Žf v, 1,
tžtiaja vsak dan, Izvzemil nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne.
Uredništvo: UUcj Sv. FrančUfca AsUkega it 30, L mMe. — Vt 6acbd naj se poiilja|o uredništvu lista. Nefrtnkirana planu a* M
sprejemajo lo rokopisi se ne vračajo. Ućajateli ln odgovorni urednik Stelao Godina. Lastnik konsofd) Bata .Edinosti*. — Tlak tiskarne .Edinosti", vpisane »dna«\m omejenim poroStvom v Trstu, ulica Sv. Frančiški AsUkega K. VL Telefon uredništva in uprave Itev. 11-57.
Naročnina znala: Za celo leto.......K 24|—■
za pol leta.................
Stri mesece. . . - - • - • ......«■ • • f«,
nedeljsko Izdajo za cdo leto........™
za pol leta
79. oktobra 1914.
Letnik I.
VEČERNA
Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarela! Itevitke po 10 vinarjev.
Oglasi se ratunajo na milimetre v šlrokostl ene kolona
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po IOvtii;
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-—,
vsaka nadaljna vrsta.............—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema tnseratnl oddelek .Edinosti*. Naroćninai In reklamacije se pošiljajo u p t a v l lista. Plačuje se Izključno (a
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsUkega JL 2a — PoStnobmnilnlčnl račun ŠL 841.652:
Novo grupiranje avstrijskih in nemških čet na ruskem hoiišcu.
Položaj na severovzhodnem bojištu
DUNAJ. 28. (Cenz-) Na ruskem Poljskem je sedaj po bojih zadnjih tednov nastopil operacijski premor, ki ga uporabijo zvezne avstroo^rske in nemške armade v to, da se bodo grupirale nanovo. Severna skupina nemške armade te vzaćetku oktobra prodrla vse do Crte Oora-Kalvarlja (jugovzhodno od Varšave) — Brmiiow (ob železnici Varšava Sklernlewlcze) to je tu začela obstreljevati a težkimi topovi ruske poljske predntrdbe varšavske. Na obeh straneh dolnje PUke so Ne®cl takoj v začetku operacij vrgli oaza) ose« ruskih armadnih zborov in so se tudi nadalje vzdržali v zasedenih položajih.
Pred Ivangorodom (poljski Demblin) so stale na obeh straneh železnic, ki vodi proti Radomu, nemške in avstrijske sila. Tudi njim se Je posrečilo ponovno doseči uspehe. Šele pred kratkim so naše čete vrgle nazaj dve sovražni diviziji. V zadnjih dneh so nove močne ruske sile prekoračile Vislo pri Nowogeorgiewskem, Varšavi in Ivangorodu. Njihovi napadi na položaje avstroogrsklh in nemških armad so bili povsod odbiti ob največjih izgubah ra sovražnika. Južno zapadno od Ivango-roda je en sam naš zbor ujel 10.000 sovražnikov. Pozneje pa so se uveljavila močna ruska obkoijenja, katerim ste se sedaj umekniii naša in nemška armada. Poizkus ruskega vodstva, da bi s pomočjo velikih mas, ki so mu na razpolago — šele pred kratkim je letošnji (1914) letnik novincev, ki je bil vpoklican že meseca julija, štejoč 700.000 mož, prispel v bojno črto — dovedlo do odločitve, se Je ponesrečil popolnoma.
Sprijazniti se moramo z mislijo, da posebno proti Rusiji ni pričakovati hitrih, vojno odločujočih udarcev. To pa ne sme krajšati zaupanja v srečen izid vojne. Veliko je doseglo doslej in naša armada, o kateri se ie pred kratkim izrazil neki odlični opazovalec neke tuje države, da je naravnost določena za to, da doseže najlepše usnehe, si skupno z nemškimi četami gotovo pribori zmago.
(»Tagespost«).
Z južnega Bojišča.
Zavzetje mačvanskega kota.
BIDIMPEŠTA, 28. (Cenz.) »Az Est« peroča: Naše ob savskem bregu se nahajajoče čete so zgradite zadnje dni zapadno cd M. pomenski most. Vkljub sovražnemu o^nju so bili naši pijonirji v 2 urah in 35 minutah gotovi in takoj nato je prešlo večje število naših čet na srbska tla. Posrečilo se je, srbske oddelke, ki so bili utrjeni med močnimi betonskimi okopi nasproti M., vreči nazaj vkljub silnemu njihovemu odporu, tako da je mogla naša pehota, ki jo je uspešno podpirala artiljerija, zasesti M., odkoder se je v tem uraeknil sovražnik. V mestu je ostalo le malo prebivalcev, večinoma stari možje* žene in otroci. Ko so naše čete preiskale mestece in se zavarovale proti morebitnim presenečenjem, so prodirale dalje* Pri M. vrženi sovražni oddelki pa so v tem dobili ojačenja in so se zopet ustavili med onim krajem in M. Severovztočno od G. nameščeni srbski topovi so obstreljevali sovražni izhod iz M-, toda naše čete, podpirane po artiljeriji, so pognale po ljutem bajonetnem boju srbsko moštvo v beg, da so naše čete po dveurnem boju mogle zavzeti tudi M. Naše desno krilo je zavzelo tudi L. in se je tako ustanovilo v n*ačvanskem kotu. Po tem ponovnem prekoračenju Save je mačvanski kot popolnoma očiščen Srbov, vogal med Savo in Drino v naših rokah.
vojna i kolonam.
Nemci vdrli v portugalsko Angolo?
LONDON, 28. (Kor.) Reuterjevemu tiradu se poroča iz Lizbone 27. t m., da so nemške čete vdrle v provincijo Angolo.
VVolffov urad pripominja: Na uradnem mestu ni nič znanega. Verjetno je tudi, da gre samo za izmišljotino, s katero se hočejo zaodeti znani angleško - portugalski načrti.
Nemške tete m Dunaja.
DUNAJ, 28. (K.) Včeraj se je mudil tu en oddelek nemških vojakov in sicer nadomestnega bataljona pruskega bram-bovskega pešpolka št. 49. Na pogoščenju y mestni hiši je viši komisar Radler na-
zdravil zveznima vladarjema; odgovoril je poveljnik oddelka, zahvalivši se za prisrčni sprejem.
Danes zjutraj so dospeli sem novi nemški vojaki ki so po prisrčnem sprejemu na kolodvoru in zajtrku, prirejenem po dunajski občini, odšli pred nemško veleposlaništvo, da prirede tam podoknico.
Veleposlanik pL Tschirsky Je pozdravil vojake z nagovorom, ki je izzvenel v »hoch« na cesarja Frana Josipa in so se vojaki navdušeno pridružili temu vskliku. Vojaki so se podali na to na vzhodni kolodvor, da odpotujejo dalje v Budimpešto.
AMSTERDAM, 28. (Kor.) Listi poročajo iz Ymuidena: Semkaj dospel nizozemski remorker poroča, da je kakih 40 milj severo-severozapadno od Ymuidena zadela neka jadrenica na mino in se potopila z vsem moštvom.
PriMt z feMftaZea ii iiifnflni« oIIol
LONDON, 28. (Kor.) Reuterjevemu tiradu poročajo iz Washingtona 27. t. m.: Britanski veleposlanik je izročil državnemu oddelku dve noti, v katerih je izjavljeno, da Angleška ne bo zaplenjevaia bombaža. Angleška vlada da nima namena, uvrstiti bombaž v novo kontrabandno listo, ki jo pripravlja. Kar se tiče mineralnega olja in drugih na kontrabandni listi se nahajajočih predmetov, ne bo Angleška zapienjala ničesar, če dokazujejo ladijske listine, da je navedena dežela nevtralna. Samo tedaj, če je blago konsigni-rano na ordro, se preišče blago. Obenem se priporoča amerikanskim odpošiljat-vam, naj pošiljatve naslovljajo na nevtralne ali druge določene prejemnike. V drugi noti pa se opozarja na /natni povrat ame-rikanskega izvoza mineralnega olja tekom
zadnjih tednov, in se pravi, da je nepotrebno, poudarjati v vojni velikanski pomen motornega in podmorskega čolna, ki oba uporabljata mineralno olje.
Itoliloiii v Valoni,
RIM 28. (Kor.) „Agenzia Štefani« javlja iz Valone: Kontreadmiral Patris si je danes dopoldne v spremstvu dveh zdravnikov in italijanskega konzula Lovija ogledal taborišče
beguncev.
Neresnične vesti o grških grozodelstvDi.
ATENE 28. (Kor.) „Agence d'Athenes" zanika na odločen način vesti bolgarskega časopisja, po katerih naj bi bili Grki obesili v Drami nekaj bolgarskih pastorjev in da je grška vlada priporočala, naj se sežgo vse v Macedoniji se nahajajoče slike sv. Cirila in Metoda.
Smrt vojvoćinje flficlguniie Kodenske.
MONAKOVO, 28. (K.) Ob smrtni postelji vojvodinje Adelgunde je bila kraljica Marija Tereza, kakor tudi vsi v Mo-nakovem navzoči princi in princese kraljeve hiše, mnogoletna dvorna dama pokojnice, grofica Deym, in zdravnik dr. Seitz. Smrtne molitve je opravil samostanski prost vitez pl. Hecher. Neposredno po smrti se je vršila kratka pobožnost.
Kralj, ki je dobil vest o smrti v Leutstat-tenu, jo je sporočil takoj cesarju Franu Josipu, sorodnim dvorom in členom kraljeve hiše na bojišču.
Ob 5. uri popoldne sta državni klicar in avstro-ogrski poslanik ob smrtni postelji sestavila smrtno listino. Truplo pokojnice se prepelje na Dunaj, kjer je polože v cesarsko grobišče ob strani nje soproga vojvode Modenskega.
DUNAJ, 29. (Kor.) Časopisje posveča vojvodinja Modenski tople posmrtnice, v katerih slika pokojnico kot tiho, bogabo-ječo, dobrosrčno ženo in kneginjo. Listi poudarjajo, da je uživala posebno spoštovanje cesarja Franca Jožefa in cesarske rodbine. »Wiener Zeitung«, ki priobčuje v
uradnem delu vest o smrti vojvodinje, piše: Lahno je ugasnilo laiežje življenje, ki je bilo vse posvečeno plemenitosti in dobroti in vsak čas, v dnevih sreče in trpljenja, polno pobožnega in vernega zaupanja v boga. Smrt prejasne gospe je bolestno zadela najvišjo cesarsko hišo, ki je spoštovala v pokojnici svojo najstarejšo članico. Ob njenem odru joče cela truma ubožcev in bednikov, katerim je kneginja tako često in tako rada nudila svojo bogato pomoč.
Mlikorale ravnatelja Skodovlk livar«.
DUNAJ, 29. (Kor.) »NViener Zeitun*« razglaša: Cesar je podelil generalnemu ravnatelju delniške družbe Skodovih liva-ren, vitezu Karlu Škodi na Dunaju, v milostno priznanje njegovih odličnih zaslug na vojnotehničnem polju baronski stan, iz-pregledavši mu pristojbine.
n ta ikri
industrijo,
DUNAJ, 28. (K.) V seji permanentnega odbora za industrijo, trgovino in obrt so poročali o avdijenci deputacije pri ministrskem predsednika v stvari prepovedi izvoza. Deputacija je izrazila Željo, da bi se o izjemah prepovedi odločalo komisi-jonelno, pritegnivšl zastopnike strokovnih krosov. Ministrski predsednik je izjavil, da stopi v dogovore glede dovolitve izvoza v aatti izraženih želja. Na to se je bavil odbor s potrebo nastopa proti iaž-njivim poročilom v angleškem in francoskem časopisi«.
WmM d nstn-Nrid irfovtlaal VEHA
LONDON, 28. (K.) Kakor javljajo listi, so egiptovske oblasti sklenile internirati tiste Nemce. Avstrijce in Ogre, ki so v starosti, obvezni za vojno službo. Tudi svoboda gibanja dragih pripadnikov teh držav se ima skrčiti Se bolj, nego je bilo to doslef.
MsmU itdalk«m m ■Mitnkn
prehranimo vojsko in ljudstvo do prihodnje letine, moramo pa štediti s svojimi zalogami, da bomo mogli preiti s potrebnimi rezervami v prihodnje leto. Dolžni smo vrlim borečim se bratom, poskrbeti za to, da se po njih izvojevani vspehi izkoristijo militarično in politično, brez o-zira na preskrbo s kruhom v domovini. Mi hočemo vstrajati v vofni ob vseh o-kolnostih, dokler si ne izvojujemo gotovosti trajnega miru. Vlada ima zavest, da je v tem vse prebivalstvo edino žnjo ter je uverjena, da bo vse odredbe, ki naj dosežejo ta cilj razumevalo in jih povspeše-valo.
SOFIJA, 28. (Agesce Tel. bulg.) Ministrski predsednik Je sprejel danes bolgarskega opslanika v Nišu, ki je podal daljše poročilo.
Kolen.
DUNAJ, 28. (K.) Sanitetni oddelek ministrstva za notranje stvari naznanja:
Glasom doših poročil je beležiti: po dva slučaja kolere na Dunaju in Klosterneu-burgu, po en slučaj v Dunajskem Novem-mestu in Volšperku (Koroško), en slučaj
v Plznju, pet v Jožefovem (Češko), po
en slučaj v Kromefižu in Kronau-u (Moravsko, pet v Hodolinu (Moravsko) in 20 v Opavi in eden v Jagru (Šlezija).
Izvzemši slučaj v Kromefižu in en slučaj v Hudolinu gre le za obolele vojaške osebe, došle s severnega bojišča. V Galiciji se je pripetilo 100 slučajev.
List »Ikdam« proti izvajanju lista »Bisse-i-Ihbar« glede zadržanja indijskih muzel-manov v slučaju angleško - turške vojne.
CARIGRAD 28. (Kor.) List »Ikdam« napada indijsko-muzelmanski list »Bisse-i-Ihbar«, ki je nekak angleški organ in ki trdi, da bi v slučaju angleško-turške vojne indijski muzelmani stali kalifovim če tam nasproti.
»Ikdam« zavrača to trditev in opozarja na to, kako zelo so vsi muzelmani ti dani kalifatu in koliko je Turčija storila za ka lifat.
Kakor poroča »Tanin«, bodo angleški konzuli iz Indije odpoklicani, ker se nji liova pred vojno podana poročila ne strinjajo s sedanjimi dogodki.
(leman se pripravlja no daljšo Mina.
Iz Berlina javljajo: »Norddeutsche Ali-gemeine Zeitung« priobčuje razsežen članek o najvišjih cenah za živila, iz katerega je izpoznati, da tem najvišjim cenam ni namen, da bi odvrnile grozečo bedo, ampak da jim je namen zagotovljenja za vsako možnost »Norddeutsche AHgemeine Zeitung« pravi, da se treba za časa pripraviti na to, da bo sedanja volna trajala preko leta to letine. Pri tem ne smemo računati le do prihodnje letine, ampak, da bomo morali tudi preko te iti v prihodnje leto z zalogami, ki smo Jih imeli ob začetku tega žetvenega leta. Ker producira Nemčija prebitek na rži, gre glavna skrb za tem, da se ohrani rezerva pšenice. — Množina pšenične moke se mora razširiti. Namelje naj se več pšenične moke. Nadalje naj se pšeničnemu kruhu dodaja K odstotkov ržene moke. Krmljenje živine z ržjo se prepoveduje. Nadomestna krmila naj se pripravijo ceneje na razpolago Žgalnice rži se omeje. Dalje naj se ržena moka množi z dodajanjem moke iz krompirjevih produktov. Prirede se številne sušilnice krompirja. Na ta način bo zopet na razpolago do pol milijona ton krompirjevih kosmov in krompirjeve valjčne moke.
Najvišje cene se določijo za pšenico, rž, krompir in ječmen, ne pa za oves. Najvišje cene iznašajo; za ječmen 205 za kraje, ki ga rabijo za krmljenje; za rž 220, za pšenico 260.50 mark za tono.
Rečeni list zaključuje: Da prav preso-jamo položaj, moramo imeti sledeče pred očmi; Imamo dovoli zrnja za kruh, da
Ekonomski položni nevtralnih flržau
Sedanja velika svetovna vojna ne uničuje gospodarsko samo države, ki se vojskujejo, ampak tudi nevtralne države, ki enako trpe. Ne gre samo za manjše nevtralne države, ampak so vso težavo sedanjega položaja občutile že tudi celo Združene ameriške države, ki so že podale uradno izjavo o ogroženju njihovega gospodarskega stanja in poslabšanju denarnega trga. Ta njihova izjava je tem važnejša, ker ne gre tu za kako majhno državico, ampak za velevlast, ki se nahaja gospodarsko na višku.
Popolnoma naravno je torej, če se tudi druge manjše države pritožujejo radi sedanjega stanja in pričakujejo s strahom konca sedanjih dogodkov, ki pa ni še čisto nič bližje kakor prejšnji mesec. Težavo sedanjega stanja občutijo zlasti južne ameriške državice in nekatere nevtralne države v Evropi.
Glavni trgovinski in industrijski produkt Združenih držav je bombaž, ki ga sedaj nikakor ne more izvažati, ker so radi vojne vsa pota zaprta. V našo mo narhijo je prišlo vsako leto za 300 milijonov bombaža, v Nemčijo pa celo še enkrat toliko. V Anglijo Združene države niso uvažale bombaža, ker ga je dobivala angleška industrija dovolj iz angleških kolonij, posebno iz Indije in Egipta. Južne države Združenih držav so radi tega za-stanka v prodaji bombaža zadete prav v živo, toda niti s severnimi državami se ne godi dosti bolje. One namreč proizvajajo petrolej, za katerega pa je sedaj pot v srednjo Evropo zaprta.
Ameriška vlada je že pričela z akcijo, ki naj bi vsaj nekoliko temu opomogla, a zdi se, da iz vsega tega ne bo nič. Tako je bila ukrenjena akcija, da bi vsak ameriški državljan kupil po eno balo bombaža in jo imel doma samo za to, da ne bi radi slabe prodaje in velikih zalog padla bombažu cena. Toda tudi s tem ne bo dosti pomagano, morda samo za nekaj časa, nikakor pa ne za prihodnje leto. \ sličnem položaju se je nahajala Angleška za časa vlade kraljice Viktorije, ko je prevelika množina ovčje volne popolnoma prevrgla cene. Tedaj ni bilo drugega izhoda, kakor da so morali pometati velike količine te volne v morje, da se tako prepreči padanje cen. Približno podobno se je zgodilo v zadnjem času tudi z velikimi zalogami posušenega grozdja na Grškem. Kdo ve, če se ne bodo imejitelji velikih zalog bombaža tudi sedaj odločili za e-nako sredstvo, samo da tako vzdrže ceno blaga na prejšnji višini in da tako rešijo svojo trgovino.
Za Združenimi državami tudi Brazilija ne zaostaja dosti. Prejšnja leta je namreč delovala z vsemi sredstvi na to, da bi povišala cene kavi, ki je njen glavni izvozni produkt. Toda sedaj preprečuje Angleška vsak izvoz. V Rotterdamu leži zastonj več kot milijon vreč kave in čakajo na nejasno usodo. Kava spada namreč tudi med kontrebandsko blago. Produkcija kave bo radi tega morala pasti. Tudi nekaterim državam Unije, ki tudi produciraj© kavo in kakao, se ne godi dosti bolje. Argentinija je izvažala velike količine ovčje volne* da ne govorimo še o mesu, ki ga je razpošiljala po vsej E-vropi. Vsem tem državam preti torej go» spodarsko nazadovanje, ki se bo občutilo tudi v Evropi, ker so vse te države dolžniki evropskih držav, ki jim sedaj ne bodo mogle ničesar plačati.
Od evropskih manjših držav je občutila močno bližino vojne zlasti Rumunska, ki producira mnogo petroleja, ki je šel predvsem v Francijo, seveda skozi Dardanele, ki pa so sedaj zaprte. Vendar pa ta industrija ne trpi dosti radi tega, ker izvaža sedaj Rumunija oni del petroleja v Nemčijo. Holandska je morala radi svoje stroge nevtralnosti pustiti velik del svoje trgovine z Nemčijo, od česar ima seveda veliko škodo. Odkar je Anglija tudi železo proglasila za kontrabandno blago, trpe tudi norveška, švedska in španska trgovina. Te države so izvažale kovine v Nemčijo. Producenti sladkorne pese v
Nemčiji in v naši monarhiji letos pese ne morejo izvažati, kar bodo občutile zlasti Združene države, ki potrebujelo mnogo sladkorja. Pesa bo letos zato tako poskočila na ceni, kakor še nikdar.
To bi bile glavne težkoče, ki jih mo-. rajo prenašati nevtralne države, a to še' ni vse. To je samo direktna škoda, ostane pa še druga, ki ni čisto nič manjša. Vse evropske nevtralne države morajo, imeti pripravljeno svojo vojsko za vsak' slučaj in ti veliki stroški so dosedaj že prisilili Švico k najetju posojila. Tako se bo zgodilo tudi z drugimi nevtralnimi državami. Seveda je veliko vprašanje, kje naj dobe denar. Danes tudi najbogatejše države nimajo, ali pa ne dajo denarja iz rok. Pogajanja glede posojil so zato običajno brezuspešna. Tako Je zadela vojna s svojimi strašnimi posledicami vsako državo.
Interesantna polemika Iz predzgo-dovlne sedanjega evropskega konflikta.
Nedavno so — in sicer opetovano — avtoritativni nemški listi z dokumenti predzgodovine sedanjega konflikta dokar zovali, kako je Francija že za časa krize radi Maroka lovila Anglijo v svoje mreže. Tu pa podajamo danes nekoliko citatov iz polemik med dvema odličnima Nemcema v nedavni minulosti, ki nain kažejo, kako so med Nemci valovile različne struje kakor v slutnji bližajočih se velikih dogodkov.
Tajni svetnik in učitelj mednarodnega prava profesor Zorn v Bonnu je objavil v listu »Kolnische Zeitung« od dne 30. decembra 1911 članek, v katerem napada angleško politiko za časa kočljivega vprašanja glede dežele Maroka Med drugim pravi:
»O tem si moramo biti na jasnem in zgodovina zadnjega stoletja propoveduje s strašno jasnostjo vsakemu človeku ki hoče videti in more misliti — da je zastonj, ako se razvojna vprašanja narodov in držav hoče siliti v oblike »prava« in v pravoreke kakega mirovnega sodišča. Zato ne more biti nikakega mednarodnega razsodišča brez klavzule časti in živ-Ijenskih interesov držav.«
K temu dostavlja pastor O. llnifried, Siuttgart:
Ta nevera, ki govori iz besed slovitega učitelja mednarodnega prava, je ravno tisto, kar smo 15 let pobijali in še pobijamo na vse načine. Zgodovina zadnjih desetletij ne propoveduje nam, ki globlje mislimo, nego učenjak v Bonnu, nič drugega, nego da še vedno tičiino v internaci-jonalnein pravu močnejšega, ter da nam ničesar ne treba nujneje, nego postavitve pravnih form, v katere bi inogli spraviti tudi velika razvojna vprašanja človeštva.«
Umfried nadaljuje v »Friedenswarte« štev. 1 iz leta 1912:
»Profesor Zorn trdi, da smo mi Nemci vse storili, kar smo mogli, da se izognemo svetovni vojni. Jaz oporekam temu z ozirom na zelo pomanjkljivi razvitek pravne misli v nemškem narodu od Bis-marekove dobe sem. Dokler se kažemo protivnike obveznega razsodišča, zastoja v oboroževanju in kulturne zveze nravstvenega človeštva — dotlej nismo storili, kar smo mogli. Zveni pa kaj velikanski, če profesor Zorn izjavlja: »Za naše narodno edinstvo se ne bomo plašili, če bo to potrebno, tudi boja z vsem svetom in se postavimo v tem boju, če bo to neizogibno, sami pred alternativo: Zmaga ali poguba!«
V isti številki »Friedenswartc« je čitati:
»V »Rheimisch-Westfalischen Zeitung« (15. 12. 1911) je preračunjeno: »Koliko bi stala nemško-angleška vojna!« Da bi ta vojna, celo z zmago Nemčije in z vojno odškodnino 20 miljard, še vedno ne bila nobena dobra kupčija — to se pripoznava. Toda Nemčija vodi kako vojno — ne glede na vse te prigovore — le Iz idejalnih razlogov.«	_ _
Sličice iz volne.
Kako je padel general Hamllton. Iz Londona se poroča: Neki višji angleški častnik pripoveduje v listu »Globe«, kako je padel in kako je bil pokopan angleški generalni major Hamilton, ki je padel v zadnjih bojih. General Hamilton Je stal v zakritem položaju sredi skupine častnikov, ko je eksplodirala granata v razdalji k^kih sto vatlov. Drobec granate je zadel Ha-miltona, ki je ostal na mestu mrtev. Vaj drugi so ostali nepoškodovani. Pokopati so mogli generala šele ponoči, ker zaradi silnega nemškega streljanja ni bilo mogo-
Stran TI.
* VEČERNA EDINOST" št 61.
te priti do njegovega trupla. Sredi infan- Jsvobojeni ruski Poljski pa tudi ne bo dru-terijskega ognja in streljanja s strojnimi'gače. Kmalu se prične težnja po tesnejši
puškami, ki je bilo tako močno, da ni bilo mogoče čuti glasu vojaškega duhovnika, so pokopali generala.
Življenje v strelskih jarkih. Vojni poročevalec Scheuernrann slika v svojem zadrtem peročilu precej obširno življenje vojakov v strelskih jarkih na francoskem bojišču. Vojaki so se v strelskih jarkih uredili čisto po domače in so spravili v jarke celo tudi divane in naslanjače. Povsod je poskrbljeno za slamna ležišča in pokrivala. Zelo skrbno so prirejene priprave za kuho, pri čemer je treba gledati na to, da dim ne izdaja, kje se nahajajo vojaki. Nemci so spravili celo klavirje v strelske jarke. Neki učitelj klavirja iz Porenščine je igral glasovir v najhujšem ognju in ni izgubil takta niti tedaj,! ko je drobec šrapnela opraskal glasovir. Vkljub resnemu položaju so vojaki razpoloženi kzr najbolje. Francoski strelski jarki so tupatnia oddaljeni komaj po 40 do 50 metrov. Med poldnevom in dvemi je navadno,
spojitvi s sorojaki, živečimi v sosednih dr žavah. Kako bo napredovalo to gibanje, nočem prorokovati. Sploh nerad prorokujem. Mislim pa, da pomenja računanje z vsemi morebitnostmi nekaj popolnoma drugega nego politično prorokovanje.Med morebitnostmi, ki bi mogle nastati po u-stanovitvi samostojne Poljske iz sedanjega dela Rusije, je tudi ta, da bi nam na severu vzrastla — »Severna Srbija«. U-pam, da razumete brez razlage, kaj mislimo s tem. Prav zato pa tudi mislim, da bo treba še zelo temeljito preudarjati, na kak način bi se moglo rešiti poljsko vprašanje. da bi bila naravnost izločena ravno ta morebitnost. Da ta naloga nikakor 1 ni lahka, pa menim, da vam ni treba pojasnjevati.«
Politika rimske kurije. Iz Rima javljajo: Sedanji papež Benedikt XV., je bil nadškof v Bologni in je bil obenem se svojima tovarišema in prijateljema, nadškofom
kakor bi se dogovorili, na obeh straneh ; Maffiem v pisi in kardinalom' Ferrarijem premor. Poročevalec zatrjuje, da se na obeh straneh ozirajo na razne druge človeške potrebe. Če hoče kdo iz gotovih človeških vzrokov za nekaj časa izginiti iz jarka, dvigne puškino kopito, in takej nastane premor. Navadno odide tedaj tudi od sovražnikov kdo iz jarka kot nekak talec. — Kakor je videti, vojne Še ne bo tako kmalu konec, kajti sčasoma pride še tako daleč, da si bodo sovražniki začeli opoldne hoditi drug k drugemu na obed, zvečer pa na večerjo, in si določijo potem za boj po par ur na dan, kakor ml civilisti za partijo šaha ali „tresette". Nazadnje, ko bo sklenjen mir, ne bodo niti hoteli domov, ker jim bo pre-prijetno v — strelskih jarkih.
Ženski vojak. V nedeljo popoldne je vzbujala v Zagrebu velikansko pozornost fenska v vojaški obleki. Na glav! je imela čepico, ob strani bajonet s podčastniškim portepejem, bluzo s po dvema zvezdama na obeh straneh ovratnika, sicer pa v ženskem krilu. Množica je rastla in rastla, da je končno ženski vojak moral pobegniti v neki kinematograf, da se je rešil radovednosti množice. Stvar pa je bila taka. Infanterist Falica je moral kot nadomestni pričuvnik pod orožje. Njegova žena se na noben način ni hotela ločiti od njega in je orosila dovoljenja, da sme žnjim v vojno. Vojaško povrljnistvo Je dovolilo, da se sme Stefica Falica uvrstiti v armado in tako se je žena ob strani svojega moža udeležila vseh bojev ter je bila končno s svojim možem vred ujeta. Posrečilo se jej je pa, da je pobegnila, še preden so jo mogli prepeljati z drugimi ujetniki v Niš, dočim so njenega soproga prepeljali tjakaj. Vrnila se je k svojemu oddelku in je bila nato v Banjaluki za
svojo hrabrost povišana v korporala in premeščena v Petrinjo. V Zagreb je prišla le mimogrede ter se sedaj zopet vrnila v Petrinjo.
„Homo soldaticus fossills". Kakor pripoveduje neki nemški vojni poročevalec, se je tekom sedanje vojne razvila neka posebna vrst človeka, ki ga je neki nemški stotnik, ki se je menda svoj čas bavil z naravoslovjem, vrnivši se po večtedenskem letanju v strelskem jarku, opisal tako-Ie: Podati vam hočem znanstveno predavanje. Človek Je produkt svojega miljeja, kaj ne; tako pravita vsaj Zola in Ibsen in drugi taki možaki. To je torej povedano popolnoma znanstveno in moderno. Naš milje je rjava ilovica. Ilna'orjavi stielskojarški človek, to je najnovejša razvojna stopnja. Pijače nima, reagira kislo na grahovo klobaso, razlikuje najstarejše letnike slanine z jezikom in po zeleni barvi kakor poznavalec vina in spi v blatu kakor krastača. Tu imate ves njegov prirodopis. Njegovo zoologično ime se glasi: „Homo soldaticus fossilis", kar prihaja od „fossa" — strelski jarek. Latinščina 5, razpoloženje 1."
Razne politične vesti.
Rešitev poljskega vprašanja. Ponedelj-
ski večerni list praškega »Našega Slova« piše: Imeli smo priliko govoriti z nekim odličnim nemškim politikom iz rajha o raznih vprašanjih današnjega časa. Večine pogovora ne moremo objaviti, ker nočemo prehitevati dogodkov, drugič pa tudi zato, ker so obsegali v veliki meri kritiko nemške zunanje politike, kritiko, ki v Nemčiji ni nikomur tajna, ali bi nje objava pri nas mogla zadeti na nerazumevanje. Zato ni prav nobenega vzroka, zakaj bi morali zakrivati nazore, izražene v tem pogovoru glede rešitve poljskega vprašanja. Politik, s katerim smo govorili, je strnil sedanje stanje poljskega vprašanja v sledeče: Rešitev poljskega vprašanja je odvisna od nemško-avstrijske zmage. A s to zmago si predstavljajo Poljaki sami večinoma to rešitev v tem smislu, da se ustanovi samostojna poljska država samo iz Ruske Poljske. Nemška Poljska in avstrijska Poljska bi ostali nedotaknjeni, le da bi se Poljakom na Nemškem priznali nekateri poboljški na kulturnem in jezikovnem administrativnem polju. V tej smeri delujejo vsi Poljaki, pri čemer niso izvzeti niti socijalni demokra-tje. Tako misli sam Daszynski in istega mnenja je tudi vrhovni odbor Narodne o-brane, katera organizira legijonarje proti Rusiji. In zdi se, da se taka rešitev priznava tudi oficijelno, vsaj pri nas v Nemčiji. Pravim pa. da se zdi, kajti izrecno se to še ni izreklo. Kolikor se tiče mene, mislim, da bi ta rešitev ne bila najsrečnejša. Poljaki se žnjo zadovoljujejo danes, toda ne zadovoljevali bi se žnjo trajno. Znana stvar je, da z jedjo prihaja tek. Tudi v politiki je tako. Po osvoboditvi Četrtega stanu je morala priti enaka volilna pravica za deželni zbor pruski. Deloma osvobojeno prebivalstvo naravnost stremi po polni meri enakih pravic. V o-
v Milanu za časa Pija X. v navskrižju z rimsko kurijo, ker je hotel, da se uprava cerkve nekako sprijazni s socijalnimi modernimi, problemi, kakor je to začel že Lev XIII. Z izvolitvijo generala dellaChie-sa za papeža je prenehal integralizem v politiki rimske kurije. Prvo, kar je storil novi papež, je bilo, da je dal sprejeti v »u-nione popolare« tudi radikalneje pristaše socijalizacije katoliškega lajikata. Tej odredbi je sledila druga, s katero se odpravljajo privatna tajništva takoimenovana »seccesariola«, ki so pod Pijem X. tudi preko državnega tajnika izdajala samo-lastne odredbe. Tudi sicer je novi papež ubral druga pota. Po smrti kardinala Fer-rata je imenoval kardinala Gasparrija državnim tajnikom, ki je še pod Levom XIII. reprezentiral strogo cerkveno observaci-jo in diplomacijo.
Kot šef komisije za kodifikacijo cerkvenega prava, najaktuelneje naloge rimske kurije, je bil kardinal Gasparri smatran za bodočega papeža,Za Časa spopada s Francijo je videl, kako usodne pogreške so se delale od strani državnega tajnika Merry del Vala. Kardinal Gasparri ostane tudi nadalje šef komisije za kodifikacijo cerkvenega prava in tako bo sedanji papež sam opravljal velik del diplomatskih poslov. V ta namen je že začel delovati na tem področju in je zopet oživil delovanje Accademie, v kateri se imajo vzgajati bodoči diplomatje rimske kurije. Ti bodoči diplomatje imajo po njegovi želji zasesti mesta v germanskem in v romanskem svetu ter v južni Ameriki. Zato se pričakujejo v mesecu novembru velike izpre-membe v rimski diplomaciji.
Dunaj lo vojna. Ker se po listih tro-sporazuma širijo razne neresnične vesti o gospodarskem položaju glavnega mesta države, je mestni svet dunajski sklenil, da bo odslej izdajal tedenska uradna poročila o resničnem gospodarskem položaju Dunaja, o oskrbovanju mesta z živili, primeijevalno statistiko o cenah živil v teh dneh in v isti dobi prejšnjega leta, o živini prignani na trg, o številu brezposelnih itd. Ta poročila bo pošiljal mestni svet vsem velikim mestom v nemški in nevtralnih državah. Iz prvega takega „Uradnega lista c. kr. državnega glavnega in rezidenčnega mesta Dunaja" po-snemljemo: V desetem tednu vojne ni opažati na Dunaju mnogo bede vsled vojne. So sicer tudi tu prizadete trgovina, obrt in industrija; v prvih dneh mobilizacije je bil vrvež na denarnem trgu; tudi tu trpe eksport tujski promet in luksus — kakor povsod drugod. Ker pa je 100.000 mož dunajskega prebivalstva na bojišču — in se je skrbelo — pred vsemi pa občina — za ustvaritev prilog za zaslužek, se ne more govoriti o brezposelnosti v nenavadnem obsegu. Statistika mestne posredovalnice za službe in delo izkazuje n. pr. napram 42.053 posredovanj v letu 1913 48.276 v letu 1914. Občina ni oddala le vseh proračunanih del ampak je šla preko te meje. Nad 80.000 rodbin vpoklicancev dobivajo na državnih podporah mesečno 7 milijonov kron, ki koristijo vsakdanjemu gospodarskemu prometu. Značilno je, da je bilo v času vojne v c. kr. zastavljalnici rešenih 1,600.000 stvari. V centralni posojilnici občine dunajske je iznašalo dne 10. oktobra stanje vlog za 17 milijonov kron več nego istega dne minolega leta. Tudi oskrbovanje z živili mesta dunajskega je popolnoma zadostno. Statistično se dokazuje, da so tudi v trgovini na drobno cene živil le zmerno poskočile. Zdravstvene razmere so najbolje pod varstvom neoporečne preskrbe z vodo in kanalizacije. Temu se sicer ni možno izozniti, da ranjenci in begunci z bojišča prinašajo posamične nalezljive bolezni, ali njih nadaljnje širjenje zaprečuje dobro organizirana sanitetna služba. Veliko število pomožnih odfeprov deluje z vnemo, da se gospodarska beda ne razširja v širokih plasteh. Šolski pouk nadaljuje nemoteno. Strankarski boji so utihnili in je dunajsko prebivalstvo složno in odločeno, da vzdrži tok gospodarskega življenja. Mestni svet je n. pr. v svoji zadnji" seji z glasovi vseh strank podelil županu dalekosežna pooblastila.
Domače vesti.
Za Svetozarjem Boroevićem Conrad Hotzendorf. Načelnik generalnega štaba je sledil izgledu generala Svetozarja Bo-roeviča! Kakor javljajo namreč iz stana vojnih poročevalcev, je baron Conrad Hotzendorf sprejel zastopnike inozemskih listov ter je ob tej priliki izrazil nado, da avstro-ogrska armada izpolni težko nalogo: da zaustavi mogočnega sovražnika in ga prežene. Kakor Svetozar Boroevič priznava torej tudi Conrad Hdtzendori brez obotavljanja, da je Rusija mogočen
nasprotnik, da boj žnjo ni lahek, ter da je naloga avstrijske vojske težka. In baron Conrad pl. Hotzendorf Je militarična avtoriteta, ki more presojati vrednost naše in nasprotne nam vojske. In baron Conrad ima svojo »šolo«. Vsak častnik iz te šole ve, da so pripovedke o »divjih hordah« o »strahopetnih bandah« ravno le
—	pripovedke, ker ve, da so se države že leta pripravljale na to vojno, da so vojske vojujočih držav dobro opremljene in oborožene. Umestno pripominja zagrebški »Tagblatt«: Niti za trenotek niso mogli častniki misliti na to, da bi bila ta vojna rešena v par tednih in sicer s popolnim polomom nasprotne strani. Nasprotno: potek vojne se razvija v glavnem tako, ka kor se je pričakovalo v vojaških krogih: je trdo, vse moči napenjajoče, neprestano borenje med enakovrednimi nasprotniki, ki traja še le kratke tri mesece in bo morda trajalo še mesece. Če je bila javnost drugačnega mnenja o poteku vojne in je vsled tega jubilirala na zmagah, a par dni potem že zapadala v malodušje: je kriv na tem ton mnogih listov, ki so o utii čenju armad nasprotnikov govorili kako o kaki malenkosti, s katero odpravijo av-stro-ogrske čete že v par tednih! — Dobro je, da sta general Svetozar Boroevič in baron Conrad-Hdtzendorf na resen način korigirala te krive nazore, da bodo ljudje vedeli, da vojna ni nikaka otroška igra, ter da je nedostopno, da oni, ki so doma ostali mej tem, ko milijoni krvave na bojiščih, na bedasto-prevzeten način govore o vojni in ki menijo, da so že pripomogli k srečnemu izidu, ako govoričijo v praznih frazah o slabem stanju sovražnih čet, o »strahopetnosti« in »manji vrednosti« sovražnih armad. Ljudem treba govoriti, da srečnega izida vojne ne smemo pričakovati od »strahopetnosti« in »des-organizacije« sovražnih armad, marveč le od strategičnih zmožnosti vodstva svoje vojske, od brezpogojne požrtvovalnosti častnikov in neporušne hrabrosti vojakov!
—	Tako obveščanje je edino pošteno in koristno; nasprotno pa je le zavajanje javnega mnenja, torej škodljivo!
t Vaclav Kotlaf. Kakor smo že poročali, je umrl u Pragi češko-agrarni drž. poslanec Vaclav Kotlaf v 44. letu svoje starosti. Va clav Kotlaf je že dalj časa bolehal. Bil je eden izmed najsposobnejših čeških agrarnih poslancev ter poseben prijatelj Slovencev. Njegova žena, ki mu je pred pred par leti umrla, je bila Slovenka. Kotlaf sam Je prav dobro govoril slovensko in je imel pri nas mnogo prijateljev. Služboval je kot veterinami nadzornik pri Češki ces. namestniii v Pragi. V parlament je bil prvič izvoljen I. 1907 ter je slovel tam kot strokovnjak v raznih poljedelskih vprašanjih. Kot izvrsten govornik le opetovano nastopil v narodnih vprašanjih.
Iz kaznilnice pobegel kaznjenec, aretiran Sele po 15 mesecih. Zvečer dne 20. julija I. 1913. Je bil iz kaznilnice v Kopru pobegnil kaznjenec Štefan Cialetta, ki je bil obsojen na ne vemo koliko let težke ječe radi zločina umora. Rečenega dne Je bil Cialetta nasilno odprl neko omaro, vzel iz nje službeni revolver nekega paznika in kakih 20 patron ter na to pobegnil iz kaznilnice po poti, ki si jo Je bil 2e prej pripravil. Sicer so njegov beg takoj opazili čuvaji kaznilnice in so se tudi spustili za njim, da bi ga vjelL Bili so mu tudi ie prav blizu za petami, ko |e ubegli Cialetta, dospevŠi na semedelski most ustrelil z revolverjem v zrak in tako pokazal svojim zasledovalcem, da ima pri sebi orožje, katerega se namerava v sili poslužiti, da se jim ubrani. Ker je že nastopala noč, se niso upali njegovi zasledovalci dalje za njim, a on je nato izginil v nekem gozdu. Sicer so ga Sli iskat naslednji dan in iskale so ga oblasti tudi še dolgo potem, a vse iskanje je bilo brez-vspešno. Pred nekaj dnevi so pa Cialetto našli in ga aretirali v Splitu, kjer je nekoliko tednov delal kot podajač. Včeraj so ga pa pripeljali s parnikom „Donau" v Trst in ga izročili policiji.
raEiraioraEraEraEraBf
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAMAN
specijalist za notranje bolezni in sa bolezni na flitmljh (kakor: grlo in not)
ordinnje m trojem stanovanju v Trstu, Corso Štev. 12, Telet. I77/1V r^M od ll1/, dO l1/, in od 4*/. <*o ■ '/■ pop.
immmmmm^.
UI^ET^i ZOBii
PLOMBIRANJE - ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOM : BREZ BOLEČINE :
Dr. J.ČERMM U.TUSCHER
ZOBOMIBMV- inM K ON C. ZOBNI NIK	| UJ | TEKMIX
ULICA CAS5K53&, 13 BI. nad.
II
Odlikovana pekarna in sladščičarna
Josip Seioiie, Trst
ulica Istituto štv. 5 Odlikrcana z zlato kolajno in častno diplomo na razstavi f Firence.
Peče se fia in navaden kruh trikrat na dan. Izbera sladfiic, vina v steklenicah, prepečencev (bi-eott ni) konfektura itd. Sprt|tma naroČila za poroka In krste ter vsakovrstno pecivo ter po« strele tudi na dom. - ZMERNE CENE.
Kar! In Veronika TusciiaK
Trst, ul. Mo'in
graade Stv. 4, priporočata cenjenemu občinstvu svojo gostilno „Alla beila Trir-ste". Domača kuhinja, Vsakovrstna vina in prvovrstno Bavarsko pivo, svetlo in črno. Postrežba točna.	2370
Mizarji.
Rudolf Kompara
občinstva svojo
Trst, ulica Giuseppo Caprlij St- 8 prinoroča cenjenemu mizarsko delavnico. Iz-
vršuj e vsa v to stroko spadajoča dela in popravljanja "Načrti In prospekti na razpolago. Po želji prihija* ttfdi'na dom'. ............25

::;;;. Obleke.
Uolikn iztera okiek moSke. dečke z prodajo VwlllVU perila. Klobuki in kape v veliki izberi.
Kostimi za. dečke po ceni, da se ni bati konkurence. Cele obleke in hlače za delavce. — Trst, Campo fc^an Giacomo štev. 0, nasproti cerkve Sv. Jakoba.	2449
Specijalist za živin* Masni
Dr. Alfred Serko
Ordinira od 2-4 V. CL Gaflllna 2. (Pla
PRIPOROČLJIVE TVRDKE
i SI
Brivnice.
Anton Novak
57, se toplo priporoča cenjenemu slo-
mnogoštevilnf
venskemu občinstvu za obisk. - SVOJI K SVOJIM!
2660
in najlepša lasuljareka dela se izvr-žhyejo v frizerskem salonu Andreja ROJlC-a v Trstu, Acquedotto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna postrežba. Ogledajte si izložbo, da se prepričate.	1851
Buffet
n*fHfl*flFfV ffl cenjenemu ubčinstm Buffet v rfipuruiu aC ulici Gheda št. 8. Točijo se prvovrstna vina in pivo.	1804
Čevljarji.
Mamica „Alla SarMa" IRSLt.
5. — velika izbera obuvala za gospe in gospodo. Sprejemajo se naročila ter poprave. Cene zmerne.
1447
Fotografi.
Jugoslovani I JOTkičf	'*de{le Poste
10. — Gorica, Gosposka ulica 7.
4444
Olje, kis, milo.
raDIIlfifilNI Trst? nlica Istria štev. 24. • DIHVjVlIllI Prodaja olja, kisa, mila in drugo.	313
14 Trst, Trst pred juž-
Restavracije.
Restauracija „Alla Stazicne prea južnim kolodvorom a — Neugodnejša restavracija za potnike in medčane, ker je v bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjer se uživa po leti na obĆirnem prostoru pod nebom svež zrak. — Toči fle izvrstno pivo in vino I. vrste. Izborno bridko vino. Furlansko in Istrsko za dom po 96 stot liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Lastnik Anton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balkan.	1125
Šivilje.
Trst, Piazza della Borsa St, 8 v. 9 Damaka krojačnica. izdelnje vsa. ko vrstne obleke po angleškem ln francoskem kreda plesne obleke, obleke za poroke, bluze xa gledališče Itd. Gene zmerne
A. RIEGER
Tapetarske delavnice.
Rudolf Bonnes
17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, Id spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne.
1803
Pohištvo.
TIllO P05*®^ vzmeti, nove limnice K 80.— Polj V w polna spalna soba z žimninami K 290.— V. Fonderia 12, I	2318
Trgovina jestvin.
TvAftnfvtfl jestvin in kolonijalnega blaga, A. irgUVMU Mibelič, Trst-Rojan via di RoianoSt. 8. se priporoča cenj. občinstvu za obilen obisk. Blago vedno sveže, cene zmerne. Postrežba tudi na dom. — Jakob Marsič, voditelj.
Železnine.
VllHIlfnm Železo, stare kovine: Anton Cerneca AUPUjem Trst, ulica Olmo št. 14.	18G5
Žganjarne.
■ ufHH Timlr edina slovenska žgaiijarna in za-
HuIUII Iliri! loga likegev, v kateri se dob« vsakovrstni likerji, se nahaia v bbžini .Narodnega doma" v Trstu, ulica Carlo Ghega 10, vogal ul. Cecilia Edina zaloga dalmatinskega troplnovca. Razpošilja tudi na deželo.	1152
Glasovirji.
P|U|H CftlffjIflfl Tiziano Vecellio 9. Tovarna K mil JUAjIOU in trgovina glasovirje v in piani-nov. RazpoSilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Oene zmerne. Svoji k svojim!	2224
fln#fl I faltu Tm4 ulica Lazzaretto veccbio št. Mills LISIlUf i HI 36. Zaloga vina s pridruženo gostilno. — Vino iz Visa iz Prelji ca prve vrste. Gostilna v ulici Gasimiro Donadoni St. 2 in v ulici Campo S. Giacomo St. 15, v kateri se prodaja tudi dalmatinski tropinovec, likerji ter ver-mout in maršala na drobno. V vseh gostilnah se prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo. Cene zmerne. — Priporoča se za obilen obisk.	2799
Razni.
MAMinn" n^jbo^jte in najbolj ratSiriene sred-„nurunu »tvo za uničenja stenic. Prodaja se po vs h mirodilnicah. Zaloga v Trstu ; M. 6 k r ' n j ar Va Ferriera 37, 1. n	2142
Prodajo
alf v najem ne dajo razne
gostiln Ov
kasarne, mleka ne in drugi obrtni obrati. iTSe, vile itd. Po
varna Corso od 9—11.
arugi
ila daje KolarSič, ka-telefon St. 825 41.
Čistilo Zfl M g
Carpison 2. Telefon 18-08. C varna.
arkete In kovine. —■
a z z o 1 i & Comp. Via Odlikovana tržaška to-2114
Oglase, poslana, osmrtnice In vsa naznanila ie pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št- 20
NAZNANILO.
Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caterma It. II, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepetad, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vteo fa fcerjL Uljudno se priporoča JUoizU Mi. prej aa trgu CasermaJ
Velikanska zalogo poMUtoa hi tapecorU
Paolo ftastwirtti, Trst
ulito Sfodlon it, 6 (MSo siedolltio Fenlce).
RoJbolI u$oden utr zo nakupovanje bodisi slede cen ^ kakor tudi kakooostL Kolosalni Izbor. - Telef. 22-85
m	ZALOGA POHIŠTVA
Giacomo Macerata
se je preselila
v ulico San Giovanni štv, 7.
Velika izbera svetlega in temnega pohištva PO NAJZMERNEJŠIH CENAH.
Samo v ulici San Giovanni štev. 7. — POSTREŽBA TOČNA.
fr' V?«

Trgovina na debelo «
Pšenice, pSenKne moke, * u mene in bele koruzove moke, ovsa, debelih In drobnih otrobov (otrobtt
koruze, ffliola Itd. itd.
Rufloero GmM Trst u,lca đfl piMnQ 2
imapsiu wiiiii/cit	(qo$q1 ulice Coroneo)
Telefon St. 1403. Brzojavi: „Gambel-Tr*ft". Telefon St. 3403.
—a—■ i m i