolucijo, Se uesem mogel zvedeti. Brez sledu je zgiuila in visoka vlada dosedaj se ni storila resnega koraka, da bi se narodila dolenjska Seluznioa, o ka-torej se So govori 25 let, in za katero je de&ela pri-pravljena doprinaSati velike grtve. In tako godi se nam tudi v Urugih ozirili.
Yzemimo n. pr. trtno u§, ki jo velika nevar-nosfc za naSe vinatvo! V ta tiameti so je res postavilo 23.500 gld. v letosnji dri&avni proraSun; a ce poglo-date, kaj se je pri nas storilo, da bi se odpravila straana nevarnoat, prepricali so bodete takoj, da bi bilo Se mnogokaj treba. Ameriske trte prodajaj) i& drag denar kmetom, ki veSkrafc Se za sol nemajo, in p>leg tega pa Se take, da jib preeejSnji odstotek ne uspova. (Prav r.„ je!) Tu bode pad treba kaj veS storiti.
To vae so stvaii, katere viaokej vladi najnuj-uejse priporocam. Dovolite mi kot generalnemu go-vorniku nekaj politiSoih opazek. Bad bi ogledal naj-prej onega poslauea, ki po starej tradiciji — Le jo dobra, ne vom — vsako leto zacenja to debato, to je spoSfcovaoega gospoda poslanca notranjega tnesta Gra-Skega, viteza Carneri ja.
NaVadtto potogoe z direktorjem v predigci k Gothejevemu Faustu; s tem piavi: Ihr wiasot wohl, was wir bedurfen, wir wollen starke Qetranke schliir-fen.a Kekelbi, da takrat ni bil sre6en s svojimi in-gredijoncami. Jaz se pristevam k najpazljivojsim po-sluSalcem gospoda poslanca Carnerija in sicer iz do-brega uzroka. Stvarno budgetarnega se od njega malo naucis, a zato te odSkoduje % obiinoatjo krilatih besed, katere kar iz rokava siplje, in vrneS se zadovoljen na svoj sedeS, kajti svest si si, da si jako obogatel zbirko parlamentarifinih spomiua vrednih stvarij. Letos pa Se tega ni bilo. PosluSal sem go?or njegoy, ga pazno pre&tal, toda naSel scm le jeden stavek, ki spominja na stari "»» jai 5as.
To je stavek, ia \ccina boge „Nemce pripraviti ob stare pravice, ob vodstvo." V mnogojezicuej drzavi je popolnem prav, da natod, ki kar se tiSe Stevila, duSe?nih in gospodarskih spoaobuostij, prekala droge
LISTEK.
Noveleta.
(Ceiki spisal Joaip Kajetan Tyl; poslorenil Vlastimil). (Ualje.)
X.
Pepica je plakala. Zarndele so jej bile trepal-nice, in pod occeoina vili «te se ji rudedl progi.
BN"e to2i, ne obnpaj!" leSt4' jo PepSek, sain radi inehkega sTOJega area jolza, t ^patokih prolmje. BLjubezen moja je trdna kakor skala. Govori zlobni svet, kar ho6e§ — ne dam se porociti s to starko!"
BTo bi ti tudi svetovala, ako nodes imeti na duSi smrtnega greha!" zakrikoa Pepica, in oceai jej zagorite kakor gnjil vtbov lea v ponoSnej tenv.
BZa Boga!tt vstraSi se Pepdek in po celem to-lesu ga oblije gosja pott. „Saj bi vendar ne zblaz-nila ? — morda bi. — •
Kroja6 ni videl kaj naj govori 1 Tako velike, tako goreCc ljubezni se ci nadejal. On je tudi vedel, kaj je, kar n# da pokoja. Hodil je sicer v glodiS^e, a ni Se tedel, da ao sree Lensko ne da meriti s kro-jaSkim vatlom, da je zenako iivljenje brez mola kakor pereice, ktoro g(» labko od^ibae.
io daje tudi vefi vojakov, prerzame vodstvo. To je faktum, kateremu «e vsi radi uklanjajo. Da bi pa to bila pravica, ki bi pristojala ka-kemu narodu, kotpodedovano zgodo-v i n s k i u t r j en o p^r a v o, kot pravica, k i velja za vse <5ase, ter izkljuiuje tek-meca, te je nekaj, kar srao se morali naucM Selo od gospoda Carneri-ja. (Dobro! Dobrof na desnici.) In da se je ta stavek razlegal iz sredc stranke, ki se ponaia s svojim liberalizmo.il, ki vedno govori o jednakosti pred poatavo, da ga sliSimo iz ust raoza, ki tako slabo govori o fevdalni poliiiki, ki pa na vso moc propoveduje aristokracijo p'emena. (Dobro! Dobro! na desnici.) To bi bila stvar, katerej bi se bil moral jako cuditi, da je nesem slisal iz ust tega filozoficnoga poslanca zelene Stajerske, kateroga mue-nje nekako 6udno nasprotuje raiSljenju drugih ljudij. Sedaj za6nem s poslancem Maggom. Govoril je prav za prav o budgetu, o drzavnem prorafinnu, tako malo, da bi ga lahko popolnetii pro/.r), le jedna o-pomba se mu jo dudna zdela tem bolj, ker jo je se-ktmdoval poslanec Picblor, ki mi je jako simpat&en. Imeuoval bi ga liricnega totiorja opozic'jo. (Veselost na de.-nici.) Gospod poslanec Magg govoril je «) oni uvatrijski dr2avi, ki se je ustanovila na nemSkih t!cha. Jaz ne vem, kaj je a tem misli!; 6e pa je mislil, da so bili izkljudpo — in to naglasam, da ee moje besede ne bodo kako zasukavale — izkljudno Kemci, ki so ustanovsli Avatrijo, sje to trditev, ki rea ni \e6 nova, toda So main pa reariicna. (Odobra-vanjo na doanici.) Dve fakti se le inbruta jemati v postov, ali se Steje za leto njene ustanovo 1278, bitva pri Duiukrutu ali Stillfri-du ob Moravi, kakor jo vi hoe'eto imenovati; prf tem bi se moglo pa6 ugova-rjati, da iz krvavega bcia Habsburzanov in Premis-lidov ni izSla avatrijaka dr2ava, temvec' le doma6a aila^ Habsburzanov. Pa Ce se tudi postavito na to atalisce, kak tezultat pa dobite? He bodem se ozjral na Ijudi moje narodnosti, ki so bili v tem boji. Sta-jer^ki BRcim-Clifoni8tB za katerega je gospod poslanec Mengei' tako uaer, 6e ga je (Sital, ne vcm — psihvaloo poudarja, da so se specijalno Kraojci ude-leievali boja na Moravkem polji. Kako so pa more prezreti to, da so sq Ogri udelezevali tega bojaPi Ohranilo se jo pisrao kralja Rudolfa, iz kiterega se razvidi, da mtt je ogeraki kralj Ladislav bil pripeljal 56000 mo'ly ki so so — kakor zopet trdi stsjerski ^Reim-Cronist" — jako hrabro bojevali v tem boji. Opozarjati hodem da je madjarski Sovinizem starega in novega  5aso, zadenSi s Simonom do  Keza i do
| novejSega madjarskega zgodovinarja Szallay-a, to zmago reklamoval za ogersko in pripisoval zasluge zanjo le Ogrom.
'            Vzemimo pa lelo,  v  katerem je A,vstrija  res
zgodovinski nastala (Dobro I Dobro I Prav res! na desnici), leto 1526, ko je Habsburzan Ferdinand po krvavih dogodkih pri Mohacsi dobil jielko in ogerko krono. To je rojatoo leto avstrijske drzave (T»ho je! na desnici) No, ce se k temu povrnemo, 6eSke krone neso dobili 8 habsburSkim mefiera (Prav res je! na desnici), neso je pridobili 8 tem, da bi bile hababurlke planinske dezele s svojo privla^ilno silo g sebiprite-gniti mo6nejSi kraljestvi CeSko in Ogersko, Se eelo po dednem pravu ne, 6e se govori o nemSkej habs-burSkej dinastiji, rad bi z vso skromnostjo opozoril na to, da se — in avatrijski narodi so ponosni in sre<5ni v tej misli ~ jako mnogo IuksenburSke, jage-lonske in arpadske krvi pretaka po 2ilah naSe dina-stije, ie sc tudi ne oziram na rodoslovne razmere k hiSi BIiotliringen-Vaudemont8. Po dednem pravu neso pridobili ceSke krone, tomveS 6e5ki deieloi zbor dne 23. oktobra 1526 in svobodni volilni akt sta najboljSi dokaz, da je hi5a Habsbuieka dobila LeSko krono po svobodnej volitvi (Prav res je! na desnici) in nekaj podobnega se je zgodilo pri onej maojSni ogerekih stanov, ki so se bili due 1. decenibra 1526 zbrali v Po^unu, da svobodno izvolijo Ferdinanda ogerskim kraljera.
Govorito se je tudi o slovanski ideji. Gospod poslanec Steinweiider jo je omeojal in ce bo ne motim, sekundoval mu je gospod poslanec pi. Plener v tem oziru. Govorilo se je mej drugirn o ruskih demon-straeijah 7 Sloveniji, aklicevalo se je, kako piSejoCnasi listi. Od lojaluega nasprotnika in jaz zmatram in spo-Stujem gospoda poslanca pi. Plener-ja kot taoega — bil bi priSakoval, da bode povedal popolno resnieo. Par SasniSkih clankov, ki so se priobcili v ,Sloven-skem Narodu" od dspisnika,  ki livi v Rusiji,  neso
; obaodili samo ako<je, temvec eminentno politidno de-
: inonstractjo kranjski dezelni zbor (Tako jo! na desnici), potcm oMn'x zb5r delniskega podjetja, degarlast jo „SIovenBki Narod" in naposled so je Se  obsodili
; s apremono v ureduiStvu tega lista. (Tako je! Cujte!
' na desnici.)
Ce govorite o slovanskej ideji v Avstriji, slikate si na steno strasilo, s katerim bi mogli ostrasiti le politico otroke. Rajsi odkritosroao govorimo. Res je in jaz tega ne bodem oporekal, da se je v naSera stoletji, v katerem goapoduje in vlada narodua ideja, avatrijski slovanski svet bolj zbligal, da drug za dru«
T prodajalnici tolika ljubezen — a doma tolika izkuSnjava! Zato bilo je v resnici potreba ve6ih moci nego Pepdekovili. Pepdek ni vedet, kje mu stoji glava; ko bi jo bil irael tako lehko priSito, kakor je sam priS;vai v pOBlednjem 6asu gumbe, odvel bi mu jo bil veter.
XI.
PepSek bil je hud — kar je mogel, storil je. da bi ohranil zveatobo Pepici — z volno si je masil obo uSesi, da bi ne slisal zapeljivega glaau gospo-dinjioega; vendar sliSa! je praviti stvari o milej pro-dajalki. Tdova je bila preinet^oa. Napravila jo u-8ence, napravila poraocniko i druge ljttdi, da so pred PepSkom pravili, kako vsak daa zohaja gospod de-setuik v prodajalnico k Pepici.
Pcpdek bil je bud. — M0I66 gre v prodajalnico ter se postavi kakor sveea pred Pepico. 06esi njegovi bili Bte v reanici dva plamena.
8No, kaj ti pa jo danes priSlo v glavo?" v-praSa ga Pepica.
„Nezvesta!u zaskripljo Popcek z zobmi in stegne roko.
„Za pet ran bozjih!" vst«a$i se deklica, pos-kofii k njemu ter ga prime za roko. sKaj pa ti je?"
,,Grenadjra — to ti — kaj nelt?  zastoka mla-' deniL in zaplaSe.
! ,        BPep5ek! moj Pepifek!" vsklikne odkritosr5na nrodajii'kB, ^Kaj p mU\H? Govori zjobai wet; lw
boceS, drugemu no pripravljam svatbenih crevljev nego tobi", ovijo se mu okoli vratu, in jeza njegova zgine.
xir.
Pep6uk se b( voc jeztl — radi tega pak raz-sajal je deaetoik.
sNaj mi dado mir, gospod kapr6I, pravim jim !" bila je poslednja beaedica, 8 ktero ga je odpravila stvar, za ktero bi bil, ce treba i brez srebroikov, pretekel ulico — take se je bil zagledal v Pepico! A vendar mu ni nic nomagaio.
„A poSakaj, Skarjar I* zarsrmra ves togoteu; ,ti uLe posvetim i Kiti ti niti jaz ne bodeva slavila svatbe." Zraven nabije puiko. — 8A kaj je pove-dala!" govori sam pri sebi dalje. BDa ne more brez njega 2ivcti ? Dobro — hahaha I Tedaj vsi trije pa-demo po enem Btroitt!'1
V tem trenotku zaropo6e bobriar, hi skokora postavi se nesredni desetnik v vrstb. Moral je danbs na stra^o na konjski trg. Bilo je v zadetku BuSca. Dan je bil jasen; aolnce je lepo svetilo. Bila je ne-delja in'po koojskem trgu jfr kar mrgolelo ljudij.
Veselo jo ropotal boben — a sree dosetnikovo tolklo je mocneje. Po konjskem trgu bitel je tedaj z lehkira korakom krojaSkim Pepdek, in oblicje se mu je smejalo — gotovo je Sel k Popici. A blazeno smehljanje ljubljenega ljubfika bilo jo neljubljonemu jpuWku bpkg saUr*, drigoil j0 puiko, polozii jo na
g|?ai& -5ittimo vec" interesa in to ne le za avstrijski /fKlo^aaH.svet, a za vse slovanske narode sploh da z (v wis^^pimanjem zasledujemo njih kultnrni napredek, Kte^sf^elimo tudinjihovegapoliti^negain driavnega razv"6jk,'Je li to mar kaj taoega, kar nasprotuje av-strijskej drzavni ideji, in bi jej bilo nevarno?
Tr.ko ukoreninjona je ljubezen do svoje narodne posehnosti, do narodne individualitete v vseh avatrij-skih Slovanih, da bo brez razlooka Poljaki in Cehi, Slovenci ia Srbo-Hrvalje trdno drftmo to individu-alnosc?, da tocej no moromo poatati Srtva politicnega panalavizma (Dobrot Dobro! na deanici.)
Dobro vemo, ko bi kaka kataBtrofa zadela staro drzavo, kar Bog obvaruj, da bi zlaati mi zapadne predalruie, Cehi iu Slovenci, no zgubili le avcje narodne posebnosti, temve6 tudi slovanako bistvo. Zato-gadel ni politicnega pansfcvizma v masah, ie manj pa v krogih, ki morejo politicno raisliti. Vzbnditi bi ga mogle le okoliScina, ko bi avstrijako Slovane postavili s pogubno notranjo politiko pred alternative, da bi morali voliti mej ljubeznijo do tega starega slavnega cesarstva in mej vernoBtjo in Ijebeznijo, katero imamo do svoje narodnosti v prsih, na katero smomo biti ravno take pooosni, kakor ste Yi na nemltvo svoje. (Dobro! Dobro! na d-jnici.)
Z goapodom dr. Pienerjem bi ae §e rad  pedal, j a raanjka mi caaa. Samo jedno bi  ie  poudarjal.   V | tej zadevi striojam se z gospodom poslancem. OSital I je vladi, da je  vzgojila,  vzbudila  akrajne  radikalne elemente.
Jaz aam se p-JStevam k zmeraira, in dam si labko apricevalo, da resno iacem sprave in sem zanjo vedno resno in- iz vsega area pripravljeo. To recem odkritoareno; kakor bi moral obzalovati, 5e bi pri mojem narodu race] preobladovati mdikalizem ravno 1 tako me tudi ne leaeli, da je na CeSkem radikalni element jel pravagati, kakorjkazejo najzadaje volitve. j
To zmatratn za nevarnnst za slovanske  koristi. I (Prav res jel na desnici.)  6e se postavimo na to j stalisce,  ima gospod poalanec res prav samo v dm- j gem zmialn. Te radikalne elemente je pospeSevalo poloviSarstvo vlade (Prav res je! na deanici) in dalje I je, tega ne prikrivam, aam naucni minister ^ Gau6 I Mladolehoni in radikalneimi elementn, katerega imamo seveda v voliko maojem stevilu, Se  tudi  relativno j vzamemo mej Slovenci, pridobil vec* privrzeneev, nego 1 bi jih mogli agitatorji, da nego bi jib moglo  deset ljudskiti tribunov z ono silno agitatorsko zmoinostjo, j kakor jo ima dr. Gregr (Veaelost na desnici), spraviti 1 na to stran. (Prav res je! na desniei).                           |
In sedaj prihajam b koncu. Odgovoiiti  moram j na glavuo vpralanje, katero mora generalni govornik sploh odgovoriti v avojib izpeljavab. Ce miali vedina j dovoliti budget in zakaj je pripravljena to storitif
Opozarjati moram pred vaem na to, da je v 1 casii, ko se je bilo posrecilo zastopnike velike ve- j dine avatrijskih narodov takaj potisniti v opozicije, j ko je desniea zavzemala ataliSce opozicije, katere j neso tako z barzunastimi rokovicamt prijemali in bo- i zali, kakor se godi s sedanjo opozicijo (Prav res jel I na desnici.), da je tudi tedaj desniea proracun, izimsi j nekatete badgetarne neznatne zaupne poatavke, ne j dovoli menjajocej se vladi, temve5 „dem rnbenden j Pol In der Erscheinungen Plucht", drzavi kot takej. I Kar je desniea storila v opoziciji kot takej. Kar je j desnici storila v opoziciji kot manjsraa, temu se ne j more izogoiti v avojem sedanjem polozaji, vzlic temu, I kar se je dogodilo.                                                           j
Letosnja debata je pokazala, da je poalanec pi. I Plener s svojo trditvijo, da je ministerstvo strankarsko I ministerstvo desnice, jako zaSel s prave poti. Lepe 1 sanje, katere je imel poalanec Steinwender o mini- I Bierstvu, ki plava nad atrankami in vodi njih osodo, | bo se Se davno izpolnile, ministerstvo Taaffejevo ni I meso naSega mesa in jaz mislim, da se mi ne bode I ugovarjalo, da bi se vae frakcije deaoice lepo zahva- I
levo ramo, pritianil — in pok! poslovil se je avin-deni pti5 s poiko ter odletel po ravni poti k PepSko-vemu sreu!
Brez zavesti pade nesrefini pomofinik na trdi tlak: ni euda, takov vdarec bi! bi i kovaSa, kaj 6V le krojaca podrl 1 — a izvrstni strelec zacne zmagovito vriskati. NajstarejSi moz|e niso pomnili, da biae bilo kdaj kaj tacega prigodilo, ko se je (kakor se praSki rece) „vojsko na varti aufcigovalo" I Kako so se pa Se-le vsi zafiudili, ko je Pepdek, kakor ni(S, zopet poskoSil, razpel si telovnik ter zaeel gledati, kaj ga je vendar toko nemilosrSno vdarilo v prsi.
In glej, bila je v resnici svincena kroglja! Prc-drSi pak zaprto suknjo in lepo opraoo zavratnico, bila se je pod srajco pvedrla do krajcarjev, ktere je zvesti Ijubimec ge zmorom nosil okoli vratu, vdrla je jednega izmej njih kakor ekledico ter tiho v njem obtidala.
PreSudna osodal — VidiS, FepSekt zato ti je morala Pepica pri prvem snidenji 25 krajcarjev pre-ve6 dati! Kaj So bo iz tega, nadejal se tedaj go* Jovo ni.
lile, ko bi morale k svojim priatevati nau^nega mi-nistra. (Veaelost na desnici.) Jedna miaelme §e nau-daja z upanjem.
Brez veCine se v ustavni dr^avi vladati ne more, ni mogooe vladati s slu6ajno veSino, temveS samo z zanesljivo veoiao. Poalanec Steinwender ozre naj se le v Nemdijo in pogleda, koliko truda je atalo veli-kega drzavnika ob Sprevi, katerega zmatra za polbo-ga, da je dobil zanesljivo trdno vefiino.
Taka vecina se pa ne more dobiti na ouih klopeh. Dovolj jasne so bile beaede, katero je v tern oziru izuatil nadelnik nomako-narodne zvozo, dovolj jaaen je odmev, kateri bo nasle te beBede v vSeraji-njem, z elegijo natulihnenem govoru poslanca Hebske trgovske zbornice. Taka veema mogoCa je la na klopeh sedanjo vefiinc.
Jaz vender malo piedobro sodim o drzavniSkej previdnosti gospoda miaisterskegi predsednika, da bi midlil, da bi on no mogol poznaii polo^aja in se ozi-rati ua njegove zahtevo. Mislim, da kto§nja debata ne bode brez slcdu Sla raimo njega, da bode vender nehal s sedanjo sistemo, kntera ga je in stala toliko pristaSev (Prav res! iu Dobro! na desnici.), da bode , v poslednji uri utrdil zaapanje, ki mineva. V tem zmislu zak!i6om ininiatersfcvu,: „Diacite juatitiara mo-niti et non temmere divos".
V tem zmislu kon&ivam ia Vam priporocam prebod v spectjalno debato. (fovfthno odobravanje in ploakaujo na desnici. — Govorniku Sastitajo od vsoh atranij.)                     ____________
Nas poklic.
„02e! z nami bodi, KaZi pravi pot, Ki do sre6e vodi; Ti nam daj kreposti, Da, kar sklene um, V djanji na§ pogum Skaze brez slaboati!" .          S. Jenifeo.
Kakor se morje ncprestano giblje, da se ne u-smradi ia okuzi, tako se mora posamen clovek — pa tudi cela ljudstva in vesoljuo CloveStvo — gibati; da ne otrpne in propade. Dva cinitelja sta tnrcj, ki svet vravnavata: L*as in (lovek; nad njima cuva Bo2jo o-ko. Vscmogo<!ni je odlodil uainrefi vsacemn cloveku in sledujenm narodu svoj posoben nameii ali poklic. In ba5 ta poklic, je tistt Luclovtti motor, ki v cloveskej dru^bi vse obstojece obraCa in spreminja.
Kak poseben namen ali poklic imamo danes Slovani ? Na to emitfeutno va^no upraSanje ktattk in piiprost odgovor:
Na smrt bolno io revno cez mero je danea <51o-ve§tvo. Toga dokazovati menimo, da ni treba, kajti neizmerno zI6, ki vse stanove prefiinja, bega in tlaCi, futinio vefi ali manje vsi brez izjeme. Zatiranje, poboj, la2, kletev, tatvina itd. se je ko povodenj ra/Jilo po vsi zemlji." In to nezr.osno stanje mno2i se od dne do dne. Kedo bode L!ove§tvu re&telj? Roman ne. German tudi no! — Naiod, spolnivgi svojo zadaco, podoben je starcu, ki z vsakim dnevom bolj siten in bolj ctrocji postaja: postaran narod ne more filove§-tva p«*crodit.i.
vKdo v bran se stavil bode sili jezni, Kdo luc prinesel bratovske Ijubezni?'*
AH ne narod, ki najvec' tipi ? Ali ne narod, ko-jega ptujci zovejo smisijonarja miru,* in »vojaka pre-poroda?" Odkrito recimo, da nesreCne do konca nas bi hotel storiti, kedor nam bi hotel vzeti to vero, to prisr^no prepri^anje. Ceinu neki je bo2ja previdnost naklor.ila toliko neizmernega zia Slovanu poStcnjaku ? Ne za drngo, nego da v trpljenji ocigfien in prerojen druge ofci8ti in prerodi. In res! ne, kedor je vajeu gospodariti in ukazovati, uego kedor je krivico volj-no trpel, ta ve, kolike cene je pravi ca, v njem utri-pljo blago in piemenito sree. In, ker ni pod militn neboni naroda, ki bi itel toliko zavidnih sovragOA, nego jih broji narod slovanski, in, ker ga ni, ki bi tako voljno in udano prenatal storjene mu, v nebo upijo«5e krivice: jasno je in gotovo, da si je Ijobi Bag to Ijudstvo istinito izbral v nposebne uamcne.a Feri-unt tumnos — fulmina montes!
Ni nas ne, dob.ri Q^c zastonj usfcvnril „   .   . ko listja, tiave, Pol sveta pudaril Sinom majke Slave,* ni nam ne zastonj  dal  wdobro  sree,  urn  in pamet zdravo," iu druge prelepe darove in sijajne lastnosti, s kojimi se odliknjemu.
Slovanstva poklic je torejjasen: prerojenje bolne Clove§ke drn2be na katoIiSki podlgi.
Dopisi.
Iz Solkana, im is. moja. Preteklo nedeljo priredilo je „Sfoverjandko katolisko bralno druStvo" zdrozeno z Tinogojskim drultvom izlet na av. Goro. Ob 4 uri zjutroj naznanjali so moioarji in zvonovi odhod iz Steverjana. Vrli Steverjanci zasodli so vo-mr» la te odpeJjall a kraeno avojo zwfcavo proti
-     Gorioi. Toono o petej uri bili bo vie v narodnem Sol-
-  j kanu, kjer bo jih z veseljem sprejeli Bolkanski prvaki. I           Po kratkom oddihljeju se je za^elo druStvo po-
, I mikati proti bv. Gori.   Sredi poti ined Solkanom in
s I sv.|Goro bo se druStveoiki odkrili in za6eli moliti glasno
; | in skupno sveti   ro^ni   vonec.   Pri  stopnicah   bil je
¦ I ginljiv prizor, kakor na poveljo sino vsi glasno vsklik-
> I nili z ialostnim sreem:  Kje jc oni  Dolenec,  ki je
I imel  lahsko leto  na teh  stopnicah  tako  krasen in
i I ginljiv govor ? Bodi mu zemljica lehka! Nato razgr-
i I nemo zastavo, gospod predsednilc katoliskega druatva
j I stopi sredi nas in  re5e  obernjen  proti   avetej Go-
I ri:   V prvo  danas,   o  Marija bv. gorska, ima naSe
1 druStvo  8re5.o...to.,objskaH.,_,.na_tem  svetem  hribu   se
j zaatavo svojo, na kateroj je podoba av. Cirila in Me-
j toda.   Poklaojamo Ti to zastavo,   o Marija, blagoalo-
I vi jo in prosi za nas! Sveta  btata Ciril   in  Metod,
j prosita za nas!
I           Na to se pomika drustvo naprej in tihoma moli
I vsak druStvenik za razne potrebe svoje. I           V  cerkvi speli smo  litanije   pred Marijinu po-
I dobo. Nato zapoje zbor pod vodstvom g. M. nekatere I Marijine pesmi ter odidp dtuitvo se okrep5at. Malo I pred deveto uro naznanilo je priterkovanje zvonov, j da priSno drustvena maaa in podamo se v oerkev. I Po maii so je diuatvo zbralo pied Marijinim altarjem I in zapelo ve6 Marijanih pesmi in pevaje litanije se I poslovilo od nje.
I           Ko smo  se priblizali   aolkannkim stebrom,  jeli
I so pokati moznarji, prikazaie set se zastave solkanske I citalnice. Predsednilc solkanske fiitalnice pozdravi in I nagovori gteverjansko druStvo a toplimi io goikimi I beaedami. Predsednik Stoverjanskoga druStva se zah-I vali in dru§tvo se pomika pod zdru2enima zastavama j na zupanov okiucan vrt k kosilu. Po kosilu §li so I nekateri h popoldanskej sluzbi bozj't. I           Ob 7 uri zvecer  so se  pa  odpravili   vrli  Ste-
I verjanci ae svojo zastavo proti domu in Solkatici I smo jih spremili a 6italni6ao zastavo do konca vasi. I Zivio!
Iz flOPiike OkollCe, 6. maja 1888. (GoriSko pokopoli§ce in Dr. Rojic.) Raznesia se je novicapo dc2eli, da novo aoriSko pokopalisfie nobodo ve6 pre-kopavali za mriifio, .ampak le §e za sajenje rastlin fiez mnoga let, kajti -nnpolnjeno z mrli5i bode se mo-ralo opustiti, ker GoriCani bodo „veCni.B 5c bodo na njem pokopani, kajti zomlja na njem norozkroji mr« lifiev, ker jc ilovnata in prehapolnjena z vodo. Zara-di novega pokopaliSca scv je bila lota 1879. vnela pi-smena vojska —. Na eclu protivnikom pokopaliSCa kjer je sedaj — bil je g. Dr. Rojic. Ko so innogi me§Luui gorigkega mesta podpisovah nek protest proti prostorn m novo pokopaliSce, pridrtrlil so jim je tudi na§ rojak, a ne fltja v en dan." kakor so mnogi mislili, ampak kot strokovnjak preiskal jezemljo, po-kopalisCa in na podlagi znanstvencga preiskovanja iz-irazil j« svoje mnenje — popolnoma naRprotno ta-kratnemu mestnemu stare§instvu. To je bilo poslalo na lice mesta komisijo, pet imenitnih zdravnikovl: Dr. Maurovicha sedanjega 2upana, Dr, Lnzzatto,Dr.Ker-Sovanija, Dr. Pitanitza in Dr. Bressana, kateri so potr-dili, da zemlja ugaja za pokopaliSfie. Tcj izjavi pri-droSila se je tudi vladna komisija — in Dr. Rojica so imeli za — in novo "pbkopaliSSe se je prfpravilo za par stotisoc goldinarjev.
Vse di§i nokako po lanskej zadevi o bolniSnici
usm. bratov....... Pa pustimo boloiSoico,  morda pride
cas, ko bodo tudi o bolniSnici govorila, kakor govo-t6 o pokopaH§5u. Mestni zastop (zupansfcvo) postal je zopet komisijo (dr. Luzzatto, Dr. Pitanitza (oba ista ko 1879 1.) in Dr. Delpiro, da prei§ce in pretuhta, kako bi se pomagalo novemu pokopaliScu, in ta je zdaj spoznala, da zemlja na novem pokopaliSct ni spo-sobna, da bi trupla v nji strhnila. 6udno, a resnifino. Mestni zastop je v vecioi isti (vsaj istih idej) kakor 1879 1. in lepo ga bo videti, kako bo napravljal zopet novo pokopaliSce. Pricakuje se, da imajo gori§ki meSSani §e toliko razsodnosti in proste volje, da do-puste, da novo pokopaliSce pokoplje tudi vodje sedanjega meatnega zastopa in njegovo strankol
Dr. Rojic uziva sedaj sad svojemu tedanjemu trudu in zadostilo za nev§e5oosti in napade od ta-kratnih vodij mestnega zastopa. Kot tako zadostilo zmatramo broluro trdega Italijana, odlicnega mestnega stareslna, v katerej dovolj jasno §iba mestni zastop in poje hvalo g. Dr. Rojcu. To je klofuta west-nim otfetom!
Iz DornberSke okolice, dne 24. maja. ^alo-stno je sicer gledati zdaj v prekrasaej pomladi, popolnoma gola Lre§njeva drevasa, ki so kakor v mrzli zimi, broz listja, brez 2ivenja. To je vse prouzro5il nek Srvic, ki 2e v cvetju drevo ostrupi tak6, da ni-ma ni sadja ni listja, katero pa stoprav meseca ju-nija, julija poganjati zaLne. Io dasi je skorej tretji-na creSnjevili dreves uniCenih po onem crvicu, je vse jedno letos tolikauj SreSenj, da nimajo prave cene. — Ne vera, ali sta zamrznile Dunaj in Budapest, ali pa nja trgovci —-  ker ni   kupftije.    Do danes so se
(Dalje v ytllogl).
Priloga k 2l. štev. "Soče"
"M
placevale ereSnjo *-liagpj okolici, namrpc:  Dnrnberg, Prvacma, GradiSSe in Vogcrsko pn teh lc cninh: Dne 14. maja po   60 kr. kilo
H      15>      n        n      40    ,       „
¦       16'     n        .      25    „       „
¦   \l     -        .      15    »       .
» ??• • » -is» •¦
- is- » » io »¦ •'
¦      20-     ¦       a        8   n       .     ¦
» 2i- - ¦»   7 »   • . » -J2-*- »   «¦¦• --*--¦--
.    23.    „      ,    5.6  .     ,
. 24/ - . *¦« . . Take cenc niso me, kajti prvej Srefiuji* obirat z drevesa ni tako lehko, kakor kadar so vac smle; ni-ti delo se ne izplaoa. Ljudstvo vzdihaje, s cim bode davke plnfinlo. Bog varuj, da So bendima odvrze, po-tem z Bogom n^Sa .domovina! Do zdaj zarod ilobvo kaze, a ima tudi ugodno vrcmo.           GradiSkutar.
Iz tolminskih hribov, 53. maja. (iw. dopis.)
SoCa premalo donaSa krcpkih hi raznoverstnih zani-mivostij iz kotov in voglov na§e pokrajine, kar bi dalo listu mnogovrstno lico tor bi tako vsskdo nckaj dobil zase v vsakej njeni Stevilki — tako se slisi modrovati marsikdaj neknje, kateiim ni inogoce niko-li ustrecl — No, te bi imeli pravo ti nczadovoljne-zi, zakaj nikoli ne piSejo par vrstic za lokalni na& tednik, saj jim hvalezuega gradiva ne pomaujkuje 1 — Bojim se zamerel Kaj bo, ce izveilo, da jaz v „caj tenge kladem" itd. taki pomisleki marsikoga odvra-cajo od pisanja, da list nima mnogovrstoih dopisov.
Res, tezko jc dandanes raznim dopisnikotn zla-sti v nas Slovencih — ako priuoso kak naS Casnik dopis is katcrega vogla naSa domovitio, sanimajo se zanj in fosnik kroLi iz rok v roka. Tisti, kateiim vsa zadeva, o katerej govori dopis, nic tnari ni, smejejo se prav od srca, ce dopisnik poscbuo robato ali pa trpko udriha po kakej druzbi, korporaciji ali Se posebao po kakej osebi — to je veselje i Pri takib Ijudeh zadobi casnik kmalu vclik BreSpekt;B ah vse drugafc se obnaSajo tisti, katero dopis obde-luje; le-ti so po navadi no brigajo mnogo, kaj je vaebioa dopisa in ali morebiti dopis ne govori Cistc resuice, uiarvcd iScejo le dopisuika, nad katorim ho-t6 vaekakor izliti vso svojo jezo. In dopisnike ugani-ti, posebao na dezcli, to ni pretuzko, vcndai rauogo-krat zadene thaSCevanje tudi uedol2-ie Ijudi, ki so o kaki drugi priliki priSli v n6rne bukvo.u
Take in ouake razmcre odvraLajo torej dopisni-kc, da i-hje polo^ji pero za uho ter -- k greku m<iU!e alt pa— krivico voljno trpe.
. lies je, malokdaj se komu priknpi po5tcn do-pisuik v se^anjih duduih Casili; nclivalo^no je tako opravilo, — ah neobkoduo potrabno. Hvaliti po navadi no iDoremo tnnogo, aaj dobro hvali se sam? de-vctkrat devet milj dalei, eli5al sem nekdaj starega mo2a. Po navadi hvala vec" fikodnje, kakor koristi, — o tem 8tno ae ic prepogostb preprifiali mi SInvenci, ki smo marsikaj hvaliti v deveto nebo, kar je bilo komaj opombe vredno, — pa smo se potera praskali za u§esi. Za dopisnike pa je najobSirneje polje: gra-ja in kritika; toda tega bi nikdo ne smel zlorabiti, saj It poStena graja in resniSna kritika uzbuja po navadi besne duhove. Oasnikarska graja je nadalje potrebna za take okolnosti, katerih diugaCe skoro ni mogoCe poravnati, vsaj dopisnikom ne in ti <lajo pored, da se razmere spremene. Pa dosti o tem.
Tudi dopisoiki iz na§e d.^elice — Le bi se tako slloo na ball! bi morali mnogo grajati. VLasih se se oglasi kdo, ki prav po gorsko opere kako druaivo ali tudi kakega posameznika, kateremu bi moral biti blagor Ijudstva pri srei, pa^mu ui, marvec gleda le na to, da se — ana zgoraj" ne zameri; pri tem u-2iva vaaj nekaj let — mi r in Se marsikaj druzega —. Ali visje ne vspne se noben dopisnik. Nikdo namrefi ne zine besede, da vse naSe obiastnije prav izvrstno nemskutarijo/da so vse uradne listiae pisaae izkljufi-no le y nemSCini; nikdo ne *ine besede, da se poSi-Ijajo trdim si, kmetom le nemski apisi; da se patijo ce-lo imena vasij ter se ne pazijo na uradno aprejeta, korektao piaana, kakor pred 20. leti, pod tedanjim glavarjem, pedajnim de^elnim kranjskim predsedni-kom, baronom Winklerjem . Pa dosti, da nepride o-genj v strekp — da oam kedo ne stoje v zlo, ker ljubimo svoj jeaik, svoj narod in svojo domovino 1
S tolminskih hribOV, 22. maja. Gospoda Janeza Bevku, vikarja na GraliDvem ni ved — ta tu2na vest je z zalostjo napolnila sree vsakemu, ki je po-znal blazega Janeza. Bolan ni bil skorej niS; Se v nedeljo 13 t. m. je uiaSeval, pa med maso mu je sla-bo prihajalo. V sredo mu je vedno slabSe prihajalo iu popoldne ni bilo vec* upanja. da bi okreval; raalo pred polnoCjo, na svoj god, izdihnil je svojo blago duso, ves udan v voljo bo2jo, previdens svet. zakra-menti. Mertoud je storil konec njegovemu Sivljenju.
Pl^reb bil jo ? pctek popoldoe, ker wM bin
koSfcne sobotn ni bilo mogoce ga z undo pokopati. Zalost j« bila obSa; glasan jok /.!» uiega Ijudstva pri nagovoru.Supnika iz Podmelca jasno pri&i, kako priljubljeu je bil lj. Janez. Ni Cud.i! saj j« bil v 36 letuein slufbovanji na Grahovein vedno z vsemi pri-jazeu, gostoljuboo, postrezljiv in pobozeu duhoven; staro in mlndo ga je dobro poznalo in kedor ga je videl, ne bode kmalu pozabil iirijaznega obraza ce-Atitrga 73!;«tnega starika. Kedor hadega ne dela tudi k'ldcga no projine — to sc j«? pokazalo pri po-grebu, ko se je zbralo ileset dabovnov, sorodniki, 2a-pan in sodnik s Tolmisui, zupan Grahovski, 2andar-mcrija, Solska mladiiu in mnogo brojnega Ijudstva. PodmelSki tsi rloniaCi grahovski pevci \e\i so nagroboico. Giahovoi bodo prej ali poalpj dobiii druzega duhov-na, pa smelo trdim, da druzega gospoda Janeza nik-dar vec! Bog daj vc&ii mir in pokojbtagemu gospo-dn Janezu, prijateljem pa v molitvi blag spoinia na njega. Pogrebna maSa bode v pondeljek 28. t. m.
iZ trfaSke Okolice, 13. maja. Sloven ake ljudske Sole v Trstu je prosilo 1. 1883. niC manj ko 1429 slovenskih, v trzaSkem mestu bivajocih ofotov. Zuano je naSim citateljem, kako je mestni zastop prestopil prek te proSnje — na dnevni red. — Tako se najlozeje reSi nevSedia praSanja! Proti takemu postopanju se je bilo politicuo druStvo „Edi~ nosL4 pritozilo na o. kr. oamestniStvo, katero je pri-ziv odbilo §e le 6ez dve in pol leta. Proti temu se je zopet pritozilo isto dru§r,vo na c. kr. ministerstvo za uk in bogoCastje 6. avg. 1887. — a do dandanes Se ni dobilo udgovora. To je res hitrost 19 veka t Kakorfina v Trstu, taka na Dunaji. Uboge kljuse koje vozi vozslovenskeonakopravnosti, ono jepodasnol ali pa je morda tezko oblo2eno. .... No, gosp. poslanec Nabergjj pa se je navelifial.cakati odgovora v Trstu ter je §el sum na Dunaj pouj v drzavuozborko dvorano. lutsrpeliral je v dru^b't inuogih poslancev gosp. na-ucnega ministra dne 29. aprila 1888.
1. zakaj c. kr, ministerstvo ni se reSilo doti5-nvga priiivi; 2. ali hoco c. kr. namestniStvo v Trstu ukaza'.i mestnem zastopu tizagkem, da ustanovi pre-potrebne slovmske ljudske ^ole?
Interpelacija je tako na postavo oprta, da ni drugafce, kakor da je bode moralo c. kr. ministerstvo ugodno ro&iti — ako nofie res Slovence popolnoma. zavrcCi. Bomo vidcli, kako odgovori gosp. minister. Upamo pa, da na§i bratje Slovcnci v Trstu dobe kmalu siovenske Sole, brea katerih je vse narodno delovanjo skoro brczuspcSno.
Kako pa v Goric; ? Ali bi ne kazalo tudi tu prifieti v ta namen delovati? Tudi v Gorici je lepo stevijo sloveuskih stariSev otrok, koji obiskuje itali- I janske me-tne Sole, kjer se puitalijau&jo ter povscm odtcjijo Slovenccm. Se vof, poslauejo najhujSi na-rodni naSi nasprotniki, kajti poturica jc huji, nego Turek. Gicdati moramo Slovcnci, da se nam ne iz-gubi veL nobeden slovenski otrok. Z-idosti, prevec so nas potuj&li; bilo bi vendar enkrat cas, da se jim zoperstavimo. Vsakdo pa ve, da so ravno Sole isto sredstvo, katero postavi jez razuarodovanju. Y ta na* men smo Slovenci ustanovili „dru2bo sv. Girila in Me^oda" v Ljubljani, katera ima povsod po Sloven-skem prccej p^d'tiinic Mnogo bode siaaoma pripo-magala i^ti dru^ba, a vsega ne bo zmogla. Posebno tain, kjer je poptavno Stevilo otrok, naj se uporabi vsa postavna srodstva, da sc prisili obciue k ustano-vitbi in vzdrLevanji slovenskih Ijudskih sol. Zdaj je na vrsti Trst, za njini naj pride Gorica iu drugi kro-gi na Sloveuskeml mmmmmmm^maa^
Politidni razgled.
Na Dunaji so postavili cesarici Mariji Tc-reziji velikanski spominek, koji je bil ptetcklo nedeljo z veliko slavnostjo razkrit. Cesarska rodovina in vse, kar je oJli&nejSega na Dunaji, priSlo jc k razkritji. Spominek je podoba ce-sarice Marije Terezijc na visokem podnozji in 4. jahajoft njeni vqjskovodje, med njimi Se vsakemu kraetu po imenu dobro znani Laudon. 0 zaslugah slavne cesarice Marije Terezije za dr2avo je tudi med najpriprostivjSem Ijudslvom Se mnogo ustnega izrocila; dobro si ve pove-dati n. p. kako je ona omejila pravice graj-gfcakov, da niso mogli vec po svoji volji soditi kmetov ter kake pravice je dala selakom. Zgo-dovina pa nam prica, kako je ona uredila pra: vosodje in Solstvo in kako je preosnovala vo-jastvo, da je laglje zavracalo sovraznike domo-vine. Ona je bila dala drzavi boljSo podlago, da ni zaostala, kakor n. p. TurCija, ampak da jc vspcvala z drugiiw in cclo pred drugirai dr-J
^aVampTedaj zasluzila je najslarnejsi spominek. .; { v€asopisi piSejo, da se bliza mipisterska kriza, MpgojSe, da Taaffe sam stra§i ** njo, da bi ^lavanorai zastavljeno besedo dobil nazaj, da M v0Aut?ch zaradi solidarnosti ostal. Ako je ua ^umst^-skej krizi kaj resnega, je vsled te-ga,v>kcr so Poljaki'nefiejo udati vladi za nov davek na ^ganje. A kedo drugi more priti. zdaj na krmilo? Levidarji vsaj nisd mbgofii m Am-drassy s kakimi svojiini prjvr&enci tudi i»6. Cesar popolnoma zaupa Taaffeju in bode rajSi sam segei vmes in zadevo poravnal, nego da bi odpustil Taaffeja. Drzavni zlior hadaljuje pro-racunsko obravnavo. Posebnega se objem ni pripetilo; zi yse rezke govore pa nimamo pro-stora. V prihbdnjih listih prinesemo govor pb-slanca Kluna.
Srbski kraJj Milan mora biti fiuden mo^, da se vedno preganja s svojo soprogo kraljico Nataiijo in se svojimi ministri. Ministre ima skonn [vsak mssec druge; sedanji so komaj nastdjpiii, a uze se govori, da odstopijo in da pride zopet edini kralju priljubljeni GaraSanin, ki je o svojem fiasu delal spletke, da bi se kralj odNatalije locjljn z drugo zensko pcro&l in kateremu se je dov padlo, da so se Srbi se svojimi' lcrvnimi brati Bolgari vojskovali'm teptali.
NemSkega cesarja Friderika so bili najbop njegovi zdravniki ,u2e pred 14. dnevi obsodili, da mu je k veSemu 5e5 dni znreti, a zdaj po-rocajo listl, da se mil * je -isopetobrnilo na bolje; s torn pa.se niu bolj podtfljSa trpljenje nego 2ivljehje.
Francoski general Boulanger potuje po de-zeli in w uze nazdravljajo: zivio cesar!..Iz tega-bode teSko nastalo kaj dobrega za BVancijo. , NovejSa porodila pravijo, da je bil knez Wechtenstein v avdijenci pri cesarju, ki je tra-jala tri -fcetrt ure. Cesar sam je pozval kueza k avdijenci, pri koji ga je prosil, naj privoli z ozirom na skupno ministerstvo, da se prebzi razprava o Solskem postavnem nadrtu do jeseni. Princ je moral biti konetao s tem zadovoljen, ker mu je cesar rekel, da je vlada vsled Gaut-scha ze itak priSla v jako siten dolo^aj in bi . imela zopetoa Solska debata neprevidne posie-dice. V zvezi s tem dogodkora je gotovo tudi zadnje dni razsirjena vest, da se bo po skle-njenem drzavnozborskem zasedanji odpovedal nau^oi minister.
1   Zabvala in prodnja.
Na proSujo v rajznilt alov. casopisih objavljeno so knjiznici, katero §i k ustanovile Bpodru2nica sv. Girila in Metoda za Belja)c in okolioo" z namenom, podajati podruzmcaoonV' in mladini slovenski primer-nega pou6aega in zabavnega^berilt, blagovolili daro-vati: blagorodmvgoapa Magdi6izOrmu2a po e.g. Greg. &iwpielerju.tuad 100 razlicnih jako lepih in ko-ristnih knjig, slavpo nvodstvo druSbe 8 7. Ci-r 11 a in Me to d aK v Ljubljaui 42 razlicnih knjig v Vet iztisih vkop 64 zvezkov, slavoi odbor „Mati-ce S1 ovecske" v Ljubljani 7 .razliCuih knjig v vec iztisih,vkup 36 zvezkov, bl. g. Fran Fihac, trgpyec' v Beljaku, 18 razlicnih kojih in bi. g. L i p e Haderla,p, pisatelj v Celovcu, 5 snoplcev avojih flICorp§kili bukvic." Nadalje sta % namenom, da se omeojeni knjizici otnislijo primestne kojige, blagovo-lda darovati: bl. gosp. Simon Rutar, e,kr. pro-fesor in. c. kr. okrajni Solski nadzornik v Spletu, 10 gld. in c\ g. Janko Tikovit, kaplan v Wund-schabu, 1 gld.
Za vse te preblage darovo izrekala podpisaaa najprisr^nejSo in uajtoplejso zabvalo; ob jednem pa si dovoljujeta prositi ie druge siovenske rodo^nbe, naj blagovolijo to domoijubno in koriatno povzetje a priinernimi darovi podpirati.*)
Na Brnci due 19. maja 1888.
#ATIJA WUTTI.
kmet in HaCelnik „podruznice sv.
Cirila in Met^te za Beljak iu okoltco."
YALBSTIN KRA.UT,
iupnik bruSK in hS. knjiznigir.
*> DoroTi naj  se blagatolijo poiib'fcti * liaslorom.:
mm
wasm.
Dozziade in razne vest!
^maf!SSS t^^^SL naj iwolijo zanaprej odrajto-vati nataenino in*«ainsecate¦ratpn^forLitaK trgoviu'* semeoiskib tilicah, hsVlOalilpa na pobot-nice, ki jiltfe on pbdpfsal.
Dtesedanjim 'dolznftom ^a nftznrfdimo,  da ne vtegnrino ved dbsti pisati in dXsmo Imeli vze prc-{ muogQ 8froskov.a.posJninQ.ia:tirjaiije; aato si raora-.t mo a im poioagati^aawi&ifnios^nhodnio Stcvil- »j ko v Soei zazjdfcojafl, fbfiko ham Je kedo dolzan.
,Sada" je bila dabe* oami Alan aaplenjena za-raft *?## 6Iwkal4^a|«*$eY XIII. I> U***; aWo* Druwga fija Mamo Wta^aamve«mana: ro*n1koT*nece rd^odcfSitafi naro<5aiiie, da bi mogTi. p^rfViiayati tisfcarike«8^oike.
tbdtiolnilhe voiitve Vn^stno BtaresiusTvc go-^
t. m.^Hslff'jeS* veliSce WO vbiiice* fcmcd 3*0J Tpisawk Tako-obHoe udifiWSWeni MI© Tprtem**?--odtt .8* nikoli, *dka? ima Gorfca avoj nwstnw status (posebno obcmsko postavo). Z oadpoloyicn* *efimo: so bili izvoljeni 3 staresfni in sicer: Anton Nigns, zenffiemereei fcan^jftt ifatijia^te Kberafne narddne strabfce^&ifdS glasov!; Fr. MaY*!fti, Ksni posesfoifc in Fr. Zora^V dahavnik -ia i&feestaflr, dba; feandrdafe patmoticao-meSeanakega voltlnega odbora, prvi se fci 152, drugi se 145 gksofi. Za teini so dobili najvec glasov ia sfder: Bihard VeVvega*, kandidat .Katolske-ga tirugfta* 135; dr. Jo&f Battf,'6dvettiik,kahdidat liber^wwiacijenalneg* odbora, t34; dr. Ateksij Re-jic, zdravuik in kamiidat goriskih Slovencev, 133; drugo glasove so dobili, kolikor 3e niso razcepili, drugi kandidati liberalno-nacijonalne strauke. Vsled tega bila. je potrtbna oija volitev med R. Vervego in dr. BatiCera, ki sc je VrSila o 5. lira istcga flmWde-leiEilo se je 258 voliicev; Batlc je dobil 140, Verve-ga 116 glasov. Prvi je torej izvoljen in to je-prou-zrocjlo telikansko ycaeljc v Obrezanem in neobreza-uem Jzraelu. PristaSi italijanske.Hberalnq-nacijonalne j stranke bili so skoraj iz uuia, ker soz'magali 8 tern Bvbjim.voditeljem, ki jim ga je podarilorodovitno.po-Hje Sewpasko.
Letosnje volitte so jako zanimive tia mnogo straui. Stall so si v prviC casproti upravitelji mesta in iipravljenci (gli amministratori «gli ammini strati.) Upravitelji dela!i so z vso silo, katero jini podaja njih \isoko staliscc in se visje |)6kiovitelj; uprav-Ijeuci delali so z ooo oTwffnofttjo, s ka^ro tna%a ce-lo vol okoli sebe, ko Etxti, da pot, katero hodi, pefje v mesnioo. Upravljeni ali prosti ;mes5ani, zdnifili so-se pod zastavo: enake pravice za vse: upravitelji bili so slb2ni v reku: mesto smo mi ter so se razupivali kot branitelji italijanstva, kakor da bi mesto ziveb od italijanstva in oe od soldov, ka tore ma tresejo tujci in sloveaski deielaai v prazni 2ep. Mes^ani. so bili razdeljeni v tri oddelke pod sknpnim vrhovnim poveljniStvom. V prvcm oddelku, ki je imel bb enem vrhovno poveljniStvo, stali so za-vediit nezadovoljne2i Ob sedanjeui mestaem gospbdar-8lva; v dragem so bili onir ki sliSijo na iirie katBli-kov, v trejem pa Slovenci se svojo krepko discipliad Yrhovni voliini odsek si je dal uaslov patrijotlCao-meSC'anskega, kakor je v resnici tudi bit, ter se je nadejal pomoci od onih krogov, v kateiih najvecjo korist je detoval. 1i V te'ni se je *aral; podpiran je bii, dokler so bili na vrsti nezadovoljaezi; ko se je pa iftflflfe4tt:5zasta*a, ztetava .kittDliSka" in slednjft celo slovenik^i ti^hala je podpora popblnotna ter se obruila tia::sthiri m^tiiih upratoikov. — Vdova Ma-riuellt-Re^bnititr delala je odlo6no za svojega Anto-na Nigrjs hi AngiBiiaa ba-fodica Bitter ddiofino proti kandWaiu'"kaidlftav JR. Tervej^i in proti Slovencu dr. Rojcu;-pWti pfverted, ker se Ifrepko potegoje za vereko odgojd 4aH61ffikih otrok v BnSiCi; proti dru-gema, kerje BFdvenee. Tenia gospema se morajo mest-ni opTa^ritelji 'zabtaliti, da sta zflaagala Nrgris in Bat-tiggi (Baxter da sta prbpadls katolik Yerftga in Slovehetf Kojic' T»e dve gospi delali sti po-pol'iroitta'v oViihtt o-nfb krogov, ktfterih zas*tofniti. in posre^ovalkajebaroui-ca Anfeio'Iina. Z^dnja in Favetti bota nam tta-8prot6tala ^di% ^rtbd«iije, ako bonio zahtevali, naj bi imeli katofiki itii r8lbvedbi i drugimi enake pravice.^ajiiekem7m%ta ^telja !*a"mreft ha<5elQ, da kato-like in^SK)?^n«e!je treba odriVati, «e tudi bi,imel zmagati Battigi., Sicer upamo, da razmere Be Spre-mene; ^ WprlCani smd, da tttdi Ce razmere o • stanejo/^Ai^GoWca'trftifg^lice, ako ostariejo stano-vitni wmm rmi i^j, ki'^o Be pojaVHi pri letoS-njih^^itvali^at'fHotieiib-meScanskaatran-ka*je pravi izraz girriSkega nieSCan-stva; zato je gotovo v prihodbje zmaga njena, ako ^ si ostane zvesta po letoSnjc ..sesiavi, da ne bo pak-tirala z Angio|iD%mi, Ja dobivajo razsvetljeoje od drugod — w$ p; ^vettijem, ki -gam sebe gotovo se bolj globoko pozna, nega;gage,vrli gospod Marzini v famoznem odpertem pismu oznaCil.— Da bi okolisft-ne in agitacijo vredai) bpfsali, niorali bi izduti ob-fiirno knjigo. Vse stranbo prigftdavole so si, kar koli mogo&t da bi ^onaglo svej nament pocebno pa je le-
HowllA razdene fiQ*ezdo. A propad v ftl. ^zreda poparil jo je tako, da je svojo firmo vie zgubila in WWa la volftev v H. rWrltfii vte vdala osodi. Za volitev v I. razrcd je bila sicer Se enkrat zbrala vse Isvoje moci a hlacami in krili, da je ae skrajnimi awd-^tvi spravira dva svojib v n.estno stareSinstvo; atoji ¦bo malo pomagalo; «as ««ode tekel bode naprej. — Oinenimo le §e, da so bili voliini imeniki tako slabo 8e~stavl$enif da je pbgres^oV Slovencem in »tujcem« paSkodo kar mrgblelo. NovistareSiui*naj bi zahtevali, Sa se tloda mesthemu 4ajniku v tem oziru potrebno borab6;udfiiga<?obo s iiasom polovica sneScauov brez vdfifne pravvce.
Gotovo udtre^mo naSim ditateljem, ako 6bjaVimo nakatere wComer;yt ve" odbornike in agita-loije, kateri ao na vse k|»plje delali, da So ne iudiedjeii ,Sloveneev priiol v inestoi zbor. Med 2agd-
Ienimi.nagiRit nasprotoiki so ae nahajali: Brass Miha, inotr^ec ae B»jli»vem ; clvorisi; Muiina, trgoveo v ivSi Fadaoijevi fi#tfdirtj«lnici pred Rujbom na Koinu; tazzini, trgoveo na Kornn v zitcotku u'ic bv. Antoaa; hzant trgovec v gt»spo*kih ulicdh; DeD'A^ata, ka-jarnar v gosposkth ulicah; Er«eii<5, zeniljemeree; Jitz trgovec v Ruatdu ; Gasparini, zlatar v Rastela ; Mazzoli. drogerijur v gosposkili nli*>ah invnaeproti po-ste; Mappvgo, trgovec z ubleko na I'ravnikn; Seitz, ttskar; Strpinz, zemlje/nercc; Venuti, trgovec v Ra-vslolu, dr. Vinci; dr. Verzognasai; Ziani, trgovec na ilvavuiku itd.
Preaelila sta se prejgnji teden prcfieatiti g. A!nt. Hvalida, delftin !> Dre2«ircc v S\ Petor pri Go-rici in preftfcstiti gospotf J>stp TuniS^ vikarij z Opa-tjsaelav Dreztiico.
Potrebna prepoved. Konienako zupanstvo j« prepovedslo vsako barantijo in prodajo v dan sve« tejgft ReSnjega Tcleaa, Taka prepoved je potrebna za vsak praznik.in v rsakem kraji. Zakaj bi kristjani no poavecevali nekoliko bolje prazntkov 1 aaj zidi-no bJrautajo tako o svojili praznikib, vendar bogatijo, K6Iiko lepega denara po^re Slovencem ravno ta ba-rartija! Mladost ima das si ogledovati razloSeno ale-parijo — poieljenje se vzbudi ¦— kar eden kupi, prWoSi si tudi drugi; otrooi pro-tijo atariSo in ti jim teiko odreiejo, 6e tudi izdajo zadnje soldo, ki so. bili za solpotrebni. Tako se o praznikib mnogo po-trebnega denara zavrze za sleparij*.
USiteljsko druStvo za se^auski okraj bo zbbrovalo y Nabreiini 7. junija t. 1. ob 10 uri dp, se sledeSira vsjxH'edora: 1. Prebere se zapisnik zad* njega zborovanja. 2. Poro&lo o drostvenem Ietu. 3. 0 prirodopisnej zbifki v ljndskej Soli, predava g. c. k. okr. So), uadzornik. 4. Prostovoljno predavanjo. 5. Porofiilo blagajoikovo in polaganje raCnna. 6, Volitev 3 pregledovalccv druStSenih rafianov. 7. Volitev dru stvenega odbora. 8. Razni nasveti. Odbor.
Vinarejsko dra^tvo v Stanjelu imelo je doe 10. maji t. 1. svoj obeni zbor v Tomaju; kterga ao je udelezllo 20. udov. Daevoi red verSil se je redoO. Predsednikont je bit enoglasno izvoljen gosp. Jolef A. Fabiani in Stanjcla; v odbor pa g. g. Come Franc iz Tamoja, 2ivio JoSef, Fabiani Joief iz Kob-delja, Puppia Anton iz Tamoja, Fabian Aloiz iz Au-bera, in Mddevar Janez iz Stanjela. Porocilo odbo-tovo b droStvenem delovanji pretedenega in teko6ega leta in o ataitja drttitvenega premoienja bilo je z vso zadovoljnostjo sprejeto.
Predlogi: naj ae opravilni delcii porabijo naj prvo za iaplaSilo kupljeaih Vinogradov; naj si vsak ud po mogo6e prizadeva Se novih ndov ptidobiti in na} se da calfc. gosp. Ivanu Klobovsn za njegov trod in dosedanje delovanje posbbna zabvala — bili so soglasno sprejeti. Potem je zakluSil goBp. predsednik j sejo o 5Vi uri popoldne in nazoft udje razlli so se s toslovom, zagotovljaje si, da booejo za druitvo marljivo delovati.                                                               |
Cepljenjo koss vr5i se v muaicipalnem poslop-ji 15., 22. in 29. dne t. in. in sc bode ponovtlo 17. 24. in 31 julija. StariSf naj (poskrbe, do bodo njiho-vim otrokom cepljeiie, ker bodo kedaj m'orali imelt spri5evalo o tern.
Psi zaceli so Stekati, zato je migistrat za-povodal, da morajo iuivti nagobcu oklepe ali pa morajo biti privezani, Ce ne se jib vlovi in ubije. V Cer-vinjauu je napravil st'ekel p*es mnogo biidega; ugrlz-nil je 1 moia, 4 deCke, 1 deklloo in vec psov. Pre* gli torek so tudi po Gorici lovilt nekega psa in ga obili, mielec da je atekel,
Neznani tatovi so tm Eristovem triiCu pre-tekli torek med 6 in 7 nro, koje bila gospodiaja tb-varne v cerkvi pri litanijaU, s ponarejenimi kljttSi od-prli v spaluico in odnesli 3790 gl.
V Storjah na Krasn so okradli neznani lo-povi oodasnjo cerkev v noCi 26. aprila. Pobrali so vrednosti do 50 gl. Dnigo cerkveoo opravo so pusti-li. Najhuje pa je - hudodelsfcvo, katero komaj /^pamo imenovati. Brezverski in nefiloveSki lopovi onefiastili ao ua nczastiSan haein malovrailen kelih ter ga pn-iML — tepe rcfii se dogajajo 'Idbt, posebno t a#-
katerih krajih na spodnjem Krasu. ^alostne prikazni, koje ne ozuanjajo druzoga, nrgo Se mnogo bolj 2a» lbstnih ^asnv.
Sv. Cirila in Metoda podraznici v Trstu ste imeli obena zbora. Obe podruinici, muska in zen-ska, vrlo napredujeti. Uspeh Be ka^e v tern, da v Trsta vze obstoji otrocje zabaviSce ter da je obfini zbor moske podru^nice dne 29. hprila t. 1. sklenil prositi od vodstva druibe sv. Ciriiain Metoda v Ljubljana naj vplcte v dnevui red prihodflje glavne skup-sLine tudi tockc: Ust-anovitev:prvega slovens kega r a z r e d a 1 ju d s k e § o 1 o v Trstu s prih. Sol. lctom po5ensi. Iz tega povzamemo, da hoCejo vrli triaski Slovenci ua vsak nacin piiceti ae siovensko Solo, katera jim je res tako potrebna, kakor ribi vode.
E. Winkler, c. k. konceptnifprakUkaat, sin deielnega predsuduika za Kranjsko, porodil so je a goBpico Berto Samaasovo, hLefk0 UkajSnjega c. k. dvornega zvou-.\rja 16. duo t. m. v kapoli svetega Fiandika Sentjakobske cerkve V Ljubljani. Slatndsti udeleiili so se stailii Medina in neveste, bratje in Bestre — vsi v najokusnejSi oprnvi. Sla/nost vrStJa Sc je sijajno. V Ljubljani tako ira'iaiine porolce ne pomnijo.
KbroSke btikvice izdaja Filip Hideilap v CeloVci. Dobili smo 7 in 8 snopi'5, ki imata' maraikaj ngodnega; to piane poshemanjo keroSkega riarcija se nam ne dopada, ker se 2 njim kvari pravopis.
Poziv. Due 6. junija, 1886. Ieta umrl je B o-zidar Raid, doe 16. novembra 1887. leta pa Fran L e v a t i k, oba u6enjaka in s*Iavna pisatelja. oba nepozabljiv.i zulujo6emu nnodu svojema, kate-remu sta bila posvetila vse svoje duSovne site. B o* 2idar Rai6 je vzbujal zlasli svoje ozje rojake na Stajerskem, katorim je bi) neustralen in neoraahljiv prvoboritolj, ter njihov za»topnik v deieluem' zboru Stitjerskem in v diiavnem zboru. Fran Levafcik pa je kot pesnik in uconjak si pridobil neventjive zasluke za razevit naSega jezika in leposldvjn. Oba po^ivatr na Ljub'jauskem pokopaliidi.
„K tteljsko dru2tvo" je prevz^lo skrb, da po-stuvi obema spomenika, ki bodeta pri6ila o hva-leznosti Slovencev do svojih baditeijov in boritoljav.
Ker pa sta groba na takih krajih, da bi ao po dolocilih, za Ljubljniisko pokopaliS6e veljavnih, mogla napiaviti le majbna spomenika, sklenol je odbor aPisateljskega diuztva", kupiti zidauo rako, kanwr bodo prencseni ostanki Bo2idava>RaiLa in F r a n a L e v s t i k a in kjer se jiraa postavita ob zidu spomenika. To da stroSki se bodo vsled tega iz-datno povekSali in doslej nabrani darovi, ki znaiajo z i K a > L e v spomenik 600 gld , za L e v s t i k o v 560 gld., nikrkor ne zudoatujejo za napravo lepib spomenikov.
Zato se odbor wPisatcljskoga druftva" obraca do slovenskih rodoljubov, ki Se niso v ta za vse Slovence castni nam en dali svojega prispevka, ter jib nujno prosi, naj blagovole pripomodi so svojimi do-neski, da se postavita spomenika,' dostcjoa Bbii-d a r a RajdainFranaLevatika. V Ljubljani 12. maja 1388.
Odbor ,Pisateljskega driiztva*.
Setve so lotos zadosti dobre po vsem cesj»r-atvu. Prav posebno lepo kaiejo pa travniki. Trta pov-sod lepovka2e, le po nekaterth dalmatinskih krajih ne. Po Stajerskem pa jo je precej veliko pozimi mra'z unifiil. Slana je dosedaj prav malo skode naredila ia se to k vecemu le na creSnjah. Velika nadioga so gosenice iu rujavi hroSci, katerih je po nekaterih krajih vse poluo, po drugih nifi. Navadno o tein Ca-su vsako leto najhuje dezuje; letos pa je pcav pri-jetno suho in gorko vrema: da le ne bi pomanjka-valo delja. Na gorlSkem je posebno v hribih drevje prav lepo cvetelo, zato Upamo mnogo dobrega sadia Bog ga daj I
Slovar»ska vsajemnost. Ve6ini braUev ilo-veii8kih daso^is >v je gotovo zoano, da Se je OBnotalo kobcem lanskega leta v Pragi driiatvo, B6eSkoslo-Vaaski spolek'- v apomln na lanski CeSki iziet t slo* vehake pokrajine in z uamenom, da se aeznanja tor Dribliiuje LeSki iivelj sloveaskemu. Pred kratkim brali srao v oeftkih listih, da je odbor otnetijetteg* drUltVa sklenol podpirati gmotno nekatera slovenska litefama in druga druztta ter seznanjati svoje druitvenike a nj&oviml letnimi duievnimi pojavi. Podpradsedeik 'drnzUu, zhani prijatelj Slovencev in vrli iagovornik 6eikoslovenske ideje, gospod J. Lego, naznanil jo ravookar naSi ttMatici Slovenski", katerej je povorje-
t'ik in JSastni filan, da ji prif^i lot uatfloOVal. elan. !iv dokaz bratake vzajemnosti, ki se nam v zadojem eaiu vedno pogoateje kaie dejanaki. Stavat
Denai* je slepar — zato je nevaifno ka'zati ga. V Trati prav po^ostonia izginejo taki,ki ne znajo svojega denara priknvati. Mestni rnalopriduezi marsi-koga oropajo in v morjc YerSojo. Kako prediznj^n grdzoviti lopovi ae nahojajo,  vidimo iz naslednje 'dV
gospodarja. Prod nekoliko oasom pa je v PeSti zasa-dila policija nekega Siraifcza pri |tatvini, kateri je izpovedal, da je bil trgoveo v Trstu in se je ovadil, da je ondot izvrSil straihio ubojstvc.
Siraitz je bil v Trstu od meseca novembra pr. lota brez zaslu2ka. Upniki so ga nadlegovali in za-radi tega je sklonol pridobiti si denarja, detudi bi moral koga opleniti ali celo ubiti. Priaol jo na miacl, da zvabi uradnika katere koli trgaSke trgovske hise t svoj stnu, ko bi Be preprical, da ima isti denarja pri sebi ter ga ubiti. Svoj naSrt je izvrSil. Zahajal je v kreditni zavod ter opazova], kdo dobiva najveSje svote. Doe 12. januvarja t. 1. popoludne je r»tisel nesrejfini Grimrae v zavod ter prejel okolo 700 gld, Simitz je to videi; Ker je biT Grimme mriogd &!abej» nego on, sklenol je takoj baa njega ubiti. Pribli2.il se iuii je rekoS, da ima doma pismo za njegovega gospodarja in ga prosil, naj gre z njiin ua dom, da mu je izrodi. Mladenie* ga je ubogal. Jedva prideta t Simitzevo stanovanje, zgrabi Siraitz Grimmeja io ga umori. Simitz je zatem povae mirnoduSno preiskal fepe svoje zrtve, pobrai deoar ja dragocenosti, katere je naSel in potlaSil mrtvo truplo v omaro, opral pod, da ne bi se poznala kri ter sel zabavat se se svojimi znauci!                                    -    :~
Proti zori Se-le se vrne domov iu ko zapre vrata svojega stanovanja, odpre se omara in ubiti pade iz nje, Simitz se je siluo prestraSil, ali zavedel so je kmalu. Kupil je zaradi tega zeleano zico in velik okovan kovLeg, zavezal ubitemu roki in ga zaprl v kovoeg. Da ne bi se opazil smrad gnijocega trupla, polil je je z karbolno kislino ter se opraviftl svojej gospodinji, da jo rabi, ker ga boli prst. Nameraval je truplo zrezati ter s casom pometati vse koS&eke v morje. PriSIo pa jc drugaee. S prisvojenim denarjem je poplacal nekoliko dolgov, ostalo pa zapravil z malovrednimi zeaskimi. Ko mu je zacelo nedostajati denarja, napotil se je v BudapeSto. Tarn, ga je dobila oblast v roke.
Ubojnik je stanoval z ubitim od 12. januvarja do 22. februvarja, doklcr ni odpotoval iz Trsta, to je ce i ih Seat t e d n o v! Flacal je o svojem odhodu stanovanje za dva raeseca naprej in vsled tega se je branila njegova gospodinja Marija Krakovioz, da se oduose k"vceg iz stanovanja kateri jo hotel zaplcniti neki upnik Simitzov, ker je raislil, da jo obloka iu perilo v njem! Kdo bi si mogel misliti, kakSno gro-zovito vsebino ima, ker Simitz ni nobenemu povedal o svojemu budodolatvu.
Pred obsodbo pride Siraitz 21. junija. Kaj ga cako, si lahko mislimo.
Iz Amerike dohaja nazaj v Furlanijo mnogo onili druzin, ki ao se bile lani tja presclile, pa ne z zlatom, kakor so upale, ampak v najvefit revScini. —-j,Ljub je le doma, kedor ga ima iu prav ravna !a a Furlani (koloni, slabSt od gostjneev in najemnikov) ga, nimajo; posestnikov zemljo obdelujejo in jim da-jhjo vsp, kar kaj vrednega nridelajo, sami pa se hra-nijo, da se Bogn smilijo. Zarad tega trpc bedne bo-lezni, da se sploh smilijo in sejosoCutje do njih vie prccej vzbudilo, a pomagati se jim hoce §e le tieka. ko tako, kakor da bi se hotelo — ko2uh oprati pa ne zmofttiga, t.j. ubogemu kolonu najsepomaga tako, da za posestnika ostanc vse, kakor jc bilo do-sedoj. To pa je Sofia vze vefikrat razpravljala, da je nemogoce.
Izselitve v Ameriko se v nekaterih krajih ue-primerno mnoze, akoravuo se novim nascljencem on-stran morja ne godi ravno najbolje. Da je v Severn i Ameriki ze vsega preveC, je zoano. Vsled tega zafie-li so se ljudje obrafiati v srednjo Ameriko, kjer ko-pljejo veliki preliv, ki bo vezal AtlantiSko s Tiuim morjbm. Res je ondi veliko delaicev treba — ker jih sproti toliko pomerje, da jih komaj nadome§5ajo, ali gndi se jim pa tako slabo vsled grozne draginje in nezdravega pudnebja, da je ministerstvo notraujih za-dev zaukazalo vsera dezeluim vladam, kolikor mofii ovirati izselitve v srednjo Ameriko. V juzno Ameriko, v republiko Argenttno, preselilo se je letos me-seea aprila 10.000 ljudt lansko leto 7223.
Hove orgle napravili so Skrbinci na Krasu. Cast jim, ker so pred malo.leti sezidali novo corkev, zdaj pa so mnogo Lrtovali za nova orgle. Izdelala ata jih brata Zupan v Kamnigorici na Kranjskem. Ve§6aki pravijo, da so te orgle izvratno delu. Brata zupan sta vzo od pred zoana dobra mojstra za iz* delovanje orgel.
PonesreSil se je $. g. dr. Lutmao, zupnik v Gorjah v Zilaki dolini. V temui no2i je zadel na atrmo peSevje in padel tako nesrecao, da je obvi&el na nogi, ki sta se zapletli v gostem grmu. Sest ur je tako visel, dokler ga nista nasla dva delavca ter relila gotove smrti. Ves se je pretresel, pljuca ima natrgana, nog ne cuti popolnoma ,* vendar utegoe po-6asi okrevati.
Zbirka domadih zdravil, kakor jih rabi tlovensk; narod, s poljuduim opisom cloveskega te-lesa, izdal in zlo2il je Dragotin Hribar; odobril br. Fdvard Benedi(5i6, nadzdravnik usmUjeoih bratov v Sont-Vidu na KoroSkem. Pogresali amo take koji^icc med slovepcj in upamo, da bodo vsakdo a,voaoljem
segel po nj*. Sestavljena je jako previdoo ter pisana v lahko umovnem jeziku. Slu2ila bode posebno dobro prostemu IJydstvu na de2eli, ker se lakko pouffl o zdravilni moci raznili cvetlic, grmcv in korenin, ter tako v navadnih boleznih pripravi d.iber lek. — Dobiva se v „ Narod ni Tiskarni" in „Katoli§ki Bukvarni* v Ljubljani po 40 kr., 8 posto 45 kr.
^Matica Slovenska" M& lotos med dragimi knjigami tudi prvi zvezok E r j a v 4e v i k ,Zbranih sjpisov", ki se bodo prodajaii v knjigarnah gotovo viaoko mi d ceno, za katero jih dobijo maticarji. Zato vabimo svoje rojake, naj bi se v obilnem stevilu vpisali v to naSe prevnjsno alovstveno drustvo. Let--nina znaSa-2-gl.- in-so pla^a vsiiko leto naj.bilje te-kom mesoca junija. Za Gorico in goriski okraj nrevzel je poverjeuiStvo dr. Ant Gregory ic, profesor bogoslovja, ki sprejema oglase k pristopu in letnino. Pti tej prihki naproieni smo opomniti, da nekateri druitveniki niso Se poslali po svoje kojige za lansko leto, ki se nabajajo pri 5italniLnem invaji. Naj storijo to v kratkem, da ne bo nikakih uevse6-nosti.
„Naia Sloga", izborni ta list za tlaceno istrsko rajo, pritozuje se v dopisu iz Pulja (Pola) v 18. St., da nad 5000 hrvaSkih in slovenskih prebtvalcev nima niti enega duhovnika, ki bi jim govoril v sladkem domacM'm jeziku. Imeli so sicer jednega, toda Se ti-stega so jim odvzeli. Dopis krepko kliLe na tieto mesto, kjer morajo skrbeti za duSevno 2ivljenje vseh io ne le za Lahe, katerim vzdrzujejo tudi eel meaec maj na drag© troske tujega eerkveaega govornika. Radovedni smo, knj dosezejo. — Sieer pa se doga-jajo v poreSko-puljski Skofiji fl6udne stvarf. Od pre-mnogih z-,ilostnih sludajo naj podamo le jeden siucaj za karakteristiko cudnih razmer:
Cetrto nod el jo v postu naznanil je zupnik Jakob Senear v FoSkulinu v cerkvi, da od tiste nedelje naprej ne sme brati vec" sv. evangelijapo fl§5avotua — vhrvaskem jeziku, sicer mu Skof dr. Fla >p maSo vzame. Narod se je pritozii proti takim svojevoljnim spremembam cevkvanim, ki ne spadajo v podrofije bkofovo in cerkvi pae" niso na ko-rist. Ttizna Istra! Se cerkev naj bode proti tebi!
Honorar ali plada d.m Mackenziu. Iz Londona javljajo, da jo prejei ta zdravaik za doaeda-nje zdravljenje nemSkega ceaarja Friderika 8000 fun-tov Sterlingov ali 101.280 gl., radi desar se po K*em- j ciji mocno cudijo. Todu, temu se ne smemo duditi, Le beremo, da mu je nek Ameridan pladal za on sam obisk 25 000 tolarjev. Noka bogata Anglicanka, ki ga je poklicala iz Sail lloma, pla^ala je 1000 fontov stor. ali 12.660 gl. V Londonu sprejema na dan okoli 108 oseb, ki plaeajo najnianj po 5 funtov Sterlingov a!i nad 60 gl. — Po tem lehko sodimo, kak milijo-nar more io biti ta ufienjak.
Novi bankovci po goidinarji zaSoli se bodo izdajati v drugi polovici tega let*; najbrze 2e meseca juiija. Bodo menda uianjSi od sedan jih
Ponarejeno vino. V Hyeres na ju2nej Fran-eozkej »>>?lelo je ncdavno blizo 300oaeb na straSnih bolecinah - drobu, mrzlici in otrpljcnji. Zdravniki bo bili v velike; zadregi, tembolj, ker jo ve6 boloikov umilo, ne d bi jim znali zdravniki pomagati. Posre-Lilo pa se jo enomu izmed zdravnikov doznati, da so zboleli vsi tisti, ki so pili vina iz grofa Yilleneuvejih zalog. Prei-skava je res dokazala, da je vino ponarejeno in da sedriava jako mocan strup. Viuo je so-diBce unidilo, grofa Villeneuva pa zaprlo.
Apoftegmata ali izreki: Slovan, kar je, je sam od sebe. Res je sicer: Slovani smo prisiljeni u6iti se ptujih jezikov, a to jo ravno, kar nam daje veljavo in ugled !
NaSi dobri prijatelji (P!) so nas hotoli ter nas Se hocVjo se svojimi jez.ci ugonobiti, a mi smo obr-nili isti njihov jezik proti njim, 8 kojira jih tudi u* speSuo odbijamo.
Velike, v neb6 upijoSo krivice so nas trie ter nas se tarejo, a to je nam Sola, da nepresehoma veiSbamo svoje sile, s kojimi pocasi zmagujemo.
NaSi nasprotniki govor6 in piSejo, da s«no Slovani inferiorni drugim kulturnim narodom. To ni res! V istini jih ce!6 prekosujemo. A, 6e amo v 6em po-dredjeni, jo za(6; k«r smo ptujeem — podrepica.
Pro6 z obziri! Kar je naSega, naSe bodi!
Zahvala.
Podpisani izreka tem potom najtoplejSo zahvalo gospodu iupuiku na sv. Gori za uljudnost, goatilni-darjem pa za isostrezV', Posebna 6»st in hvala bodi pa slav. ditalnici v Solkanu za presr^en bratski spre-jem in go&tilnicarju gospodu Antonu MozhIi6u za izvrstno toi5no io cono poslivSb:*, ktcro bodo imeli izieta7ci v vednem spomino.
KATOL^KEGA BRALNEGA DRU&LTi
v St. Frjanu, doe 16. raoj-i lo3«.
OPBOB.
;Zalivala.
Stejem si v veliko dol^nost, zahvaliti se prav ie-kreuo iz dna svojega potrtega srea, vsem onim go-spodom duhovnim in sv « im, ki so se svojo navzofi-nostjo, govorom in petjeiu itd.povelifievali tozno slo-vesnost, ¦* ktero smo dn6 15. t. m. izrofiili materi zemlji telcsne ostanke pre5. g. Janeza Bevka, vikarja na Grahovein, preblagega mi strijea in velikega do-brotnika.
Tem potom si usojam znancem io posebno du-liovnim, svojim sobratom. priporofiiti raiijcega v posebno molitev. Bog plati vsem 1
V Gorici, dne 24. maja 1888.
Dr. France Sedej
profesor bogosloyja.
„Slavija"
Iv^ajemno zavarovalna banka v Pragi.
Cast nam je naznanjati, da smo vrhni zastop za poknezeno mejno grofijo GoriSko in GradiSko izrom'li gospodu
Josip-a Valencic-u
v Grxwrici
in da je nasa pisarna od 15 .t. m. naprej v ulioah S. Chiara St. 8. blizu gimnazije/
Glavni zastop vzajemno zavarovalne bankc „SlavUeM v Ijuliljani.
„SLOVANSKI SVBT,"
slovenski Lasopis, ki izhaja dae 10. in 25. veakega nieneca na 15. velikih straneh, objavlja polittine Llanke in spuo kulturno vsebino, kakorgni so za nago in sedanjo dobo, zlasti avstrij-skim Slovarom, jako potrebni in vafcni. Priobfiuja provodo slo-vanskib. del, dopise iz slovanskih doz«l in drzar, vesti, dogodko in slovansko knji&evnost. Cene jo nenavadno nizke.
99@lova,nslLi SvetCtf  stoji: za colo leto 5 gld., za pol lota 1 gld. 50 kr., za Cetrb lota 75 kr.
Narocnina se po»ilja upravniStva „Narodne TiBkarne" 7 ljubljani _____________________    Tzdajatelj: Fran Podgornik-
Kazirliis.
Nazuanja se, da je dne sv. Resnega telesa v Komnu zabranjena vsaka javna prodaja blaga in vsaka barantarija.
2UPANSTVO  V KOMNU dne 12. maja 1888.
Josip Bizjak,
CIVILSKI KROJAO V GORICI (pri moattt) dela raznovrstce
I od 3. do 5. gl  in sicer: jopifie od 2. do 3. . gl.; hlaLe ali pa zivotnike od 50 kr. do 1 gl.; suknje od 3. do 6. gl.
Narocila po zelji izvrSuje po najnovejsem > kroji in za vsak stan po poSteni ceni. Uzorce I poSilja po zahtevanji na ogled.
TekoSe zlato,
teko6e srebro, .0
ite 0 no (\
s katerim vsakdo lahko pozlati ali posrebrni okvire in lesene, rudene, papirnate, usnjate I in vsakoSnje reBi, da so prav krasne In trajno , svetle. 1 steklenica s fcopifiem se dobi za 1 ' gld.; 6 steklenic za 5 gl. s poStnim povze- , Ijjem pri S. FEITH-U v Brnu na Mo* ravskem.
St. 136tOp.
Oznanilo.
Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta) nstanovijene po grofu Thurau v Gorici, naznanja, da due 11. junija t. 1. zacne javna AraLba (kant) nerescnih zastav I. cefcrt leta 1887, t.j. tiste, ki so bile zastavljene meseca jamivarja, februvarja in marca 1887.
V Gorici dne 4. maja 1887.
kakor jih rabi slovenski narod j S poljudnim opisom CloveSkega telesa,
Izdal in zalo2il Dragotin Hribar.
Odobril br. Edvard Benedidid, nauzdrav* I nik usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroskem. ,         Ta slovenskemu  narodn   zeio   koriatna
I knjizHss dobiti je v .NARODNI TISKARNI"
t Ljubljani, Gospodske ulico at. 12. — Staue | 40 kr., po poati 45 kr.
f5
k J. Pal,
Y Gorici na Travniku
^j uci eljem pa cene so posebno znizuje.                ^
fe          Priporocoje se p. n. castitemu  obcinstva,  fe
k da bi  blagoljno hodilo k njemu  nakupovat ia  k
tf oarocevat.                                                        g
§t. 666,
Eazpis ucitelj. slwzeb.
Y tern okraji se s tern razpisnje sluzbe neiteljev-voditeljev enorazrednie na Berjah, v Gradiscij v Ligu in v Vedrijariu.
Dohodki so 3. pi, vrste poleg de2. sV po-stav 10. marcija 1870. in 4. marcija 1879.
Prosnje s postavcimi spricevaii sposobnosti, za zvunanje prosilce se spricevaiom c. k. okraj. zdravnika, je vioziti do 24. jonija t. 1. sera-Ie po predpostavljenih oblastnijah.
0. E. OKRAJNI SOLSEI SVET, Y Gorici,  6. maja 1888.
Gospoda G. PICOOLI-JU, lekarj, €pri angelu* T LjabJjani.
Moj sin je trpel skozi dve leti vsled gastralgje, slabegapre-bavanja in jzelodcnega .krea, da ga je ta bolezen vsega shujSala in skoro nnicilu. Pri njem pe-Bknfial sera vsa sredstva', ki nam
!jih naia rid* zadaje inr tudi niseci pozabil najrbzlifinej&ih ru-dninskih rod*. Tod» zboljiek bil je le za malo trenutkov. Slednjic si domislim, posluziti se VaSe zelo pohvaljene esence za ielo-dee, in vspeb je bil tako no gel in sijajen, da jo moj sin porabivii samo 6 ateklenic popolnoma or-dravel.
. jrri takera vspebn morem VaSo esenco le najgorkeje priporoiati vsem trpe3im rsled alabe prebave, slate iile itdV, ter Vaa tudi puoblastim, da to spricevalo moje br aleSnosti kot t resnici zasloieno pohvalo tudi razglasite.
V Trs tu 1887.
Br. Leon Levi.
la i pdaj
v Gorici pri Sv. Roku, via Canonica st. 6, z dvoriScem in vertom; ima vsc komoditete za za-sebnika, kakor tudi za obert ali tcrgovino. Cena primerno nizka. jPodrobno pive uredni§tvo
MARMACELJSKE EAPI/JICE
^v     bo izvrsttio zdruvilo   za  vae  Self d«
s;S  <Seve boluzni: nepruscgljivo zdravilo
/*&% so ob slabej slasti do jedi, sla-
bem V2d.uliu,  napenanji{ ki-
MARTIN POVERAJ, f-2             civilski in vuja§ki krojafi.
BOGATA ZALOGA
||j  VSAK0VA8TNEGA SUKKA
tor izdelatiili stiltnenili oblek
in sicer jpo uasledjjjih ccnah:
fi
alem zdrgovanji, zvijanji po  J j n
tr&buhu, prehlaienji zelodca,
zgagi, nabiranji skamenelca, za
odpravo pieobilne zlerce, ble-
dice, gnjusi in riganja, glavo-  «r
bola od zelodca, zelodcevega ¦$&
kr6a, je proti otrjenja in zagati, Jf
preobjedi in prenapitji, gLstam, bolezm na  H
vranici, jetrab i» zlati ziii.                             k
Cena   roale  steklcn'co z nn^nanilom   vporabe   JT
je 35, veije pa 60 kr.   Osrednja razpoSiljavnica jo   "^
v Kromerizah.                                                                  >g,
Marijaceljske kapljice niso skrivsno zdra- jT
vilo.   Njih soatanskt deli so miziianjeni na listku o    y
njib. vporabi.                                                            sfc
Prate Marijaceljske kaplje so dobo skorej   X
v vseh  lokarnab v ovitku z rude^o  ziinmko  zgorne   nT
podobc zalopjjunem.                                                  ¦*
V Qorici jib imnjo lekaine Gironcoli,  Crista-   J
folotti, KGrner in Pontoni; v Sczani pa Philip Kitschel.   Y
A           KIBJCETO VALEC            JL
||| je edini sloveuski, gospodarski lint » podobami, " ki izhaja drakrat na mesec nacoli pnli. in pri-naSa poljedelsko, Snrinarske, vinarskoin drugo Slanke, gospodarsko novice ter dnje ntnocin'kom svojim • dobre gospodnrske sveto. „Kmefovalec" stoji na leto 2 gld., za gg. ufiitelje in knjiznico ljudskth Sol pale 1 gld. ffaroSniki, ki-vstopijo med lotom, dote vae iziSIe iterilke tistsga lotnika.
Bpomladanako in letae obl.-ke od gl. 8  naproj ?4
jopice
n                „     hlace
n                n     suknje
8alonska obloka   ....
obleke za deklice in degke
plasci za dom in za doL   .
4.50 2 50 9.— 25.— 1.30 9.-
Narodila se po Mji izver§ujejo po lw najnovejSem kroj za vsak stan in po [G| •Dogteni ceni.                                        '¦
Vzorci se poSiljajo po zahtevanji
u najnove
IBJ poSteni
y
na ogled.
»1
1
!§17 U, si Hni, mproli vojassiel
TKTNAR
(je list 8 podobami, ki prinaSa sadjarske in sploh yrtnarake Slanke In izhaja dvakrat na mesec.,, Vr-tnatja" dobe naroSniki „Kmelovalcfta zastonj.
n
m
J: l a,llL>4Apim Karl pi. Braun ai taji-
To 7 P f Si ne U2rokuJe Kikakih teiiav , profaagor pi- Bamberger ga Daaaji' Grr6 Hk i     »dela bo3J »spegno, ko druge grenke vode,"
Zahteva naj se vedno in razlodno t FliAN-CA J02EFA 6BENKI VRELEC. Zaloge povsod. V Gorici: lekar jjosp. Cristofoletti, in A. Seppenhofer. RazpoSilja se iz Bu-dapcSte.
Cudovite kapljice
sv. Antona Padovanskega
Jo priproato in naramo adrarilo fa prava dobrodojna pomod in ni treK„0! g b be,ed., da 80 doko^o njibova Cudor ta nioc. Co 6? lo rabijo nokoliko dni, "SJ* in pre one,o prav kmalu nnjtrdovrLSll lodSne bolnti.   Prav kvrJo SSzo
t lekarn. Alia Ma-donaa r Konninu          °"B* Rovis m
Kna «teklenioa HUne 80 ootcot.
m
i
t
»
Radenska kisla voda in kopalisce.
Radenci na slov, Stajerskem  ob vzno2ji Slovenskih goric.
IT a* rrA—nvrllnn irnrlo Hadenska kisla voda ima mod raomi erropskimi kisleci najvec natrons in JiUfc JBurilf llU«l VWU«1» ut|ja. poiebna njeua lastnost je, da pomaga pri vseh boleznib, koje dobi clorek vslpd prevoliko kisline v nvoji vodi, kakor pri hudici, pri kamnu v ieiodou, mehurji in ledloah, ter je neprecenljivo zdrnvllo pri zlati Jfli, pri boleznlh v mehurji pri zasllienjlh, kadar se napravlja kisfina v Model in drevesu, pri vredu katarih in Sivfinih boleznlh.
Hn+ nuntfifna t7^J*i VsIed °:'-1"0 °0|ene Valine in oglenokislega natrona, prljetnega okusa in JMIl IlclIIII/jIItt VUUa. moSnega penenja je radenska l-'.sla voda najbolj priljubljena poiivljajofi* plja5a. Pome3ana s kisiim \.nom ali s sadnim sokom in sladkorjem je moifno Sume<5a, iejo gaseoa pijaLa, kojo imenujejo mineraini Sampan'".
AhvaiuiralnA m\iw*f»\rl\i\ Jako raz?trjena jo in mnogo se rabi radenska kisla voda l<ot vnrstvo UllVarOVaillO ZIMiaVIIO. in ,dravilo .-oper davico, Skrlatlco, mrzlloo in kolero. frAnnli in cranAVini*i Kopoli se pri.e;uiejo iz zeleznate in Male vode z razuovrstno gorkoto. AV|fl711 111 aUtUWUIIja. Skuan'a ufii, it. pomagijo posebno zoper: hudico, trganje po udih, j'enske boleznl, pomanjkanje krvl, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.)
G>lff»fiA.lrieIi   lUli   lrrt^   itlvavtln    Liter radenske kislo vode ima v sebi 006 gr. dva-t5ljenO-KlSH   HIIJ   KOI   ZaraVlIO.   kmm ogijCno.ki8lega  1*1*^3,  to je mnozma,  ki se Uy.ko prekora&i pri enkrainem zavSit'm.   Kolike vrednosti je ta jnko moCan  lu^n'k kot zd aTiio,   dokazujejo G^rrodovi poskusi. ki to sn v««at-.o..ci-! «„»-jjij   n-i «.......     - ...j ._ i._—.              -               i:t. t..,;...
i
V,
s
..... r______. K.. vHiMwiuuiii zavzinsn.   Jioiike vrednosti je ta jako moSan  lu2n'k kot zd aviio,  dokazujejo
C**rrodori poskusi, ki co so vsest; anskt potrdili. Poloiil jo koScke kosti in hrushincev od protinnstih bolnikov r enako moCne tokocino kalija, mntrona in litija, Pivi dve nisfe skoraj niS vplivali, slednja pa tako odlofno, da so bile protinastib snovi navzete kos'i v kratkem prosto vho nesnage, To ga jo napotiio, da je zacel po-skuSati % litijem pri protinastih bolnikih, kojib scavniike prevlnko so postajale vedno manjSe ter koneSno po polnoma prenebaie. Vspehi, koje so dosegli pri enacih razmorah tudi drugi zdravniki,
Ceuike razpoiilja matosj in franko kopaliida radenske alatine na 8tajevtikem. Y zalogi ima kislo vodo P. Sollinger v Trstu.
***** if ritmm wedwfc U. K(«W - HUxiim^ TUkmi
Quiet,
1
i
J