Celoletna naročnina znaša K 2 —.	&§&&&&•&& Posamezne številke po 10 vin.
Uredništvo: Franc Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna). sx6>- Upravništvo: Ivan Podlesnik, Ljubljana (Katol. tiskarna).
Št. 1.	V Ljubljani, dne 4. aprila 1908.	Letnik I.
Mladost.
Mladost — kdo je ni vesel, kdo je ne ljubi ? Mladost — prijazna beseda, ki zaneti nove upe v srcu in voljo podžiga k delu! Naj bo to ime našemu listu vselej znamenje, v katerem bo delal! Bodi mu najboljše priporočilo.
S to obljubo sc »Mladost« napoti v širno domovino. In kdo je ne bi prijazno sprejel, ko jo je živa potreba rodila?
Na tisoče je naše mladine. Ona je naš up, življeivski sok, ki premlaja našo organizacijo, najbolj vsprejemljiva za vsako dobro misel, najbolj voljna jo izvesti. In vendar do-zdaj ni imela glasila, ki bi tudi njo oživljalo.
To našo mladiko — naš list — bomo zasadili v že obdelano zemljo. Saj imamo krepke in čile mladeniške organizacije! Vsem za zgled je štajerska. Nikjer pri naših prireditvah ne manjka vnetih štajerskih fantov. »Naš Dom« je njih prapor. Potem so naši telovadci širom vse slovenske domovine. 2e zdaj jih je 600, pa so se stoprav začeli gibati! V naših izobraževavnih društvih se zbirajo ukaželjni kmečki fantje in mladenke — list jih bo še bolj vnemal za delo. Tudi med člani Marijinih društev si želimo prija-tel:ev, kajti marsikdaj bo morala naša borba za krščanske vzore biti skupna. Ne smemo pozabiti dijakov — najbolj so v nevarnosti, da jih nasprotniki ofnamijo. Z »Zoro« bomo korakali k istim ciljem. Delavski mladeniči bodo »Mladost« s pridom čitali. Na Koroško bomo radi ponudili pomoč po vedno večji izobrazbi stremečemu ljudstvu. Prav željno pa hrepeni »Mladost« na Goriško in v Primorje, kjer so sovražniki krščanske omike zasejali obilo ljulike med ljudstvo.
Dal Bog, da bi naš list vse te sile združil in jim mogel biti zvesti glasnik!
Vprašaš po naših načelih? Krščansko-demokratiško, to ie naše geslo! Nikoli naj nam ne bo le prazna beseda.
Morebiti se oziraš po nasprotnikih,
>svobodomiselcih«, radikalcih itd.? Ne maraj za nje.: njih hvale ne išči, za njihove ugovore sc ne brigaj! Šli bomo svojo pot naprej, po nasprotnikih se ne bomo ravnali. Da jih le v delavnosti prekosimo! Saj nas ni malo!
Hočeš še kaj vedeti?
Vzemi v roke list in beri!
Če postaneta prijatelja, dopisuj vanj, agitiraj zanj, pridobivaj mu naročnikov! Saj je tako poceni. Naj bi postala »Mladost« za vedno ljubi gost v vsakem slovenskem do--mu!
Svobodna misel.
Ni je besede, ki bi bolj glasno pričala o duševni nezrelosti tako imenovane radikalne in liberalne »omladine«, kakor je beseda — svobodna misel. Od Krkonošev do Adrije oznanjajo, da se bore za svobodno misel, a če jih človek prime za besedo, ne vedo ne kod ne kam, in pokaže se, da so kakor klepetec na hruški, ki klopoče, ker piše taka sapa. Biti za svobodno misel, je moderno, a »omladina« bi bila tako rada moderna! To je tista sapa, ki goni klepetce misli svobodne!
Razložimo nekoliko to tako imenitno besedo, da vidimo, kaj tiči v njej!
Svobodomiselci bahajo, da svobodno mislijo. Kaj se to pravi? Ali se pravi, da mislijo, kar hočejo? Da lahko mislijo ali ne mislijo, da lahko mislijo to ali ono, to jim že radi priznamo. Kdo pq ni svoboden misliti ali ne misliti, misliti to ali ono? Sedaj mislim na kas potem pustim tisto misel in začnem razmišljati kaj drugega. Včasi seveda se mi zapiči
kaka misel v glavo, da se je le težko znebim. So ljudje, ki jih kaka predstava kar preganja in jim ne da miru, tako se jim je zapičila v možgane. Taki ljudje so bolni. Pravimo, da imajo »fiksne ideje«. Zdrav človek je pa dosti svoboden v svojih mislih.To tedaj ni nič, s čimer bi se svobodomiselci mogli bahati.Skoraj lažje bi rekli, da imajo »fiksno idejo«, ker neprestano ponavljajo, da svobodno mislijo, kakor da imajo samo oni glave'. Ali hočejo reči svobodomiselci, da mislijo in sodijo o vsaki stvari, kakor hočejo? Mogoče, a tedaj jim zato nc_ borno pridevali posebne modrosti. 2X2—4. Svobomiselci lahko trdijo, da je pet, te svobode jim ne moremo kratiti. Morda tudi lahko tako mislijo, a to naj nam milostno dovolijo, da nekoliko podvomimo o njihovem bistroumju. Kdor lahko misli, da je 2X2 = 5 in je prepričan’o tem, kar misli, ta je lahko svobodomislec, a — brez zamere — prav o mislec ni in v glavi mu ni vse, kakor bi moralo biti. To sicer ni kdove kako prikupljivo povedano, a je resnično, resnica pa nad vse!
Resnicanadvse! Tudinadsvo-b o d o! Misel, sodba se mora ravnati po spoznanju, spoznanje pa po stvareh. Pameten človek gleda, posluša, opazuje, preiskuje, da spozna kako in kak Kakor spozna, tako sodi, in kakor presodi, tako reče, in kar reče, tega ne prereče. To je moško, to je pametno. Seveda se kdaj, če ni še dosti pazen, lahko zmoti. Če spozna zmoto, jo tudi prizna, in zmota že ni več zmota! Tako so ljudje včasi mislili, da se sobice suče okoli zemlje. Tedaj še niso imeli vseh pomočkov, da bi bili natančno opazovali, na oči pa se res zdi, kakor da solnce v, ha ja in zahaja. Dandanes vemo, da se zemlja vrti okrog sobica. Tako se človek lahko moti, a neumno je govoriti, da nam je svobodno soditi tako ali tako. Svobodno morda, pametno gotovo ne! Resnica nad vse! Resnici se mora ukloniti človeški um. Kakšen svobodomislec je človek, ki samovoljno svoje trdi, četudi je v očitnem nasprotju z resnico? Tak svobodomislec je tudi dolgoušec, ki pomoli glavo v abecednik na stran, kjer so napisani samo o in u. pa trmoglavo venomer riga i—a. Ali ni tako?
Toda, morda hočejo svobodomiselci le reči, da hočejo sami vse premisliti in da nočejo nobene misli od koga drugega. To bi bila neka svoboda, ampak — reveži ti svobodomiselci! Odprite atlas, knjigo z zemljevidi. Koliko je krajev, ki smo jih sami videli? Kaj bi vedeli o zemlji, če bi vedeli le to, o čemer smo se sami na svoje oči prepričali? Odprite knjigo zgodovine! Koliko je dogodkov, ki smo jih sami doživeli? Kaj bi mi vedeli o človeštvu in njegovi zgodovini, ko bi vedeli le to, čemur smo bili sami priča? Poglejte v življenje! Kai bi bilo z napredkom, ko bi bili le to, kar smo mi sami spoznali, iznašli, nare-
veško življenje se opira na tisočletno
vsega človeštva. Nobeden ne more sam vsega spoznati, vsega preskusiti, vsega dognati. Največ stvari mora verjeti, t. j. zanesti se mora na druge, ki so tiste stvari sami videli, slišali, opazovali, dognali. Ubogi svobodomiselci, če bodo živeli le od svojih misli! Mnogi bo moral letati okrog pol nag in sestradan, ker ne kuhe ne noše ne bo sam iznašel!
O,	svobodomiselci sami čuda mnogo verjamejo in morajo verjeti. Verjamejo, da ni Boga.. Kdo je to dokazal ? Nihče; veriamejo, ker tako pravi nemški brezverec Haeckel. Verjamejo, da je svet večen. Odkod vedo to? Zopet jim tako zatrjuje Haeckel. Verjamejo, da je človek iz opice. Kako to? Zopet pravi tako Haeckel. Verjamejo, da po smrti ni nič. Zopet jim tako ukazuje Haeckel. S v o b o d o-m i s e 1 c i se i m e n u j e j o zato, ker nočejo verovati Kristusu. To je vsa njih svobodna misel! Vse svobodomislec lahko verjame, vsako brezumnost, -vsako norost — in norost je tajiti Boga, norost je tajiti posmrtno življenje! — vse lahko verjame in vsakemu, samo Kristusu ne. To je svobodomiselstvo in nič drugega ne! Sedaj pa vprašamo: Ali je to resnično svobodomiselnost ? Če so svobodomiseln i, ii_a j verjamejo, kar se jim polju b i, a puste naj tudi nam svobodo, da verujemo, ko m u r m i hoče m o! Nam pa je Kristus, Modrost božja, Luč od Luči, neskončno več, kakor vsi modrijani s svojimi umovi, ki so kakor majhne lučke majhnih kresnic! Zgodovina, ki nam priča, da je živci Cezar ali Napoleon, nam tudi priča, da je živel Kristus. Priča nam, da ie bil najvzornejši in največji človek — brezbožni Renan sam to priznava — a priča nam tudi, da je moral biti več kakor človek. Najvzornejši, iiajčiste'ši, najblažji je sam trdil o sebi, da je eno z Očetom, da je bil, preden je bil Abraham, da je Pot, Resnica in Življenje — in to je potrdil s čudeži: zakaj mu ne bi verovali? Ali ni taka vera dostojna svobodnega človeka? Ali ni pameten človek dolžan verovati Resnici? Hlapčujte svobodomiselci brezverskim mo-drakom, naša vera zajema svojo moč iz božje Modrosti!
Pameten človek je dolžan ukloniti se resnici. Le norec je svoboden, da brezumno veže brezumne reči. A neka druga svoboda je, ki jo mi oznanjamo: to ie s v ob o d a od predsodkov, svoboda od nap u h a, s v o-b o d a od strasti. Strasti, napuh in predsodki, ti so krivi največ zmot; strasti, napuh in predsodki so krivi največkrat ali vselej, da človek izgubi vero; strasti, napuh in predso-ki so krivi, da je tudi mnogo slovenske »omladine« — svobodomiselne. O svobodi govori, a je sužnja strasti, napuha.in predsodkov!
To svobodo oznanjamo mi. Ta svoboda je nam vzor! Če se osvobodimo bolj in bolj sti, če si ohranimo svobodno dušo, očuva-
dili ? Človeška veda, človeški napredek, člo- str osti, i
ily^WŽt6to srce — tedaj bomo zares svobodni
/v
Tedaj bomo hrepeneli in hiteli kvišku, kjer je spoznanje, kjer je izobrazba, kjer je resnična - inteligenca! Svobodne naj bodo naše misli vsega, kar je sirovo,neplemenito, a tudi vsega, kar je zmotno in blodno. To je naš prapor, prapor prave misli svobodne: proč z lažjo, proč s sleparstvom! Mi hočemo, da slovenska mladina svobodno izpoveda vse, kar je dobrega, kar je lepega, a tudi nad vsemi lepimi mislimi najlepšo misel, m j s e 1 k r š č a n -s k o!
Vzgoja značajev v telovadnici.
(Albert Jeločnlk.)
Kakšen namen ima mlada, od dne do dne z nanovo ustanovljenimi telovadnimi odseki naraščujoča armada poštenih slovenskih mla deničev? Poleg tega, da hoče ta armada postaviti v svojih telovadnicah disciplinirane in telesno-krepke vrste, hoče v posameznikilt vzgojiti tudi trdne in poštene značaje.
S tem , da se vsak mladenič, ki pristopi kot član k telovadnemu odseku, zaveže redno obiskovati telovadnico in biti strogo pokoren svojim predstojnikom, se uče telovadci reda; pokorščine in ponižnosti; z druge strani pa se uče tudi zavedati se svojih dolžnosti. Enakost in odkritosrčna bratska ljubezen, ki mora vladati v vsaki telovadnici med posamezniki, pa dela srca mladeničev plemenita in jih skuša obvarovati medsebojnih prepirov in sovraštva.
Dalje si z redno in vsestransko telo-vadbo mladiniči ne krepe le teles in mišičevja, marveč krepe si tudi svojega duha in svojo voljo. Duh in volja zapovedujeta telesu, da se isto v telovadnici suče in premika na povelje učitelja. Ne telo, marveč duh in volja vodita telo. Ta dva porabita le telesne sile do popolne izvedbe te ali one vaje v telovadnici. Duh telovadca in ne telo je torej tisti činitelj, kateri zapoveduje telesnim močem, da so pokorne volji.
Jasno je, da ta volja, katero si je pošten mladenič pridobil ali vsaj utrdil v telovadnici, spremlja telovadca tudi zunaj telovadnice in ga podpira v velikih bojih, katere ima mladenič često prestati med svetom. Zato gorje mladeniču, katerega telo prevladuje voljo, zakaj zapisan je med tiste, kateri hite proti moralni pogubi!
Poglejmo si torej mladeniča-telovadca, krepkega po telesu, zdravega na duhu in trdnega v volji. Ni !i tak mladenič pravi vzor značaja?
Ali ne vsebuje tak značaj, zgojen v ponižnosti, pokorščini in verskem duhu, tudi najbistvenejše lastnosti značaja — poštenosti? Gotovo!
Tak pošten značaj bo gotovo vsepovsod! zastopal resnico in po isti prišel do samospo-znanja. Skušal bo presoditi in spoznati same-
ga sebe ter svoje slabosti nadomestiti z vrlinami. Zavedal se bo dalje ne le pravic, ki mu gredo, marveč tudi svojih dolžnosti, ki jih ima napram samemu sebi, napram Bogu in domovini.
Izobraženci med ljudstvom.
Nikomur izmed našega izobraženstva ničesar nočemo očitati, ako razpravljamo o tem, kako naj izobraženec med ljudstvom dela. Pomnimo to: Ne gre za to, da tožimo, češ,' naš visokošolski, ozir. srednješolski dijak, naš pravnik, naš profesor itd. nima nič stika z ljudstvom, temveč to je treba povdarjati, da se v tem oziru med nami še zdaj premalo stori. Ni samo naSlovenskem tako; celo tam, kjer je visoko razvito ljudsko-izobraževavno delo, pogrešajo precejšnji del katoliškega izobraženstva, kjer ga najbolj rabijo. Bilo bi strahopetno in napačno, če bi to hoteli sami sebi prikriti. Mnogo je izobraževavnih organizacij med nami, o katerih delovanju poročajo časopisi samo enkrat: takrat, ko so se ustanovile in potem nikoli več. Vzrok je večkrat ta, da samo eden dela, recimo duhovnik, ki pa ima drugega dela črez glavo. Seveda — mnogo je temu krivo to, da imamo sploh premalo našega izobraženstva. Ne da se pa tajiti, da si tudi nekaj naših ljudi še ni na jasnem.,kako in kje bi se dela poprijeli. Berejo z zanimanjem naše časopisje, udeležujejo se političnega življenja, zanimajo se za znanstvena vprašanja, posegajo tudi v boj med tem in onim svetovnim naziranjem — pa tudi tukaj jih je nekaj nepodjetnih — težje pa sc lotijo naravnostnega organiziranja. Ne du bi jim volje manjkalo, ampak težave se jim zde prevelike in večkrat je to delo tudi nehvaležno.
In vendar je tako delo dandanes nujno potrebno. Kajti dijak visokošolec n. pr. s socialnopolitičnim delom med ljudstvom ne pride navzkriž s svojimi strokovnimi študijami, kakor tudi drugi izobraženci ne. Kaj je dandanašnji zdravnik, ki bi ne proučeval socialnega zdravstva, stanovanjskega vprašanja, bolezni, ki nastopajo kot posledice posameznih delavskih strok in ki ne bi nato delal, da se povzdigne splošno zdravstveno stanje celega prebivdVstva s pomočjo zdravstvene postavodaje in povzdige nravstvenega življenja? In kaj pomeni pravnik, ki narodnega gospodarstva ne pozna v praktičnem delu? Nekateri se zato odtajajo ljudstvu, češ, ker je za vse plemenito nevsprejemljivo. Ta ugovor se večkrat sliši, kot se misli. Zlasti, kadar gre za d e 1 a v s t v o, se marsikdo pomišlja. Toda — naše delo nikakor ne obstoja v tem, da bi slepo vse hvalili, kar se v ljudstvu dogaja, temveč ravno v tem, da 1. kar je sk bega v ljudstvu skušamo razumeti, 2. da de lamo na to, da se odpravi in izboljša. Ravno zato se delavec udaja alkoholu in posipovi,
ker ga izobražencjši in bogatejši sloji zanemarjajo. Če ga pa boš vzbudil k razumevanju višjih vprašanj, se boš čudil, kako je silno prožen njegov duh in kako za vse dobro dovzeten! Nekateri prihajajo z ugovorom, da je delo med ljudstvom nujno pre-splošno in preplitvo. Z njim da se pospešuje napolizobrazba, bodisi za predavatelja samega bodisi za poslušavce. Toda to le vsled tega pohaja, ker dotičniki ne vedo, da je na-polizobrazbi lahko odpomoči, ako sc vode-telji kurzov 1. dobro pripravijo, 2. vzdržujejo med poslušavai strogo disciplino, 3. predavajo po določenem načrtu in 4. stopnjema. Kdor se'pa na pomamkanje časa izgovarja, s tem sploh ne govorimo.
Pravzaprav pa gre pri tem vprašanju zato, kako naj se izobraževavno delo med ljudstvom vrši. Nekaj misli: 1. Dijak srednješolec naj se sam izobrazi po primernih knjigah v stroki, ki mu najbolj prija. 2. Udeležuj se poduka. 3. Dijak visokošolec pohajaj na vseučilišču narodnogospodarska in modro-slovna predavanja. 4. Vsak dijak bodi član S. K. S. Z. V počitnicah sodeluj v njej dejansko. 5. Poživeti se mora delovanje »Slovenske dijaške zveze«, ki nekoliko spi. 6. Dijaki visokošolci naj sodelujejo pri delavskih izobraževavnih in strok o v n i h d r u-š t v i h, kar se je dozdaj precej zanemarjalo. 7. Na deželi imei stika z izobraževavni-mi društvi in »Kmečkimi zvezami«. 8. Sodeluj pri slovenskem z nanstvene m časopisju, da se vadi obdelovati znanstveno socialno-politične snovi. 9. Imej stika z m a-r i j a n s k o organizacijo, kajti tudi tu je polje za ljudsko izobrazbo zelo hvaležno. 10. Dijaki visokošolci naj resno mislijo na priredbo kurzov za delavce. Na Nemškem je to izvedeno — pri nas je zato dovolj prilike (Idrija, Jesenice, Ljubljana). Stori se to lahko v strokovni organizaciji sami. 11. Imej tesno zvezo s kmečkimi in delavskimi, ozir. telovadskimi mladeniči, ki obetajo postati voditelji izobraževavnih društev, ozir. K. S. Z. 12. »Le o n o v a družb a« zbiraj okoli sebe in izobrazi ves inteligentni naraščaj. V letošnjem zimskem tečaju ni bilo n. pr. nič večerov »L. D.«. To je pomanjkljivo! Starešine naših akademiških društev, ki so zdaj v javnih službah, nimajo medsebojnega stika. V tem oziru duhovščina v<*iko bolj skrbi po svo;ih duhovniških zvezah (»Sodalitas«) za izobraževavno in socialno povzdigo samega sebe in ljudstva kot naši posvetnjaki. Tu je treba nujne odpomoči! V tem oziru kaj storiti, je naloga »Leonove družbe«, ker ne kaže ustanoviti nove organizacije! Kako žalostno je, da se toliko zmožnosti in znanja, ki z njim naši laiki razpolagajo, ne more tako vsestransko razviti, kakor bi bilo želeti!
Na delo!
Proste vaje za letošnje Javne nastope.
I.	Prosta vaja.
A.	Iz spetne stoje, roki stisnjeni v pest:
1.	Soročno predročenje; 2. drža; 3. drža.
B.	1. Odročenje — zakoračna stoja z desno nogo (na celo stopalo); 2. drža; 3. drža.
C.	1. S priročenjem z desno roko (leva vstraja v odročenju) pol obrata v desno (na obeh petah) — zopet odročenje z desno do odročenja (soročnega) v razkoračili1 sttiji;
2.	drža; 3. drža.
D.	1. Priročiti in prinožiti (desno k levi) do priročenja v spetih stoji; 2. drža; 3. drža.
II.	Prosta vaja.
Priročenje v spetih stoji, roki stisnjeni v pesti.
A.	1. Zaročno krčenje rok na prsih; 2. drža; 3. drža.
B.	1. Sunek v odročenje — spojeno, od-nožna stoja z desno (na prstih); 2. drža; 3. drža.
C.	1. Z zamahom z desno roko ob truplo v levo, in s polovico obratom v levo — do soročnega vzročenja v zanožni stoji z desno (leva roka gre po na'krajšem potu do vzročenja); 2. drža; 3. drža.
D.	1. Priročiti (ob straneh dol) in prinožiti (z desno k levi) do priročenja v spetni stoji; 2. drža; 3. drža.
III.	Prosta vaja.
Priročenje v spetni stoji, roki stisnjeni v pesti.
A.	1. Odročenje; 2. drža; 3. drža.
B.	1. Celih kolebi navzdol (desna nad levo) do vzročenja, — spojena odkoračna stoja z desno; 2. drža; 3. drža.
C.	1. S polovico obrata v levo (hipno) v poklek na desno koleno — roki po najkrajšem potu do predročenja: 2. drža; 3. drža.
D.	1. Vsklon s priročenjem (po najkrajšem potu) do spetne stoje; 2. drža; 3. drža.
IV.	Prosta vaja.
Priročenje v spetni stoji, roki stisnjeni v pest.
A.	1. Vz roče nje (skozi predročenje); 2. drža; 3. drža.
B.	1. Predklon — (poklek na desno koleno) — roki vspredaj dol do zaročenja; 2. drža; 3. drža.
C.	1. Vsklon do predkoračne stoje z desno in soroč preročenja; 2. z zamahom z levo roko v levo, do odročenja (desna ostane na mestu) pol obrata v levo (na obeh petah) do odročenja v razkoračili stoji; 3. drža.
D.	1. Priročiti in prinožiti (desna k levi) v spetno stojo; 2. drža; 3. drža.
(Vsaka vaja se izvrši osemkrat!)
Seja „Zveze telovadnih odsekov" v Tržiču.
V s spomladnim snenom pokriti Tržič so prinesle mlade čete naših telovadcev na praznik, dne 25. pr. mes„ ne samo pomladanskega solnca, ki jih je spremljalo na poti iz Podnarta, temveč še več navdušujočega solnca ljubezni v svojih srcih pod rdečimi srajcami lepih svojih uniform. Izmed osemnajsterih dosedaj obstoječih odsekov jih je bilo ta dan v Tržiču zastopanih 11, in sicer: Ljubljana (10), Kamnik (1), D. M. v Polji (2), Horjul (1), Celje (1), Mengeš (1), Škofja Loka (J), Jesenice (8), Radovljica (3), Št. Vid (1), Tržič vsi člani. Drugi odseki pa so se opravičili ali pa so pooblastili učitelje ljubljanskega odseka, da jih zastopajo. V Podnartu, kjer so zastopniki izstopili, so jih čakali vozovi, na katerih so se odpeljali telovadci proti Tržiču do prijazne Aljančičeve gostilne- pred Tržičem, kjer so jih sprejeli telovadci tržiškega odseka. Od tu so vsi odkorakali v čveterostopih v Tržič, kjer je daroval ondotni župnik veleč, gospod svetnik Špen-dal slovesno sveto mašo in imel med isto cerkveni govor. Tržičanom je nastop mladeničev na ulici in v cerkvi gotovo imponiraj, kajti pri vsaki hiši in zlasti na glavnem trgu je bilo vse polno gledalcev. Po službi božji je bilo pripravljeno skupno kosilo v prostornem salonu g. Jegliča. Med obedom se je oglasil k besedi Zvezini predsednik br. dr. L. Pogačnik, ki je v imenu Zveze nazdravljal zavednim, neustrašenim in delavnim tržiškim telovadcem. Dejal je med drugim: Ko smo korakali na glavni trg, se je zbralo na nekem vogalu nekaj mladičev, ki so si šepetali: »Čuki gredo!« No, mi pustimo našim nasprotnikom, da nas imenujejo kakor hočejo, toda če nas že imenujejo »čuki«, naj nam dovolijo, da jim mi razložimo pomen tega nam namenjenega imena. Cuk velja med našim ljudstvom za smrtno ptico. In mi smo v tem pomenu čuki. da smo oznanjevalci smrti slovenskega liberalizma, ošabnosti in frakarstva. Dalje je nazdravljal kot predsednik zastopnikom vseh drugih odsekov, zlasti pa zastopniku iz zelene Štajerske, bratu Pisku iz Celja. V imenu Tržičanov je govoril brat Papov, ki je nazdravljal zvezi in njenim zastopnikom. — Med obedom se je poklonilo predsedstvo Zveze veleč, gosp župniku tržiškemu, duhovnemu svetniku Špendalu, kot zastopniku tržiških Slovencev in pokrovitelju tržiških društev.
Predsednik br. dr. L. IJogačtiik otvori ob 2. pop. ) sejo in pozdravi navzoče. Naznani, da je imelo predsedstvo od zadnje odb. seje na Jesenicah tri predsedst. seje. Storilo se je precej važnih sklepov, ki potrebujejo odborovega potrdila. Med tem časom so se ustanovili štirje telovadni odseki, in sicer v Celju (33 članov), na Vrhniki (52 članov), v Mengšu (83 članov) in v Cerknem (23 članov). Idrijski telovadni odsek je porabil svojo zemljepisno lego in je ustanovil prvi telovadni odsek na Goriškem v Cerknem. V Celju in Trbovljah na Štajerskem imamo telovadna odseka: upamo, da bomo v kratkem prodrli tudi na Koroški) ter tako ustanovili prvi temelj vseslovenski telovadski organizaciji. Konstatiram, da nas je že nad 600 članov. Take organizacije ne spravijo nasprotniki skupaj! V par letih bomo gotovo organizirali vso slovensko mladino in kdor ima mladino v rokah, temu se ni treba bati bodočnosti! Na eni strani vabi mladino socialna demokracija. Socialna demokracija nosi na sebi znak revolucije. Mi pa smo pristaši slovenske, katoliške misli. Na drugi strani pa hočejo osvojiti slovensko mladino svobodomiselci. Teh nasprotnikov ne smemo prezirati, temveč proti njim se bomo borili. Varovati se bomo znali tudi hinavcev! Ne verjemite vsega, kar vam bodo pripovedovali. Te struje hočejo torej pridobiti zase slovensko mladino. Dobro je, ako jih poznamo. Za vzgled naj nam bodo prvi kristjani. Treba nam je le nekoliko junaštva in požrtvovalnosti. Dalje poročam, da izide začetkom meseca aprila list »Mladost«, katerega hočemo razširiti po vsej slovenski domovini, katerega moramo podpreti financielno in moralno.
Nato se je konstatiralo, da so po svojih zastopnikih zastopani odseki: Horjul. Idrija in Cerkno (po br.
Pucu), Kamnik. D. M. Polje, Škofja Loka, Tržič, Št. Vid, Ljubljana, Radovljica, Mengeš, Celje. — Tajnik br. Fr. Puc prebere zapisnik zadnje odborove seje ter zapisnika zadnjih treh predsedstvenih sej. Zapisniki se odobre. — Br. Iv. Podlesnik poroča, da ga je brat blagajnik Val. Zabret, ki je zadržan, pooblastil, da poroča o blagajni mesto njega. Doslej je plačalo članarino samo deset odsekov. Tisti odseki, ki to še niso storili, naj izvrše to v najkrajšem času. Dalje predlaga, da telovadni odseki, h katerim pošilja ljubljanski telovadni odsek svoje učitelje, povrnejo istim potne stroške, hrano in prenočišče, ako je treba. Kakih nagrad učitelji ne smejo sprejemati. — Br. Pogačnik predlaga, da to velja splošno tudi za učitelje, ki so pošiljali drugi odseki, n. pr. Idrija v Cerkno, ali Jesenice v Radovljico. — Predlog sc sprejme.
—	Br. Podlesnik omenja, da je že na ustanovnem občnem zboru Z. T. O. predlagal brat načelnik, da si ustanovimo svoje glasilo. Uredništvo »Domoljuba« pa nam je ponudilo v »Domoljubu« eno stran na razpolago našim namenom. Naša organizacija pa je tako narastla, da nam to ne zadošča. Zato se je sestavil konzorcij, ki bo izdajal mladeniški list »Mladost«. Izhajal bo prvo in tretjo soboto v mesecu. List bo urejevan tako, da bo ustrezal vsem potrebam naše mladine. Članarina po naših odsekih je itak majhna. Zato naj bi se naročnina na list prištela k članarini. Vsak odsek naj naznani, koliko izvodov potrebuje. Vsak mesec naj se pobere naročnina in pošlje v Ljubljano. Vsak telovadec mora biti naročnik lista »Mladost«.
—	Br. Lajovic naznani, da je izobraževalno društvo pri D. M. v Polju sklenilo, da plača vsakemu telovadcu 1^ K za list, ako se naroči, 1 K naj plača pa sam.
—	Br. Št. Erman povdarja, da je častna dolžnost vsakega telovadca, da je naročnik lista, in ne samo to, ampak naj bo tudi agitator, naj gre od hiše do hiše ter naj dobiva novih naročnikov. — Br. Podlesnik poživlja, naj lista nikdo ne posojuje, ampak naj ga shranjuje. Svoj prvotni predlog izpreminja v toliko, da naj ne bo vsak član samo naročnik, ampak tudi agitator za list. —- Br. Puc poroča, da so člani telovadnih odsekov v Idriji in Cerknem zadovoljni s tem, da se list vpelje obvezno. — Br. dr. Pogačnik omenja glede letošnjih prireditev, da je obvezna samo zvezna prireditev v Škofji Loki. Drugih prireditev pa naj se vsak udeležuje, kolikor mu je mogoče. — Br. Podlesnik poroča, da je izlet v Velesovo moral odpasti, mesto tega se je sklicala odborova seja v Tržič. Ljubljanski telovadni odsek priredi dne 3. maja javno telovadbo v Ljubljani, h kateri povabi tudi druge odseke. Ze lani je priredil javno telovadbo v Ljubljani, in uspehi vsega našega dela so sad te javne telovadbe. V Ljubljani morejo nastopiti pri javni telovadbi samo 104 telovadci, ker je premalo prostora. Zato prosi zastopnike odsekov, naj približno povedo, koliko telovadcev posameznih odsekov bi nastopilo pri tej javni telovadbi. — Nato poročajo zatopniki, da bi nastopilo pri tej telovadbi: iz Ljubljane 25 telovadcev (in 70 ljudskošolskega naraščaja), iz D. M. v Polju 20 telovadcev," iz Št. Vida 20 telovadcev, iz Horjula 12 telovadcev, iz Jesenic 25 telovadcev, iz Kamnika 15 telovadcev, iz Radovljice 5 telovadcev, iz Škofje Loke 15 telovadcev, iz Tržiča 10 do 15 telovadcev, iz Celja 8 do 10 telovadcev, iz Trbovelj 5 telovadcev in iz Idrije 5 telovadcev. — Br. Podlesnik omenja, da naznanjeno število presega določeno. Zato pa bo brat načelnik Alb. Jeločnik pred javno telovadbo obiskal vse odseke in določil, kdo more nastopiti. Dalje poroča, da priredi telovadni odsek v Št. Vidu 10. maja izlet na šmarno goro, h kateri povabi sosednje odseke. Ob priliki desetletnice izobraževalnega društva na Vrhniki v mesecu juniju priredi ondotni telovadni odsek javno telovadbo s sodelovanjem bližnjih odsekov. Dne 28. junija priredi telovadni odsek v Št. Vidu javno telovadbo. — Br. Krištofič prosi, da bi se ob priliki priredila javna telovadba v Kamniku, in če to ne, vsaj kaka odborova seja. —*Br. Podlesnik odgovarja. da bo to mogoče jeseni, ker prej je že dovolj drugih prireditev. — Br. Krištofič vpraša, če smejo telovadni odseki priti 3. maja v Ljubljano z
društvenimi zastavami. — Br. Podlesnik odgovarja, da namerava prirediti ljubljanski telovadni odsek ob tej priliki sprevod od kolodvora do hotela »Union«, vendar naj se vsa natančnejša določila prepuste ljubljanskemu telovadnemu odseku, ki bo ob času o tem poročal. — Br. Pogačnik povdarja ponovno, da se je zvezne prireditve v Škofji Loki dne 26. julija dolžan udeležiti vsak član, drugih pa naj se udeležujejo po možnosti. —- Br. Albert Jeločnik predlaga, da se točka »Poročila zastopnikov« črta in naj se o nji obravnava v seji vaditeljskega zbora. — Predlog se sprejme. — Br. Podlesnik omenja, da pravila nekaterih društev niso tako popolna, da bi smela imeti telovadne odseke. Zato pozivlje zastopnike, da naj skrbe, da se ta zadeva uredi. Glede rabe uniforme predlaga, da se pooblasti predsedstvo, da sestavi potrebna določila, ki so potem brezpogojno obvezna. — Predlog se sprejme. — Br. Podlesnik predlaga, da se prihodnja odborova seja vrši v Kamniku. — Predlog se sprejme. — Br. Prijatelj pozdravlja kot predsednik izobraževalnega društva v Tržiču zborujoče zastopnike. Zeli vsemu delu obilo božjega blagoslova in jim kliče »Na zdar!« — Nato zaključi brat predsednik sejo, kateri je sledila seja vaditeljskega zbora. Pri tej seji so se obravnavale izključno tehnične telovadne stvari.
Telovadni odseki.
Naznanila telovadnim odsekom. Prvo številko lista smo poslali odsekom v več iztisih. Vsi telovadci naj bodo vsled sklepa zadnje odborove seje Z. T. O. v Tržiču ne samo naročniki, temveč tudi agitatorji za list. V vsakem odseku naj se določi poverjenik, ki bo nabiral naročnike in list tudi skupno za iste prejemal. Mladeniči na delo za lastni list, za vaše glasilo. To zahteva vaša čast, čast vsakega slovenskega fanta.
Glede uniforme naznanjamo, da dobe odseki tekom tega tedna slike, katere zahtevajo okrajna glavarstva, in da naj potem te slike pošljejo istim.	»
Natančni spored javne telovadne dne 3. maja t. I. v Ljubljani, priobčimo prihodnjo številko.
Št. Rupert. Telovadni odsek in sploh naši fantje v izobraževalnem društvu se dobro razvijajo. Poleg sestankov ob petkih in nedeljah popoldan, zanima mladeniče tudi ustanovljena »Čebelica« in pa izlet v Škofjo Loko. Namenjeni so bili v Velesovo in na Brezje proti .lesenicam, sedaj se je bilo odložilo za takrat. Nov duh, nova sapa je jela veti po naši dolini, tisti strah je minil, sedaj velja odločni pogum za pošteno izobrazbo. Čebelico vodita dva odsekova člana sama. Razvili jo bomo pa po Veliki noči — ako Bog da — slovesno. Zato hranite denar pri smodkah in pijači. Moštvo in značajnost mora zmagati na celi črti med vrlimi našimi fanti. Vsak član se mora tudi naročiti in razširiti »Mladost«, ki naj bo naša čast! Na zdar!
Celje. Mladeniči kažejo za naš odsek mnogo zanimanja. Telovadimo trikrat na teden. Obisk znaša povprečno 20 telovadcev. Telovadnico imamo v šoli, kjer je vse potrebno orodje na razpolago. Ustanovimo prav v kratkem »Čebelico« in vpeljemo telovadbo naraščaja. V nedeljo, dne 29. m. m. smo imeli shod, h kateremu je prišel iz Ljubljane brat Podlesnik.
Cerkno na Goriškem. V nedeljo, 22. pr. m. se ju ustanovil v Cerknem na Goriškem telovadni odsek on-dotnega izobraževalnega društva. Iz Idrije so prihiteli bratje telovadci, katerim so napravili novi bratje v Cerknem krasen sprejem pred »Gospodarskim domom«. Brate iz Idrije je pozdravil »Daničar« brat Ciril Sedej in brat Gabrijel Bevk. Zahvalil se je predsednik idrijskega telovadnega odseka brat Medvedič. Vrla dekleta iz Cerknega pa so pripela telovadcem šopke na prsa. Odposlanec »Zveze telovadnih odsekov« brat Fr. Puc iz Ljubljane, se je zahvalil za krasni sprejem ter vrnil lepi pozdrav s pozdravom telovadcev organiziranih v »Zvezi telovalnih odsekov«. Ob 2. uri popoldne se je vršil ustanovni občni zbor. Predsednikom odseka je bil izvoljen brat Ciril Sedej, načelnikom pa brat Gabrijel Bevk. Sklenilo se je, da se ostali odbor konsti-
tuira pozneje. Tajnik Z. T. O. br. Fr. Puc je govoril o namenu telovadbe in telovadne organizacije ter poročal o notranji upravi tel. odseka. Govorilo je več vrlih mladeničev. Zborovanje je poselil dekan, velečastiti gospod dr. Knavs, ki je v krasnem govoru navduševal mladeniče za telovadsko idejo. Pristop k tel. odseku je javilo takoj 23 mladeničev. Zborovanju je sledila prosta zabava »pri Kralju«. Mešani pevski zbor je res lepo in pridno prepeval pod vodstvom brata Gabrijela Bevka. Med veselo mladino je prišel tudi deželni poslanec g. Kosmač. Culo se je več napitnic in kmalu je prišel čas odhoda. Bratje iz Cerknega so spremili idrijske telovadce še daleč od Cerknega. Ko so bratje telovadci korakali skozi Cerkno, je nekaj liberalnih kreatur napravilo »mačjo godbo«. Fantje pa so zapeli mogočno »Hej Slovani« in se smejali liberalnemu okusu. Vrlim bratom telovadcem v Cerknem: Krepko, neustrašeno naprej! Prvi ste na Goriškem, skrbite, da zanesete misel o pravem in koristnem delu po solnčni vaši domovini! Telovadski — Na zdar!
Metlika. Zidamo si novo telovadnico, ki bo ležala ob vodi, da bomo obenem gojili tudi plavanje in veslanje. Telovadnica bo dolga 22, široka 15 metrov. Mladeniči v odseku se bodo vadili tudi v streljanju. Zvezne javne telovadbe v Škofji Loki se udeleže člani polnoštevilno.	. ej
Devica Marija v Polju. Dne 29. sušca si je naš telovadni odsek izvolil za predsednika brata Antona Rodeta, tajnika br. Andreja Lampreta in podnačelnika brata Srečka Svetka. To pa iz teh vzrokov: ker je bil dosedaj načelnik in predsednik obenem brat Lajevec, tajnik in podnačelnik pa brat Fr. Kukoviča, ki je odpotoval v Gorico, kateremu izrekamo najiskrenejšo zahvalo za trud, katerega je imel pri nas kot podnačelnik. — Sklenilo se je, da se list »Mladost« naroči obligatno za ves telovadni odsek. Za poverjenika se izvoli brat Oranič, ki ima nalogo, da zbira naročnino za ta list. Dalje se je sklenilo, da se vsak novi član, ki misli pristopiti, za en mesec vzame na poskušnjo in potem šele, če se izkaže kot značajen, se sprejme kot član. Br. Oranič predlaga, da bi se v proslavo 60-letnice cesarjeve vršila javna telovadba v Polju. Načrt za to naj v najkrajšem času izdela vaditeljski zbor. K e daj naj so vrši, pa naj se dogovori z Z. T. O., kar se enoglasno sprejme. Naš odsek ima 24 članov, ki obiskujejo redno telovadbo. Naraščaj je pa precej hujši. Inia 54 članov, ki se pridno udeležujejo telovadnih ur.
Škofja Loka. Telovadimo po dvakrat na teden po dve in pol uri. Telovadcev je 29. Redno obiskuje telovadnico do 25 mladeničev, imamo tudi naraščaja 27 udov, kateri telovadijo dvakrat na teden, in sicer ob nedeljah od 1. do 2., in ob četrtkih popoldne. Orodja imamo do sedaj: drog in skok. Bradlja in ročki so naročeni. Voditelj brat A. Jeločnik hodi iz Ljubljane vsak teden enkrat poučevat. Na praznik sv. Jožefa je bil društveni praznik. Zjutraj je bila sveta maša za društvo, zvečer pa igra »Sv. Jožef naš zaščitnik« in potem tombola. Vdeležba pri igri velikanska. Dvorana do zadnjega kotička napolnjena. Društvo dobiva vedno več prijateljev.
Dijaško stanovanjsko vprašanje.
Iz Ljubljane.
Da se med našim dijaštvom vedno bolj širi telesni in duševni propad, so mnogo kriva tudi slaba dijaška stanovanja.
Oče pripelje svojega sina v šolo in mu poišče vsled svojih gmotnih razmer kolikor mogoče ceno stanovanje. Pri tem pride večkrat mladi dijak v stanovanje, ki niti tega imena ne zasluži. Dijaške »kasarne« so splošno znane. Natlači se v eno sobo ljudi, da Je ponoči soba kakor ena velika postelja. Ce bi bili vsaj sami dijaki, toda v več krajih hodijo na stanovanje spat različni vajenci in druge osebe, ki motijo dijaka pri učenju in navadno tudi v spanju. Kljub temu, da šolske oblasti preiskujejo stanovanja, se dobe slučaji, da v majhni sobi gospodinja kuha, spi in pri njej
še par dijakov. Pri tem se pa še dobe gospodinje, ki celo na izprehod zelo nerade puste dijake. Tako ni čuda, če dijak, ki ima poleg tega še slabo hrano, telesno gine. Koliko mladih talentov je moralo ravno radi slabih stanovanj v prezgodnji grob!
Toda še slabše je poskrbljeno po dijaških stanovanjih, kar se tiče vzgoje, izobrazbe in — morale.
Nekatere gospodinje so nekako preozkosrčne. Dijaku večkrat ne puste nobene samostojnosti. V vsaki stvari hoče gospodinja govoriti, čeprav večkrat niti ne razume, za kaj sc gre. Pri tem seveda ni čudno, če se ji dijak ustavlja in se sčasoma nauči, da ii nasprotuje povsod. Predpisuje se večkrat, kam mora iti dijak h krščanskemu nauku, in če se proti temu pregreši, pa ga čaka doma ploha ne prav posebno izbranih besed. Posebno pa se mora grajati dejstvo, da pošiljajo nekatere gospodinje dijake pol ure prej v cerkev, da ji prihranijo sedež v klopi. S tem se dijaka naravnost odtujuje cerkvi in mu daje priložnost, da ukani gospodinjo.
Ker naše dijaške gospodinje niso posebno izobražene, vsaj navadno ne, in ker se nekatere boje, da bi dijak dobil kako slabo knjigo v roke, pa sploh branijo večkrat brati kaj druzega, kot šolske knjige. Sicer mora gospodinja paziti, da dijak ne bere umazanega berila, če se pa dijaku sploh brani brati, se ga s tem le navaja, da bere skrivaj, ih to je slabo ali pa nič, kar je še slabše.
Toda pri teh dijaških mamicah sc navadno dijak ne skvari. Mnogo pa je gospodinj, ki skrbe samo za to, da dobe od dijaka denar, s katerim se žive, kaj pa dela dijak, to jim je deveta briga; dobe pa se tudi gospodinje, ki same skvarijo dijaka.
Vsled bojazni, da bi pustil dijak njeno stanovanje, mu pusti gospodinja, da dela. kar hoče. Začetkoma se ga včasi še malo opominja, kasneje pa opusti še to. Dijak zaide v družbe, ki ga skvarijo popolnoma, vsiljuje se mu slabo časopisje, vodi sc ga po gostilnah in kmalu se zgodi, da pride v nedeljo k šolski maši, če pride, naravnost iz oštarije . . . Clospodinja stari-šem ue pove nič, ker se boji, da bi se dijak maščeval in šel od nje; in tako se zgodi, da dobe stariši svojega sitia domov kot izživelega starca, ki ni>ne za gospoda, ne za kmeta«. Seveda, če gre dijak na drugo stanovanje, pa brž teče gospodinja v šolo, kjer našteje vse storjene in nestorjene dijakove grehe.
Pogosto imajo gospodinje na stanovanjih kot »postranski zaslužek« še kako osebo, včasih zelo dvomljive moralne vrednosti, kar ue vpliva posebno vzgo-jevalno na nrav dijakovo. Mnogo slučajev bi se lahko navedlo, ko so gospodinje same naravnost nemoralno vplivale na dijake in zgodilo se je celo, da je moral dijak iz ljudske šole s silo se ubraniti vsiljivke. Včasi imajo dijake na stanovanju popolne propalice, kjer so se godile stvari, ki sc jih ne popisuje in ki jih mlad dijak ne zna niti povedati. Dobe se gospodinje, ki so precejšnje prijateljice alkohola, kar tudi ne povzdiguje dijaka. Znan je slučaj, ko je gospodinja poleg tega sama igrala z dijaki za denar in jih »obirala« prav na debelo, ko so šli pa od nje, je pa tekla brž v šolo jih tožit.
Preiskovanje dijaških stanovanj od šole ima sicer precej uspeha, toda gospodinja vendar ne bo povedala, kar hi bilo njej v škodo; dijaki si pa ali ne upajo ali nočejo praviti stvar-i, kar bi bilo neljubo gospodinji in pogosto tudi — njim.
•Je pa še druga nevarnost za našega dijaka po raznih stanovanjih, in to so sostanovalci. Posebno za manjše je skvarjen večji dijak prava kuga; kajti njega manjši pogosto bolj poslušajo kot profesorja samega. Zabavljanje čez cerkev in njene osebe, različne zgodovinske laži in »moderna« znanost morajo neizkušenega mladeniča odtujiti veri. Z vero pa izgubi vse, kar mu daje mj&č, in brez cilja in idealov brska po blatu in prahu »modernega« življenja, loveč se za prazne fraze in stvari, ki jih ne razume.
Mnogo je dobrih src, ki skrbe za dobre gospodinje in stanovanja našim dijakom, toda kdo ga reši nevarnosti slabe tovarišije?
Proti zapeljivcem!
Iz Celja.
Zajedno z »Narodno stranko« se je naenkrat pojavila v Celju tudi med dijaštvom stranka. Začeli so ’ loviti slovenske dijake v liberalno mrežo. Kolikim so vzeli s slabimi knjigami vero! Ti so pohujševali nato svoje še verne tovariše in jim jemali vero. Da postanejo slovenski dijaki v Celju še bolj brezverski in svobodomiselni, prišli so v Celje liberalni agitatorji druge vrste; to so bili radikalni visokošolci. Govorili so in njihove besede so padle na rodovitna tla. Veselili so se svojih uspehov ti pohujševalci. Na koncu lanskega šolskega leta je liberalizem med dijaštvom bil tako napredoval, da si je neki doktor upal vpričo množice dijakov izustiti besede: »Ali je sploh še mogoče, da bi bil slovenski dijak »klerikalec«? Beseda klerikalec pa pomeni tem ljudem toliko kakor katoliški. — Kolikor so jih vjeli, so večinoma izgubljeni in to jc večina celjskega dijaštva. Vendar vsaka stvar ima svoje meje in meje bo morala tudi spoznati v kratkem liberalna nesramnost. Kje ste pohujševalci mladine, pohujševalci slovenskega dijaštva? Slovenski stariši so dali svoje sinove v šolo, da bi postali kedaj dobri katoliški možje, ne pa brezverne vešče. Vi ste sc zavzeli za dijake, da postanejo svobodni po vaši glavi, a odgovornosti za nje niste prevzeli! Govorili ste o svobodi in napredku, a sreče niste zagotovili nikomur, ki se ravna po vaših navodilih. Lepi so vaši nauki, ker še sami ne verujete v nje! Saj pravi radikalno dijaštvo, da resnice sploh ni, ampak vsak ima za resnico kaj drugega. Ker pa je resnica samo ena, vaše naziranje ne more biti pravo. Vi ste napovedali boj katoličanstvu. Napovedali ste boj tisti veri, ki jo imajo vaši stariši, katerim sc pa vi hlinite, ker drugače ne morete nič doseči. Agitatorji za propali liberalizem! Vaša dolžnost bi bila, da se opravičite pred stariši tistih sinov, ki ste jih zavedli v blato, v katerem sami tavate Vaša dolžnost bi bila, da jih prosite odpuščanja, ker ste vzeli sinom-dijakom najboljši zaklad — vero. Toda, ne! Vi nočete tega storiti, ker vaše načelo je hinavščina brez konca in kraja. Vaši dokazi so sofistični, to je navidezni, ki so kakor pena. Vidijo sc dobri in lepi, če jih pa preiskuješ, se razblinijo v nič. Pa saj tudi drugače ni mogoče. Komur je vera postranska stvar, ta seveda ne more najti resnice, ker tako malo spoštuje izvor vse resnice, večnega Boga. Vera je nadnaravna milost in se obdrži samo z nadnaravnimi pripomočki. Iditc se učit katekizma! Sicer je škoda besed, izdala bodo dejanja. Nič vam ne bode pomagalo več vaše hinavstvo. Na eni strani greste v cerkev, na drugi strani pa jemljete dijaštvu vero! Nič več se ne boste mogli skrivati, ker se predobro poznamo. Vlada radikalizma in liberalizma med dijaštvom sc bo nehala, ker razkrinkana so vaša dela. Združili ste se s svobodomiselci, ki so napovedali na praškem shodu boj vsaki veri in vaše glasilo »Omladina« toplo priporoča glasilo svobodomiselcev »Svobodno Misel«, ki je najgrša cunja, kar jih je kdaj svet videl. Le agitirajte za »Omladino«, le širite »Svobodo« med ljudi, mi bomo pa agitirali med ljudstvom za vpogled v dijaške razmere, da bo slovenski narod spoznal, kateri so pravi narodni dijaki. Znaki našega naroda so; katoliška vera, slovenski jezik In kmetski stan. Fo troje jc združeno nerazdružljivo. Kdor zaničuje eno izmed teh treh svetinj, zaničuje svoj lastni narod in postane izdajalec njegov! Kdor se poteguje za nasprotno od tega trojnega, izda svoj narod. Kogar zatorej izdajalci naredijo za izdajalca, kogar spridijo liberalci v liberalca, naj tudi gledajo, da bodo skrbeli zanj! Marsikateremu dijaku-pohuj-ševalcu bo treba kremplje pristriči, dokler še nima predolgih. Ce ne marate za nauke duhovnikov in svojih katoliških starišev, tudi ni treba marati za njihov denar, ako ste pošteni. — To naj bo za danes. En čas samo še bomo gledali, kmalu pa napnemo druge strune!
Več izobrazbe! — Mani alkohola!
Iz Novega mesta.
Ne bodem popisoval na dolgo in široko, kak pomen imajo knjige za izobrazbo vsakega dijaka. To uvidi menda vsak pameten človek, da je dijaku potreba pred vsem knjig, in sicer dobrih knjig, da se njegovo znanje izpopolni vsestransko. V Novem mestu so pa dijaki v tem oziru jako slabo preskrbljeni. Imajo sicer gimnazijsko knjižnico, kakor povsod, toda ta ni bogve koliko vredna, posebno slovenski oddelek ne. Kajti iz novejšega slovenskega slovstva nima knjižnica razun Medveda in Silvin Sardenka niti ene druge knjige. Od starejših pisateljev sta samo Kersnik in ■*určič cela, Stritarja je pa le par zvezkov. So sicer druge knjige, toda te prebere človek že v nižji gimnaziji in ko pride v višjo nima niti dvaiset poštenih knjig. Po mojem mnenju bi dijaku, ko pride v sedmi osmi razred, ne škodovali n. pr. Meško, Finžgar, Zupančič, Trdina itd. ali pa vsaj prevodi najboljših svetovnih pisateljev. V Novem mestu ni nič nenavadnega, da naleti človek na osmošolca, ki ne ve, da je sploh živel kak Dostojevskij ali pa Dickens, da ne omenim drugih svetovnih pisateljev. Zato naj bi gimnazija nabavila kaj novejših pisateljev in pesnikov, pa tudi starih, in dijaki bi gotovo manj vogale podpirali po mestu in zapravljali prosti čas s pohajkovanjem po trgu in s popivanjem.
Nikjer na Kranjskem se menda ne popiva tako zelo, kakor v Novem mestu. V tako majhnem mestecu je celih 26 gostiln in dve kavarni. Pijančevanje in ponočevanje do dveh, treh zjutraj je vsak dan. na dnevnem redu, ob nedeljah in praznikih pa do dneva. 2a-libog je ta strup razširjen tudi med dijaki. Do tretje, četrte gimnazije se še ne upajo zahajati v gostilne, toda v poznejših letih temeljito popravijo, kar so zamudili prej.^Ako je bil kak ples, kdo je zadnji zapustil gostilno? »Student«, ko je moral ob tri četrt na osem v šolo! Res žalostno je gledati te izpite in skrokane postave, ko prihajajo ob ponedeljkih zaspaniVin pol pijani v šolo. Najhujši krokarji so seveda oni, ki nimajo nikakega prepričanja, pa tudi drugi ne zaostajajo dosti za njimi. Ako bi se profesorji malo bolj brigali za dijake, lam kjer je treba, hi gotovo ne popivali z različnimi »Florjani«, katere potem predstavljajo kot svoje strice, tete, sestrične itd.
Boj alkoholu!
Somišljenik-mladenič iz Maribora nam piše: Ako se oziroma dandanes okrog sebe in premislimo položaj našega naroda, se pač moramo vprašati: »Kam pridemo?« Nada naroda je mladina in če je mladina pokvarjena, ali more biti narod zdrav in krepak? Ako je mladina na krivem potu, kje pa naj iščemo v prihod-njosti mož, stebrov domovine? Dokazati, v kakem žalostnem stanju je naša mladina, nam pač ni težko. Poglejmo le malo v jetnišnice. Petnajstletni fantički, pa že nosijo jetniško suknjo. Ali naj bodo potem to kedaj stebri naroda? Kje naj iščemo temu vzroka? Zganjarne so tiste, ki so krive, da nosijo že tako mladi ljudje jetniško obleko. Le poglej enkrat v nedeljo v gostilno, bodisi v mestu ali na deželi, vse sc valja v kugi alkoholizma. In alkoholizem je tista rak-rana, katere se naš narod ne more osvoboditi. Ne mislimo pa, da so samo mladeniči vdani alkoholu, ampak dekleta niso mnogo boljša. Samo en slučaj. Prišel sem, neko nedeljo v gostilno na deželi. Bil sem še tešč in si dam prinesti čašo kave. Med tem vstopite dve dekleti in zahtevate četrtinko šnopsa, za fir-teljnom pa še osminko. Nato ste odšle, pa ne k maši, ampak na trg zijala prodajat. In takih in enakih slučajev ni malo. Ali naj bodo te potem vrle gospodinje in narodne matere? Temu je treba odpomoči ter se resno dela poprijeti. Razveselil sem se vesti, da prične
izhajati nov list, ki bo posvečeval svojo skrb za mia-dino. Ce pa hoče list resno nastopati ter se lotiti dela naj bi pac povzdignil svoj glas: »Proč z alkoholom!«
»Esperanto« med slovenskim dijaštvom v Mariboru. Le nas vsi znaki ne varajo, je našlo vprašanje svetovnega jezika, s katerim se je bavilo človeštvo *e v najstarejših časih, svojo teoretično rešitev v ge-nijalnem izumu dr. L. L. Samenhofa, v njegovem mednarodnem pomožnem jeziku »Esperanto«. Za njegovo praktično porabnost govori njegovo zmagoslavno razširjanje po vsem svetu, trije zelo številno obiskani svetovni kongresi, bogata književnost, časnikarstvo itd. Judi med našim mariborskim slovenskim dijaštvom se je začelo rahlo gibanje, devet esperantistov-pijo-nirjev se je združilo v s I o v e n s k o - e s p e r a n t-skem krožku. Vsi tisti, ki sc zanimajo za espe-rantsko gibanje, ki želijo postati »samideanoj-somišlje-niki«, ali ki se že pečajo z jezikom ter hočejo dopisovati »internacie-mednarodno«, sc naj obrnejo na imenovani krožek (NVildenrainerjeva ulica številka 14.
Naše vžigalice! Naša ljudska organizacija ima svoje vžigalice. Založila jih je »Slovenska krščanskosocialna zveza«, ki bo čisti dobiček dala obmejnim Slovencem. Posebno važno je pri teh vžigalicah, da ves čisti dobiček gre za naš skupni namen, ne pa v žep kakega založnika. Vsakogar izmed nas je zato častna dolžnost, da rabi odslej te naše vžigalice, ki se dobivajo povsod v dosedaj med nami običajnih oblikah. Ob enem naj bodo te vžigalice tudi vidno znamenje vseh naših somišljenikov! Spoznali jih bodete po napisu »V korist obmejnim Slovencem« in po dveh v bratsko pomoč segajočih rokah, ki oklepajo slovensko trobojnico. Slovenski možje in fantje, slovensko žene in dekleta, skrbite, da prodro te naše vžigalice v zadnjo gorsko kočo, osvojite jim srca vseh, vznetlte z njimi ogenj bratskega domoljubja. Zahtevajte naše vžigalice »V korist obmejnim Slovencem« v vseh prodajalnicah, v vseh tobakarnah, v vseh gostilnah t Naj ne bo našega somišljenika, naše somišljenice, ki bi tega ne storila! Vžigalice »V korist obmejnim Slovencem« se naročajo z naslovom »Vodstvo slovenske krščanskosocialne zveze v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 2.« Po redu, kakor nam bodo dohajala naročila, v is_tem redu bomo tudi razpošiljali naročene zaboje. Se enkrat prosimo vse naročnike, vse čitatelje, da izvrše poziv: Naše vžigalice, to vidno naše skupno znamenje, v vsako slovensko hišo, v vsako slovensko rodbino!
Listnica uredništva.
Vse naše naročnike vabimo k sodelovanju in dopisovanju! Dopisi naj bodo kratki in jedrnati, kajti prostora je malo. Mladeniči, pišite za ,1ist marljivo; če se bo marsikaj odložilo, ali izpremenilo ali pa se sploh ne bo vsprejelo, ne marajte za to! S tem se boste za dopisovanje vadili. S prihodnjo številko (2) začnemo z zelo zanimivim podlistkom. Agitirajte za list na vašem domu, med znanci in prijatelji ter v društvih. Cim več bo naročnikov, tem bolj bo napredoval list in se povečal. Vsi dopisi naj se naslovijo na: Franc Terseglav, Katoliška Tiskarna, Ljubljana.
Listnica upravništva.
Prvo številko lista smo poslali na ogled raznim našim prijateljem in znancem, od katerih pričakujemo, da se bodo na list naročili. V več izvodih smo poslali list našim telovadnim odsekom, iz katerih pričakujemo, da bodo izšli najboljši agitatorji. Kdor se na list ne naroči, naj ga vrne. Vse upravništva se tičoče stvari naj se pošiljajo na naslov: Ivan Podlesnik, Ljubljana, Katoliška tiskarna.
Odgovorni urednik: Franc Terseglav, Ljubljana.	Lastnik in izdajatelj: Konzorcij lista „Mladost".
Tisk „Katol. tiskarne* v Ljubljani,