Za vsak primer, če bi šlo zares
Uspešnemu poslovnemu letu sledi zaključni račun. V delovnih organizacijah se marsikje ubadajo z »rde-čimi« številkami.
Rdečih številk v teritorialni obrambi ni. Ocen, ki bi govo-rile o slabi usposobljenosti enot in štabov TO občine Ljubljana Center ni. Sleherni vpoklic rezervistov na vaje, sestanki vojaških kolektivov, obnavljanje in pridobivanje znanja - vse to prispeva k boljši pripravljenosti za obrambo domovine.
Kakšna je udeležba na vo-jaških vajah? Vsako leto se srečujemo s približno enakim odstotkom odsotnosti. Kljub temu, da so kriteriji za opravi-čevanje poostreni, se vedno znova najdejo pripadniki TO, brez katerih »se bo proces proizvodrye v DO« kar zausta-vil. Razumljiva je stiska go-spodarstva v težkih pogojih gospodarjenja. Vprašanje pa je, če je mesec dni vnaprej na-povedano urjenje res taka ovi-ra, da si posamezniki ne bi
mogli organizirati dela za čas svoje odsotnosti.
Še bolj značilna je odsot-nost iz zdravstvenih razlogov. Zdi se, da smo Slovenci na-rod, ki ga vpoklic na vojaške vaje po poteku inkubacijske dobe tridesetih dni »položi« v posteljo. Ali pa vpoklic velja kot pravočasno opozorilo po takojšnjem iskanju pryatejjev med zdravniki?
Priprave starešin na vajo.
Pred vsakim usposabljanjem se starešine seznanijo z načr-tom in potekom vaje. Skupne strokovne priprave trajajo ne-kaj ur. Sledijo posamične pri-prave in tedaj se je potrebno za uro ali dve poglobiti v voja-ško literaturo. Marsikdo od starešin tega ne stori. Očitno jih ne moti, če morajo stopiti pred enoto z občutkom, da ne obvladajo snovi.
Usposobljenost komandir-jev vodov in oddelkov. Šola rezervnih starešin je temeljna podlaga, na kateri starešine v rezervi grade svoje znanje. Mlajši starešine črpajo svoje znanje iz tečajev za poveljeva-nje oddelkov, ki so jih opravi-li med služenjem vojaškega roka.
Vprašanje pa je, ali so ti te-čaji zadostna podlaga za sa-mostojno poveljevanje vodu. Ena od naših nalog v prihod-iyem letu bo dodatno uspo-sabljanje teh starešin in pa usposabljanje komandiijev oddelkov.
Vsebina urjenja. Vojak v rezervi lahko v petih letih ob-novi znanje — od spoznavanja orožja, osnovnih taktičnih po-stopkov v boju, do mobilizaci-je in preverjanja bojne pri-pravljenosti enote. Vedno znova pa se srečujemo z upra-vičeno kritiko, da postajajo vaje enolične. Možje v rezervi si žele dinamike in vzdušja pravega bojišča. Mogoče bi bilo res nekoliko nerodno, če bi uprizorili dvostransko vajo, boja v naseljenem mestu. Naj-brž bi bilo res nenavadno, če bi v nedeljo zjutraj slišali reg-Ijanje puškomitraljezov v pre-bujajoči se Ljubljani. Z dobro organizacijo pa bi dvostran-ska vaja tudi zunaj naselja obudila tekmovalni duh med enotami.
Bojno streljanje. To je po-
glavitno opravilo vojaka v vojni. Zaman vsa organizira-nost in taktični postopki, če pa zadetki niso taki, kot bi morali biti. In opazovanje bo-jišča, določanje razdalje do ci-ftev, prestavljanje merkov na orožju... streljanje z zaščitno masko? Zal Ljubljana ne raz-polaga s streliščem, ki bi omo-gočilo pravo bojno streljanje, armadna strelišča pa so pre-več zasedena.
Nanizali smo nekaj težav pri vojaškem usposabljanju enot teritorialne obrambe ob-čine. Nismo govorili o sodelo-vanju z delovnimi organizaci-jami, krejevnimi skupnostmi in organi družbenopolitične skupnosti - niti besede. In tu-di ne o porabi sredstev, ki jih združeno delo odvaja za po-trebe SLO in DS. Lahko samo zapišemo, da glede sodelova-nja in dobrega gospodarjenja nimamo pripomb.
o. v.