Foštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din ^^^^H ^^^^| ^^^^^^^L ^^^H ^^^^| ^B^K ^^^^ Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 5-50 din, za inozemstvo 10 din // Urcdništvo: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo // Telefon Štev. 65 / / Racun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 Leto XXL Ce/ie, petek 10. novembra 1939 Štev. 46. _____ • - — —————--------------------¦—-——————————~1^———————^———.———^———_——i^—^———i—^ Uvodnik smo morali danes žal izpu- stiti, kar naj cenj. čitatelji blagohotno upoštevajo. Uredništvo. Malariia in Smrt Po vročem solncu sta stopali dve ose- bi po samotni prašni cesti: bili sta Ma- larija in Smrt. Prva je imela obraz poln zlobe, druga pa je izgledala utrujena. Stopili sta v neko vas. »Prišli sva, da si ogledava to vas«, reče Malarija prvemu vaščanu, ki se je približal. Trudila se je, da da svojemu glasu ton pretnje in grozote. Vaščan pa jo je izzivalno pogledal in ironično od- vrnil: »Idi mirno svojo pot«. To sta ti dve osebi tudi storili in pol ure pozneje sta zapustili vas in nadaljc- vali svojo samotno hojo. :>2al«, vzdihne Malarija, »je nioje vladavine koneec. Zdi se mi, da moj strup ne deluje več«. »Da«, potrdi Smrt in pokima z glavo, »tudi meni se dozdeva tako. Ali misliš, da sem slepa? Zdi se mi, da ni tvoj strup povzročil v tej vasi niti ene žrtve. Laj gre skozi tvoje roke vsako leto na .nilijone in milijone ljudi, v angleški In- diji umre vsako leto nad milijon Ijudi, a nekoč je bila najina žetev neprimer- no obilnejša. Kaj se je zgodilo?« Malarija odgovori z žalostnim gla- som: »Zal ti lahko to pojasnim. Nekoč sem lahko delala svobodno brez zaprek. Nihče ni vedel, kako sem delala in tako se mi ni mogel nihče postaviti po robu. Potem pa so moje žrtve odkrile kinino- vo drevo«. »In kaj se je nato zgodilo?« vpraša Smrt. »To je bil začetek konca, ker so oni začeli jemati kinin iz skorje tega dre- vesa. Sedaj pa je še strašnejše, ker je mojim sovražnikom uspelo odkriti, da so žuželke anofeli moje pomočndce.« »Toda kaj se to mene tiče!« odgovori Smrt in se zareži. »To še ni vse«, odgovori Malarija sto- kajoč. »Komisija Društva narodov proti malariji priporoča, da se kot preventiv- | no sredstvo proti malariji jemlje v dobi mrzlic 40 centigramov kinina dnevno, a da se v primeru obolenja jemlje kot zdravilo kinin v vsakdanjih dozah po 1 do 1.30 grama skozi 5 do 7 dni. Jaz sem proti takemu sredstvu popolnoma brez moči, ker se bo začel končno ves svet tako zdraviti, in potem bo z menoj končano«. »Jaz ti ne morem pomagati«, odvrne Smrt z obžalovanjem in si briše potno čelo. Zatopljeni v svoje žalostne misli sta ti dve strašni osebi nadaljevali svojo pot v daljni svet. lolrolsfuo x Prvoileccmbrska akademija v Celju. Sokolsko društvo Celje - matica priredi v četrtek 30. t. m. na predvečer prazni- ka zedinjenja v Mestnem gledališču v Celju slavnostno akademijo. Sodelovali bodo vsi društveni oddelki. Na praznik dne 1. decembra bo dopoldne običajna proslava v društveni telovadnici. Spored i obeh prireditev bomo pravočasno obja- \ vili. Opozarjamo ob tej priliki naše oko- liško občinstvo, da bo ponovitev akade- mije v nedeljo 3. decembra ob 16., ko je zveza z vlaki v vse smeri najugod- nejša. x Sokolsko druätvo Celje - matica. ! Redne seje izvršnega odbora so vsak | ponedeljek od 18.15 dalje. Bratom in sestram, ki bi imeli kakršno koli željo v društvenih zadevah, so činitelji dru- štva vsak ponedeljek ob navedenem ča- su na razpolago. x Brat Engelbert Gangl. V nedeljo 12. t. m. bo minilo 66 let, odkar se je rodil v Metliki v naši Beli krajini prvi podstarešina Saveza SKJ brat Engelbert Gangl, ki je moral nedavno podati ostavko na ta, visoki položaj, Naše so- kolstvo se z radostjo spominja brata, : o katerem bi mogli pisati isto, kar pi- ! Atentat v Monakovem Združene driave - dobaviteiiice Anglile in Fran- die — Mfrovna pohuda belgiiskega kralia in holandske kraliice - Govor/ Mof of ova, Halifaxa in Hitlena - Ponesreien atentat na Hitleria Aineriška reprezentancna zbornica je z 242 glasovi proti 181 sprejela novi ameriški nevtralnostni zakon, s katerim je Amerika dokončno ukinila prepoved izvoza orožja vojskujočim se državam. Kupci orožja v Zedinjcnili državah mo- rajo blago takoj plačati in sami odpc- Ijati. Predsednik Roosevelt je v soboto podpisal novi zakon, s katerim so posta- le Združene države za Anglijo in Franci- jo neizčrpen vir za vojne dobave. Po od- redbi predsednika Roosevelta je trgov- skim ladjam Združenih držav v bodoče prepovedan dostop v vse angleške in francoske luke na evropskem in afriš- kem kontinentu do Kanarskih otokov. Belgijski kralj Leopold in holandska kraljica Viljemina sta se sestala v po- nedeljek zvečer v Haagu. Po tern sestan- ku sta ponudila Angliji, Franciji in Nemčiji svoje posredovanje za ustavi- tev vojne in vzpostavitev miru. AngleŠ- ka in francoska vlada ter javnost v mno- gih ncvtralnih državah so sprejele to mirovno pobudo s simpatijami, v seda- njem trenutku pa dvomijo v uspeh teh mirovnih prizadevanj. Prcdsednik sveta ljudskih komisarjev t in komisar za zunanjc zadeve Molotov je v ponedeljek, na predvečer ruskega iiarodnega praznika, 22-letnice revolu- cije, v svojem govoru ostro napadcl An- glijo, Fraiicijo in Združcnc države, ni pa omenil ruskih odnošajev z Nemčijo. Londonski listi tolmačijo ta go vor tako, da želi Rusija ostati nevtralna in da ne misli na vojaško sodelovanje z Nomčijo. Istega dne je izdala koniunistična iiiter- nacionala v Moskvi manifest, v katcrem dolži Anglijo, Francijo in Nemeijo, da se borijo za nadvlatlo nad svetom. Angleški zunanji minister lord Hali- fax je v torek izjavil v svojem govoru Politika Hlapčevske duie Zagrebška »Nedelja« poroča, kako so »hrvatski rodoljubi« odstranili iz varaž- dinske čitalnice sliko prezidenta dr. T. G. Masaryka, češ da je bil »nasprotnac Hrvatov«. Da bi to dokazali, citirajo iz nekega starega članka A. Radiča, ki je pisal o Masaryku, da je »v zvezi z neko močno skupino, ki je nasprotna današ- nji politiki avstrijskega cesarstva«. Crnožolti frankovci se torej še danes maščujejo Masaryku, ker je deloval za bsvoboditev Cehov in tudi Hrvatov! Iz xivl/en/3 Cehov Iz Prage poročajo, da se v vseh čeških mestih izvaja naredba o dvojezičnih na- pisih na ulicah in to tako, da so ti napisi v večini mest najprej v nemškem jeziku. V češkem Narodnem gledališču v Mo- šejo češki listi o novem starosti COS bratu Josipu Truhlafu. Brat Gangl je svetel primer sokolske nesebičnosti, po- žrtvovalnosti in pobornik socialne pra- vičnosti — kakršen v besedah, takšen v dejanjih. Nam vsem je vzornik neomaj- ne pripadnosti k slovanski vzajemnosti. Zelimo, da bi naš dragi brat še mnogo- krat preživljal zdrav in oil obletnice svojega rojstva! x Postanek pozdrava »Na zdar«. Pra- ški listi pišejo, kako je nastal pozdrav »Na zdar« v čcškem sokolstvu. Leta 1862. je bila v praškem Sokolu raz- stavljena knjiga, v katero so se vpiso- vale želje in predlogi za izpopolnjeva- nje sokolskega življenja. V to knjigo je takoj prvo leto vpisfil novinar brat Jožef Barak, naj sc Sokoli pozdravlja- jo med seboj z vzklikom »Na zdar«. Predlog je bil takoj osvojen in pozdrav I ;,Na zdar« se je kmalu udomačil po vsej Ceški in postal naroden. po radiu, da hoče Anglija ustvaritev no- vega sveta, iz katerega bi se oboroženi napadi izkoreninili. Anglija želi sodelo- vanje vseh narodov na podlagi enako- pravnosti in se bori proti nasilju, vero- lom.stvu, krivici, zatiranju in preganja- • nju. V Evropi ne more biti miru, dokler Nemčija ne preneha z napa zares tako na višku, da se lahko sedanji imenovani mestni svet ponaša z njimi? Samo z besedami in papirnatimi pravil- niki se ne rešujejo socialni problemi — treba je tudi globokega socialnega čuta, polnega razumevanja socialnih potreb in pa ustvaritve močne finančne podlage za srnotrno, širokopotezno in uspešno socialno delo. Gospodje naj pokažejo dc- janja — s praznimi besedami, samohva- lami in šepavimi polemikami ne bodo niKogar prepričali in pridobili! c »Bo^ j« bLagoslovil naše delo!« je ugotovljeno na veliki tabli, ki so jo na- mestili ob novi zgradbi na Krekovi ce- sti v Celju, ko jc bila stavba dogotov- ljena v surovem stanju. Bog, ki je bla- goslovil gradnjo tega poslopja, je mi- lostljiv in je gotovo odpustil vse na tej zgradbi izrečene pregrešne besede, ki jih v dobi gradnje niso slišali samo oni, ki so jim bile namenjene, marveč tudi ti- sti, katerim niso bile namenjene. Mi- lostljiv in odpustljiv pa bo vsekakor še v bodoče, da bo odpustil tudi onim, po katerih nalogu delajo na tej stavbi s polno paro ob petkih in svetkih, ob de- lavnikih in nedeljah! c Foplava v celjski kotlini. MoČno de- ževje, ki se je začelo v Celju in Savinj- ski dolini v soboto zvečer in je trajalo do nedelje zjutraj, je povzročilo, da je začela Savinja v nedeljo dopoldne na- glo naraščati. Obenem so začeli nara- ščati tudi pritoki Sušnica, Koprivnica, Ložnica in Voglajna. V prvih popoldan- skih urah je dosegla Savinja 2.50 m nad normalo. Narasla Savinja je poplavila travnike na levem bregu na »Otoku«, del Masarykovega nabrežja in del mest- nega parka pri kapucinskem mostu ter cesto pod drugim železniškem mostom. Sušnica je poplavila travnike ob Kreko- vi cesti in Glazijo, Ložnica velik predel na Babnem, Koprivnica pa del Nove va- si. Na Glazijo je vdrla voda popoldne med prvenstveno tekmo SK Celje:SK Hrastnik in preprečila nadaljevanje tek- me. Savinja je povzrooila tudi v okolici Petrovč in Zalca večjo poplavo. Ker po- poldne ni deževalo, je začela Savinja zvečer upadati. Vode so se v ponedeljek vrnile v struge. Gostilna „Pri turški mački" v Gledališki ulici Danes velika izbira morsklh rib. Jutri in v nedeljo goska, famanl 'n p u r a n. ¦¦¦¦¦¦¦¦iBiniiiiBiiiiiniiaiiR c Služben prihod zagrebškega mitro- polita g. Dositeja v Celje. Znani in ugledni pravoslavni cerkveni dostojan- stveni in nacionalni delavec, zagrebški mitropolit g. Dositej bo prispel v soboto 11. t. m. z brzim vlakom ob 14.55 iz Zagreba službeno v Celje. Celjski pra- voslavni krogi prosijo občinstvo, da bi se udeležilo sprejema odličnega gosta ob njegovem prihodu v Celje. V nede- ljo 12. t. m. ob 10. dopoldne bo mitro- polit g. Dositej v pravoslavni cerkvi sv. Save osebno služil liturgijo ob asi- stenci dveh svečenikov in protodjako- na. Pri liturgiji bo pel znani ruski cer- kveni zbor iz Zagreba, ki je sodeloval tudi pri pretekli cerkveni slavi v Celju. Ob tej priliki bo mitropolit g. Dositej prevedel vojaškega in parohijskega sve- čenika g. Ilijo Bulovana v Celju v čin protojereja ter spregovoril prigodne be- sede. Prebivalstvo je vabljeno, da se udeleži te cerkvene svečanosti. c Koncert 1. decembra. Celjsko pev- sko društvo, Celjski Zvon, Glasbena Ma- tica in pevsko društvo »Oljka« prirede tudi letos na državni praznik 1. decem- bra v Mestnem gledališču običajni kon- cert. c Premestitev. Gosp. inž. Ivan Marek, dolgoletni šef tehničnega razdelka sres- kega načelstva v Celju, je imenovan za inspektorja gradbenega ministrstva v Beogradu. Gosp. inspektor inž. Marek je služboval vsa leta po vojni v Celju ter je užival kot odličen uradnik in naciona- len mož splošen ugled. Na novem služ- benem mestu mu želimo mnogo uspehov in zadovoljstva! c Iz dulioviuške službe. Mestni kaplan g. Franc Babšek v Celju, ki je službo- val v Celju šest let, je imenovan za žup- nika v Svečini nad Mariborom in je že zapustil Celje. Za prvega mestnega ka- plana v Celju je imenovan dosedanji drugi kaplan g. Franc Ks. Korbar, za drugega kaplana pa g. Franc Tomin- šek, doslej kaplan na Ljubnem v gornji Savinjski dolini. c Premestitve v učiteljski službi. Po I službeni potrebi so premeščeni: učitelj g. Henrik Kodela in učiteljica ga. Anica Kodela-Salmičeva iz Dramelj pri Celju v Koprivnico pri Rajhenburgu, učitelj g. Simon Gorišek iz Hotiča pri Litiji v Dramlje pri Celju, učiteljica gdč. Klo- tilda Kovacičeva pa s Kalobja pri St. Juriju ob juž. žel. v Novo cerkev pri Podlehniku v Halozah. Tudi v drugih srezih je premeščeno večje število uči- teljev in učiteljic. c Za referenta za obvezno telesno vzgojo pri mestni občini celjski je ime- novan znani atletski rekorder in sportni delavec g. Feri Pleteršek iz Celja. c Sprememba v celjskem dopisništvu Delavske zbornice. Na novo imenovana uprava Delavske zbornice v Ljubljani je pred meseci imenovala g. Jožeta Groš- lja za dopisnika Delavske zbornice v Celju. Sedaj pa je uprava odpovedala g. Grošlju službeno razmerje. Gosp. Gro&elj bo izročil svoje posle letos 31. decembra sosvetu. c Ljudsko vseučilišče v Celju izvršu- je že od 1. 1921. važno kulturno delo s tem, da prireja v prvi vrsti razna preda- vanja. Tudi letos bodo redna prcdavanja ob ponedeljkih ob 20. v risalnici deške meščanske sole. Vstopnina je prav ma- lenkostna. Odrasli plačajo 3 din, delavci in dijaki 1 din. Odbor bo strmel za tem, da bodo predavanja aktualna in razno- lika. Po dosedanjih izkušnjah smo se prepričali, da žele biti starši poučeni o vzgoji otrok. Zato priredimo letos kot uvod ciklus pcHlaRoških pretlavanj, ki jih bo 6. Predavanja bodo v sledečem redu: V ponedeljek 11. t. im: »Dom podpira in ovira solo« — prof. dr. Pavel Strm- šek. V torek 12. t. m.: »Otrok vstopa v šolo« — učitelj Franjo Roš. V sredo 13. t. m.: »Posebne težkoče pri vzgoji in učenju« — učitelj Zdravko Kovač. V Kino METROPOL Celie i Od 11. do 13. novembra najveCji cirkuSki fiim j vseh časov V LEVJIH XREMPUIH (U KÄNDZÄMA UDESA) Nikita, slavni krotilec levov in njegova velika ljubezen. - Klovni j - »Kačji človek« - »Bradate žene j - Drcsirani konji. I Constant Remy Madeleine Ozeray Noguero ! Od 14. do 15. novembra TAJ1NSTVEHI MR. MOTO V glavni vlogi nepozabni »Düs- _______seldorfski morilec : Peter Lorre i ponedeljek 20. t. m.: »Razumevajmo in | pomagajmo mladoletniku!« — učitelj j Miloš Ledinek. V torek 21. t. m.: »Kako vzgojimo deklice za življ nje« — prof. Anica Cernejeva. V sredo 22. t. m.: j »Nekaj problemov izvenšolske vzgoje« { — prof. dr. Fran 2geč. Starši in prija- telji mladine, vabimo vas, da pridete k tem predavanjem! Namenjena so poglo- bitvi odnosov med solo in domom. Po- kazala bodo pota in cilje mladtnske I vzgoje, kakor jo zahteva sedanja doba. Ostala predavanja bodo pravočasno na- znanjena v časopish in z lepaki. — Od- bor. c Slovenske podružnice »Merkurja« proti parcelaciji društva in bolniške bla- gajnc »Merkur«. Predstavniki vseh slo- venskih podružnic »Merkurja« so skle- j nili na sestanku 9. t. m. v Celju sle- dečo resolucijo: 1. Odobrava se stali- šče društvene centralne uprave v Za- grebu, da se ne izvede parcelacija »Mer- kurja«. Z zadovoljstvom se vzame na znanje tudi stališče, ki ga je zavzela podružnica v Zagrebu, ker se je prav ta- ko izjavila proti vsaki parcelaciji »Mer- kurja«. 2. Slovenske podružnice »Mer- kurja« ne odobravajo zahteve podruž- nice v Beogradu, da se naj na področ- ju vzhodno od banovine Hrvatske usta- novi samostojna organizacija »Merkur- ja«, ker je ta zahteva v nasprotju s sta- j liščem centralne uprave in večinc osta- lih podružnic ter ruši dosedanjo enot- nost »Merkurja«. 3. S parcelacijo »Mer- kurja« so najbolj prizadeti člani izven banovine Hrvatske, ker bi s tem izgu- j bili vse v teku let pridobljcne pravice. 4. Clanstvo podružnic »Merkurja« v Sloveniji vztraja na stališču, da so nje- gove socialne pravice najbolj zavaro- vane s sedanjim 3tanjem, zato zahteva, da ostane to stanje tudi v bodoče. 5. Protestiramo proti temu, da se vpraöa- nje nadomestnega bolniškega zavarova- nja trgovskih in privatnih nameščencev spravlja v zvezo s političnimi vprašanji, s katerimi nima nikake skupnosti. — Podružnice >Merkurja« v Celju, Ljub- ljani, Mariboru, Sevnici in Dol. Lendavi. c Uprizorite\r Beneševe opcrete »Na- vihanka«, s katero bo gostovalo mari- borsko Narodno gledališče drevi v celj- skem gledališču, se bo pričela ob 20. Predstava je za abonma. c Zimska pomoč. Zaradi predznam.be za podelitev kurjave in eventualnih dru- Od Šmaria do Rogaske slatine Zapustimo Smarje v smeri proti Ro- gaški Slatini. Na Belem se odcepi sicer cesta v Zibiko in Pristavo, a mi gremo še preko hriba, ki se imenuje Lešje, in pridemo v Mestinje, križišče štirih cest, hkrati križišče glavnih cest vseh treh v srezu združenih okrajev, zaradi tega pravo prometno središce sreza. Preden nadaljujejmo svojo izbrano pot proti Rogaški Slatini, se okrenemo po dolini Mestinjskega potoka navzgor in dospemo v starodavni trg Lemberg. Tudi ozemlje lemberškega gospostva je spadalo nekoč k posestvom sv. gro- fice Erne in je zato spadalo v zajera krške cerkve. Zajmniki krške cerkve pa so postali tudi gospodje celjski. Zna- čilno je, da veže listina Ludvika Bavar- ca iz 1. 1341., s katero je bil Friderik Zovneški povzdignjen v grofovski stan, grofovski naslov z lemberško gospo- ščino, popolnoma pa molči o dednih žovneških gradovih. To je umljivo: Ti gradovi so bili pod višjim gospostvom deželnih vojvod in bi bilo treba za povi- šanje v grofovski stan Celjanov njiho- vega privoljenja, tega pa ni bilo. Lem- berg pa je bil krški zajem, pri katerem deželni vojvode niso imeli besede. (Ko- vačič, Stajerska, str. 184.) Ko so 1. 1456. izumrli celjski grofje, je cesar združil lemberško sodnijo z zbelovsko. Kakor navaja Kovačič (1. c), se ome- nja Lemberg prvič leta 1248., a kot trg je izpričan šele 1. 1466. Ljudska etino- lgija izvaja ime: od Lammberg, kajti v grbu najdemo jagnje s podvito nogo. Za Lembergom se končuje Dolga gora; od te bi bilo ime kraja Längenberg; ker pa je kraj v silni ilovici in je ime nedvomno nemškega izvora, bi bilo mož- no tudi Lehmberg. Na znatni strmini nad trgom je stal lemberški grad, ki ga je baje razrušil Jan Vitovec 1. 1452., ponovno pozida- nega pa Turki 1. 1469. Njegovo zidovje je popolnoma poraslo s travo, da ga ni več poznati. Po ljudskem izročilu je bilo okoli trga še več gradov, ki pa so bili le kaki lovski dvorci. (Prim. Orožen, Gradovi in graščine.) Trški sodnik, ki je načeloval trške- mu magistratu s svetovalci, je imel celo pravico do krvnega sodstva. Na nek- ! danje sodne pravice še spominja ob juž- j ni strani občinske hiše, ki jo imenujejo ! še dandanes, pa čeprav ni v trgu niti i več sedeža občine, rotovž in roka z me- čem, ki štrli z rotovža na čelni strani. V trgu so bili svoj čas usnjarji, lon- čarji so se pa še danes ohranili. Patron I usnjarskega ceha je bil sv. Miklavž in | zaradi tega domnevajo, da je dal ta ceh sezidati Miklavževo cerkev spodaj v trgu. (Mimo pa teče tudi potok, ki povzroča včasih hude povodnji, tako da je Miklavž postal patron cerkve morda zaradi bližnje vode.) Prvotna cerkev sv. Miklavža je stala že 1. 1334., sedanja kaže gotsko osnovo, na kar spominja jo šilastoločno zaključena okna, ločilni obok, portal in rebrasti svod tristran- sko zaključenega presbiterija. Ladja ima raven lesen strop. Na zahodni strani nad trgom stoji cerkev sv. Pan- kracija, čigar posvetitev kaže na usta- novitev po vitezih. Kot kapela se ome- nja najprej 1. 1262., a leta 1334. je bila gotova že cerkev. Pod cerlcvijo je bila grobnica lemberških gospodov in župnikov. Spodnji prostori so še sedaj nezasuti. Prvotno je bila cerkev pra- župnija Ponikve, iz katere se je izločila okoli 1. 1500. kot župnija. V 16. stoletju so sedež župnije premestili k cerkvi sv. Miklavža v trgu, odtod pa 1. 1786. k Marijini cerkvi na Sladki gori. V Lembcrgu so še danes sloveci sej- mi, ki se seveda ne dajo več primerjati z nekdanjimi, ki so povzročali v trgu tako blagostanje, da je do 1. 1924. krila občina vse svoje potrebe z dohodki teh sejmov. Iz zavisti so zato nastale med okoličani številne sale in zbadljivke na račun tržanov. Skozi trg vodi cesta naprej čez Pečico pod Bočem v Poljčane. Pred trgom pa se je odcepila cesta proti Sladki gori. Po cerkveni kroniki je stala tarn, kjer stoji sedaj župna in romarska cerkev Sladkogorske Matere Božje, prej stara majhna cerkev sv. Marjete kot podruž- nica takratne župne cerkve v Lembergu. Pokrajina nad cerkvijo se je imeno- vala Najdelišče še 1. 1848., kajti ime je nastalo 1. 1738., ko se je v neki rupi nekaj našlo(?), kar je povzročilo, da so se začele pri kapeli sv. Marjete zbirati vedno večje množice. Za cesßenje brer- madežnega spočetja Marije Device so nabirali darove in na mestu male cer- kvice sv. Marjete so poatavili prostor- nejšo cerkev Marije Device, pri kateri so obdržali temelje starega zvonika, pa- trono sv. Marjeto pa so postavili v glay- nem oltarju pod podobo Brezmadežne. Cerkev je bila zgrajena do 1. 1754. v poznorenesančnem slogu z dvema rao- gočnima zvonikoma. Cerkev je poslikal I. 1753. znameniti slovenski slikar Franc Jelovšek. Obok krasijo freske, ki pred- stavljajo Marijino življenje; zlasti ime- nitne so pa slike, ki kažejo naše pred- nike, kako iščejo pomoč pri Mariji v svojih nadlogah. (Jelovškov avtoportret na Sladki gori objavlj. Mon. art. slov. II. st. 57.) Tudi danes je ta cerkev slo- veča božja pot. Okoli Sladke gore so strmine, na ka- terih uspevajo imenitni vinogradi, ki dajejo sloveče vino, zato razlagajo ime tudi tako, da je gora sladka; drugi pra- ^tev. 46. »NOVA DOB A« 10. XI. 193» Itreo J gih daril za zirasko pomoč se vabijo po- trebni, da se javijo zaradi popisa v sobi štev. 31 mestnega poglavarstva, Gospos- ka ulica ät. 20 in sicer v ponedeljek 13. t. m. stranke z začetno črko A do D, v torek 14. t. m. E do J, v sredo 15. 1. ni. K do O, v četrtek 16. t. m. P do T, v petek 17. t. m. pa ostali. I c Sprememba posesti. Nekdanje mest- no kopališče v Ipavčevi ulici in sosedni stanovanjski nisi na Krekovi cesti je kupil g. Boris Batič od industrijca g. Josipa Benka. Täko je to po3estvo, ki ga je svoj čas kupil industrijec g. Ben- ko v namenu, da na njem uredi moder- no hladilnico in delavnico za svoj obrat, prešlo z nakupom zopet v last Batičeve rodbine. c Rfiklavževanje Sokola Celje I. Kakor vsako leto, bo Sokolsko društvo Celje I tudi letos obdarilo za Miklavža svojo revno deco. Obdaritev dece bo v nede- ljo 3. decerabra ob 14., obdaritev nara- ščaja ob 16., MLklavžev večer za čla:i- atvo pa v soboto 2. decembra ob 20.30 v Sokolskem domu v Gaberju. Vse šolske potrebščine, nalivna pe- resa in vse v pisarni potrebni pred- meti poceni in v veliki izbiri pri tvrdki Karl Goričar vdova, Celje, Kralja Petra cesta 7. c Prepovedan ustanovni občni zbor. V nedeljo bi bil moral biti v Celju usta- novni občni zbor celjske organizacije Udruženja četnikov. Fredstojništvo mestne poMcije pa je ta občni zbor pre- povedalo. c Predstojnik mestiie policije v Celju g. Uršič je odšel na svoj redni dopust. V času njegove odsotnosti, t. j. do kon- ca tega meseca, ga zastopa sreski pod- načelnik g. Reya. c Nov most čez Koprivnico v podalj- šku Komenskega ulice gradi sedaj mest- na občina. Moat gradijo poleg doseda- nje brvi za pešce, ki jo bodo podrli. Z novim mostom bo omogočen na tej ulici tudi promet z vozili. c Barbarski čiii. V noči od četrtka na petek so doslej neznani ponočnjaki po- lomili na Masarykovem n-abrežju vse mlade breze in jih popolnoma uničili. Znosili so tudi tiü klopi v Savinjo. Take zlikovce je treba najstrožje kaznovati. c Podporno društvo za. uboge učcncc na drž. realni gimnaziji v Celju je imelo pretekli četrtek občni zbor. Društvo je iiilo ustanovljeno že leta 1896. z name- nom pomagati revnejšim dijakom celj- ske gimnazije z obleko,. hrano itd. Glav- no delo je bilo osredotočeno na izposo- janje šolskih knjig. Letos je društvo iz- posodilo 616 dijakom 2111 knjig (lani 553 dijakom 1941 knjig). Novih knjig je nakupilo 330 za 13.000 din. Marsika- teremu učencu je na ta način omogočiio ätudij, saj danes redki starši zmorejo äe vse stroške ob začetku šolskega leta. Ce pomislimo na visoko ceno knjig in na njih pogosto menjavanje — saj jih le malo ostane v veljavi nad 4 leta —, po- tem razumemo, da se moi'a društvo bo- riti z velikimi materialnimi težkočami. Vsako leto se obrača s prošnjami na de- narne zavode, industrijska podjetja, ob- čine in zasebnike, da zbere toliko, da v prihodnjem šolskem letu zopet lahko nudi mnogim no vim, o katerih upa, da vijo, da je ime pravzaprav slatinska gora, ker so naäli v bližini tudi slatin- ske vrelce. Kraj ima nekaj let že tudi vodovod in na glavni progi železniško postajo Lipoglav. Vodovod je oskrbel upokojeni župnik Jože Kolarič, postajo pa pon- kovški učitelj Ljudevit Komar. V načr- tu je cesta s Sladke gore na novo po- stajo, a še ni dovršena. Nad Sladko goro se razteza Dolga gora in stoji podružna cerkev sv. Mi- haela nekako 200 m višje od župne cer- kve. (Strmšek, Lemberg in siadka go- ra.) Mi pa nadaljujemo svojo pot iz Me- stinja proti Rogaški Slatini. Najprej mimo kopitarne v Mcstinju in nato pod rojstno hišo znamenitega slovenskega profesorja dr. Jakoba Sketa, ki mu je kot svojemu zaslužnemu odborniku v zahvalo vzidala pred leti na rojstno hišo c-pominsko ploščo Mohorjeva družba. Cesta, vodi naprej pod podružnično cer- kvijo sv. Benedikta, čigar glavni oltar je bil postavljen 1. 1648. (Daljo.) imajo razumevanje za društveno strem- ljenje in ljubezen do mladine. Prav po- se bno se društvo obrača na okoliškc občine, od koder prihaja največ dija- kov na gimnazijo. Vsem onim, ki so v preteklem letu s tolikim razumevanjem podprli društveno delo in s svojim da- I rom omogočili v toliki meri lepi uspeh društva, bodi na tern mestu izrečena iskrena zahvala. Pri volitvah je bil v glavnem izvoljen stari odbor s predsed- nikom g. direktorjem Fr. Mravljakom. c Učiteljski upokoj«nci iz Cclja in oko- lice se bodo sestali letos zadnjikrat v prostorih Nabavljalne zadruge v Prešer- novi ulici v Celju. c Žclczniaka. ncsroča na prelazu v Ipavčevi ulici. V sredo kmalu po 18. sc je peljal celjski industrijec g. Weinber- ger, lastnik tekstilne tovarne »Metke« v Ipavčevi ulici, s svojim avtomobiiom iz tovarne domov v mesto. Avtomobil je vodil šofer Avgust Kunej. Ko se je Kunej nekaj minut po 18.30 vračal z av- tomobiiom v tovarno in prispel do neza- varovanega železniškega prelaza v Ipav- čevi ulici, je privozil savinjski vlak. So- fer je prepozno opazil, da se bliža vlak. V trenutku, ko je vozil avtomobil čez progo, je treščila lokomotiva od strani vanj. Karambol je bil tako silen, da je avtomobil povsem razbilo. Strojevodja je hitro ustavil vlak. Sofer Kunej je do- bil pri karambolu k sreči samo večjo vreznino na levi roki. Oddali so ga v bližnjo bolnico, kjer so mu rano zašili, nakar je odšel sam domov. Zaradi ne- zgode je imol savinjski vlak 15 minut zamude. c Zetev smrti. Na hribu sv. Jožefa je umrla 65-letna žena cinkarniškega de- lavca Neža Rojčeva. V Vojniku je umrla v nedeljo Barbka Pokornova, hčerka ba- novinskega zdravnika g. dr. Mirka Po- korna. V Pečovniku je umrl v ponede- ljek 61-letni strojnik v p. Martin Kro- pič. Istega dne je umrla v Smarjeti pri Celju 68-letna zasebnica Terezija Zum- | rova. V celjski bolnici so umrli: 2. t. m. 47-letna zasebnica Antonija Godčeva iz Trnovelj, v soboto 32-letni posestnik Adam Videc z Male Breze pri Sv. Lenar- tu nad Laskim, v nedeljo 63-lelna dni- narjeva zena Ana Uratnikova iz Grajske vasi pri Gomilskem, v torek pa 78-letna zasebnica Marjeta Kloiberjeva iz Zavod- ne pri Celju. N. p. v m.! c Podporno društvo xa revne otroke v Gaberju se iskreno zahvaljuje g. Jo- sipu Heimrathu, lastniku specialnega podjetja za ognjetehnične naprave v Celju, za podarjenih 200 din. Odbor se priporoča tudi ostalim in jih prosi, da bi, eeprav z najmanjšimi zneski pod- prli izredno potrebno društveno delo. c V lagan je zgradarinskih prijav. Davčna uprava v Celju razglaša, da traja rok za vlaganje zgradarinskih pri- jav od 1. do 30. novembra. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 12. t. m. zdrav- nik dr. Drago Music na Cankarjevi cesti. j Sport Celie ; Jugoslaviia V smislu svoječasnega sklepa uprav- nega odbora SK Celja moštvo SK Ce- lja v nedeljo 12. t. m. iz znanih razlo- gov ne bo igralo pokalne tefeme s trbo- veljskim Amaterjem in- je to tekmo pre- pustilo Amatei'ju bi'ez boja. Namesto tega bo igralo moštvo SK Celja v ne- deljo ob 15. na Glaziji tekmo s SK Ju- goslavijo v korist podsavezne blagajne. Tekma bo gotovo prav zanimiva in le- !>a. * V 10 kolu hrvatsko - slovenske nogometne lige so bili v nedeljo do- seženi naslednji rezultati: v Ljubljani Oradjanski (Z) : Ljubljana 5 : 1 (1 : 1), v Zagrebu HaSk : Split 1:1 (l : l), v Vyrazdinu Slavija (V): SaSk 2:1 (1 : 1) in v Osijeku Slavija (O) : Concordia 2:1 (2 : 1). V srbski ligi pa je bilo takole : v Beoi;radu Jagoslavija : Gra- djanski (S) 4: 1 (2 : 0) in Vojvodina ; Jedinstvo 3:1 (0: l), v Subotici BSK: ŽAK 3:1 (2:1), v Borovu Bask : Ba- ta 1 : 1 (l : 0) in v Sarajevu Slavlja IS): Zemun 2 :0 (l : 0). V hrvatsko- slovenski ligi krepko vodi zagrebški Oradjanski pred Haškom in Sa5komr v srbski ligi pa BSK pred Jugoslavijo in sarajevsko Slavijo. * Tekrnovanje za prvenstvo LNP je dalo v nedeljo naslednje rezultate: v Mahboru ČSK: Rapid 4 : 3 (2 : 2), v Čakovcu Maribor : Gradjanski 1 : 0 | (0 : 0), v Ljubljani Hermes : Reka 7 : 1 (6 : 0) in Jadran : Svoboda 3:1 (1 :0), j j na Jesemcah Bratstvo:Mars 5:2 (4:0) | irj v Domžaiah Krarij: Disk 5:1 (3:1). Psvenstvena tekma med SK Celjem in SK Hrastnikom na celjski Glaziji je bila j v 28. minuti prvega polčasa prekinjena ob stanju 1:0 za Celje, ker je ne- nadiio vctrla voda z naraslega potoka Sušnice na Olazijo in jo poplavila. Tekme Amater : Atletiki v Trbovljah ni bilo, ker Atletiki niso nastopili. Ta tekma bo vsekakor verificirana s 3:0 za Amaterja. * Poverjeništvo Sodntškega odbo- 1 ra v Celju (Službeno). Sestanek sa- veznih sodnikov bo drevi ob osmih v mali sobi Celjskega doma. - Poverjenik. AH ste že poravnafi f naroinino S Iz nasih kraiev Gomji grad I g Elektritikacija uonijegrajskega okraja le počasi napreduje. Stebri za daljnovod iz Velenja so postavljeni do Nazarja in na drugi strani ob Savinji v smeri proti Rečici. Pravijo, da bo tu luč gorela že v teku meseca novembra. V Zadrečki dolini, Gornjem gradu in Novi Stifti pa se bodo dela za velenjski dalj- novod pričela šele spomladi. Skrajni čas je že, da se elektrifikacija teh krajev izvede. V Gornjem gradu je razsvetljava 'n pogonska sila sedaj omejena le na nočni čas in še v tern času je električna sila ireslaba in luč zelo pomanjkljiva. Imamo istosmerni in ne polnovredni iz- monični tok. Upamo, da bo banovina prcvzcla uporabljiv material dosedanjih domačih elektrarn, da ne bodo njih laat- niki prevcč oškodovani. Seveda pa pri- čakujemo, da bo uprava in nadzorstvo nad električno napeljavo v dobrih in skrbnih rokah, da bo luč in pogonska sila v zadostni meri na razpolago in da ne Ik) nikakih pomanjkljivosti, kakor jih čutimo sedaj. Šmartno ob Paki 5m Smrtna nesrečn §na železnlški progl. Ko se je vračala 76-letna pre- užitkarica Marija Hočevarjeva iz Pod- gore pri Šmartnem ob Paki v soboto nekaj minut pred pol 9- dopoldne iz trgovine na ReČici domov in je hotela čez železniSko progo, je privozil iz celjske smeri savinjski osebni vlak. j Lokomotiva je treščila v starko in jo odbila s tako silo s proge, da ji je preklala lobanjo in hudo poškodovala j obe roki. Hočevarjevo so prepeljaü v , celjsko bolnico, kjer je^še isti dan pod- , legla poškodbam. Srasfovče Obraiun sokolnkega dela v BraBloviah Braslovče, 10. novembra. Sokolsko društvo v Braslovčah je imelo v nedeljo 5. t. m. popoldne v Sokolskem domu svoj 34. redni letni občni zbor. Društveni starosta br. Josip OmladiČ je uvodoma pozdravil vse navzoče brate in sestre. Spomnii se je tudi petletnice marsejske tragedije in zaželel našernu starosti Nj. Vel. kralju Petru II. na njegovi študijski poti mnogo uspehov. Spomnii se je pokojnega naraščajnika br. Ivana Cilenška in člana br. Aleksan- dra Kandušerja. Sestra tajnica je poroČala o delova- nju društva. Društveni načelnik je po- ročal, da se je vršil obrambni teČaj za naraščajnike in člane. Članstvo se je udeležilo raznih sokolskih zletov in sodelovalo tudi na zletu bolgarskih Junakov v Sofiji z novim društvenim praporom. Največji praznik pa je dru- Štvo slavilo letos 4. junija, ko je raz- vilo svoj prapor. NaraSčajniki so se udeležili zupnega'iteka po polju in lahkoatletskih tekem ter sodelovali tudi j na zletu župe Sušak-Reka. Deca je #Pri težavah vsled hemoroidov fjomagata že 1 do 2 Leo- piluli, ce jili jumljete po jedi. To srcdstvo pomaga že po pelih, sestih tirah do lah- kega in prijetnega odvajanja. Oglas reg, pod Sp. br. 9Ü9 od 28. X. 1938 xekmovala na okrožnih tekmah v So- štanju in si priborila mnogo diplom. Razveseljivo dejstvo je, da so se vsi oddelki pomnožili, kar se opazi po- sebr.o pri riaraščaju in članih. Društvo se je udeležilo odkritja spomenika kra- lja Aleksandra I. v Trbovljah, okrož- nega zleta v ŠoStanju ter otvoritev Sokolskih domov v St. Juriju ob Ta- boru in Žalcu. — Sledilo je poročilo sestre načelnice, ki je poročala po- drobno o tehničnem delovanju in po- sebej Se o pripravah in uspehih lepe akademije, ki je bila v proslavo 20- letnice Jugoslavije. Sestra blagajničar- ka Nežika Pečarjeva je poročala, da je druStvo v preteklem letu prav dobro gospodarilo, kar dokazujejo dohodki in prebitki v blagajniškem prometu. Po poročilih ostalih društvenih funk- cionarjev je na predlog člana nadzor- nega odbora br. R. Maršiča prejela celokupna uprava razrešnico, sestri blagajničarki pa je izrekel občni zbor priznanje in pohvalo. Sestra matrikarica Franja Urbasova je poročala, da ima druStvo 187 pri- padnikov. Nato je poročal Se br. Toplak o delovanju odseka za sokolsko Pe- trovo petletko. j Sledila je volitev novega odbora. V ! novem odboru so sledeči bratje in se- i stre: starosta Pepi Omladič, prvi na- j mestnik Viktor Rössner, drugi namest- nik Riko Maršič, načelnik Juro Toplak, namestnik Lado Uratnik, načelnica j Olga MarSičeva, namestnica Katica Ma- lingerjeva, tajnica Metka Rajnerjeva, blagajničarka O'ga Maršičeva, matri- karica Fanči Urbasova, knjižničarka Mila Uratnikova, namestnik Karel Rudi, Kospodar Franc Robek, prosvetar Ljubo Šnuderl, orodjar Franc RovSnik, zasta- vonoša Ivan Bas, namestnik Karel Gluk. Nadzorni odbor: Nežika Ročajeva j in Tone Omladič. Društveni zdrav- nik: dr. Ruprecht. Odborniki: Valentin Ločavec, Anton Fonda, Karel MaršiČ, Polde Savinek in Ferdo Ludvik. Na- mestniki: Anton Turk, Bine Omladič in Anton Karničnik. b Kaj je novo cesto Parlžlje— Gomllsko'? Gradnjo nove ceste ne- kako čudno odlagajo. Komisije so končale svoje delo, inženjerji so z na- črti gotovi, delo se pa ne prične. Kmetje iz prizadetih vasi bi imeli se- daj čas voziti kamenje in drugo. Pro- simo pristojne činitelje, da bi izpolnili svojo obljubo. I b Regulacija Trebnlka in drugih , potokov v naši občini je nujno po- trebna. Zadnja povodenj je pokazala to potrebo še bolj izrazito. Voda jo odnašala zemljo z njiv in kopala jarke. Posebno mnogo vode se je nabralo v Poljčah in Zaklu, kjer prvotne struge Trebnika že skoraj nič več ni. Po drugi strani pa lastniki travnikov ob potokih niso za regulacijo, ker jim ob vsaki povodnji blatna voda pognoji iravnike, da imajo zelo lepo košnjo brez vsakega gnojenja. Ker so ob po- tokih večinoma sami travniki in je le tu in tarn v zadnjem času nastala iz travnika njiva, bo treba najti rešitev, ki bo vse zadovoljila. b Kupi gramoza za posipanje ceste Ieže skoraj po sredi trga včasih tudi po več mesecev. Ali bi se ne dal dobaviti gramoz tik pred uporabo ? Če to ni mogoče, pa naj kupe navozijo bolj ob kraj ceste, ob plotove itd. Marsikak kup ovira promet, saj le- žijo kupi na najbolj prometnem kraju v trgu. b Zadnjl dopis iz Savlnjske dollne glede prodaje hmeljevk po Hmeljarski zadrugi v Žalcu smo tudi v Braslov- čah čitali z zanim&njem. Tudi pri nas so prodajali odposlanci zadruge hme- ljevke po 5"50 din komad. Čudili smo se, da je ravno zadruga prodajala po najvišji ceni. Tudi pri nas so trgovci j pred nastopom zadruge prodajali hme- Ijevke po 4'50 do največ 5 din kom Stran * _______________________________________ »NOVA DOB A« 10. XI. 1939 &tev ^ V zvezi s tem smo izvedeli iz Št. Ju- rija ob Taboru, da se je oglasil pri gospodu.. ki prodaja hmeljevke za za- drugo, neki lesni trgovec, ki stalno prodaja hmeljevke po Savinjski do- lini. Med drugim mu je omenil, da ima na razpolago več vagonov hrne- ljevk in da jih bo prodajal po 4'50 din. Prodajalec zadruge ga je nagovarjal, naj nikar ne prodaja izpod 5 50 din, da ne bodo hmeljevke cenejše kakor zadružne. Kako je omenjeni trgovec pozneje prodajal hrneljevke, nam ni znano. Najbrž je dvignil ceno in bo pač zaradi tega postopanja malo več zaslužil na račun hmeljarjev. Ugotav- Ijamo samo to, da so ustanovitelji Hmeljarske zadruge pri nabiranju čla- nov razlagali popolnoma drugačne na- mene bodoče zadruge. Jfoven/ Gradet s Jubilej napmlnega moža. Prcd krat- kim je dopolnil 60. leto svojega življenja zaslužni uradnik g. Ivan Grobelnik, višji sodni oficial pri sreskem sodišču v Slo- venjem Gradcu. Po 39 letih efektivne službe je ta mesec stopil v pokoj. Spo- štovani in priljubljeni jubilant je bil ro- jen 13. oktobra 1879 v Skofji vasi pri Celju. Po dovršeni meščanski šoli v Ce- lju, je stopil v jeseni 1894 v odvetniško službo pri dr. Fridcriku Babniku v Ce- lju. Po smrti dr. Babnika si je leta 1896. poiskal službo pri odvetniku dr. Josipu Sernecu v Celju, kjer je služboval prvi čas kot mundant, nato pa nekaj nad tri leta kot solicitator. V začetku meseca oktobra 1900 ie bil poklican na odsluže- nje kadrskega roka k 3. artilerijskemu polku v Gradec. Ko se je vrnil od voja- kov, je nastopil meseca decembra 1912 službo kanclista pri sreskem sodišču v Mokronogu. Prvi dan mobilizacije 26. julija 1914 je bil pozvan k 3. artilerij- skemu polku v Maribor, od koder je odrinil na romunsko fronto. Tarn je prišel kot poročnik v ujetništvo. Iz ujet- niätva se je vrnil meseca januarja 1919 s češkoslovaškim transportom, poln bridkih, a tudi lepih spominov na case ujetništva. Po povratku je nastopil svo- je staro služtaeno mesto v Mokronogu. Julija 1919 je tail na lastno prošnjo pre- meščen v Slovenj Gradec k sreskemu sodišču, kamor pa je prišel šele konec leta 1921., ker je bil med tem časom dodeljen sreskemu sodišču v Dolnji Lendavi. Jeseni 1921 se je poročil z go- spo Anico Dulerjevo iz Mokronoga. V srečnem zakonu se jima je rodilo dvoje otrok: sin Ivan in hčerka Marija. Jubi- lant se politično ni udejstvoval, je pa navdušen član Sokola in Družbe sv. Ci- rila in Metoda ter zvest naročnik na- prednih listov. Ob odhodu v zasluženi pokoj mu želimo, da bi ga preživljal dolgo let v zdravju in zadovoljstvu! s Odhodnica Maksa Pilka. V nedeljo se je spoitna družina pc ,lovila od svo- jega neumornega igralca in soustanovi- telja Maksa Pilka. Popoldanska tekma je moiala zaradi slabega vremena odpa- sti, zato so se pa zvečer zbrali nogome- taši in odbor SK Mislinje, da sežejo to- varišu Pilku v roko in mu požele srečno pot na naš jug. V uvodu se je v imenu odbora poslovil od odhajajočega tajnik Drago Bradač. Zahvalil se je tovarišu Pilku za neumorno in nesebično delo na sportnem področju in mu želel čim več uspehov na nuvem službenem mestu. V imenu aktivnih igralcev se je poslovil uačelnik nogometne sekeije in kapetan moštva Herman Bizjak. Izrazil je željo, da bi se tovariš Maks povrnil med nas in če ne bo mogoče, da se sestanemo na zelenem polju, se bomo sestali na meji, če jo bo treba braniti. Takrat bomo po- kazali, da nam v srcih bije eno srce, kajti brat Pilko, brat z juga, s težkim srcem odhaja od nas bratov s severa. Kratko se je tovariš Pilko zahvalil za lepe besede govornikov in obljubil, da mu bo vsaka ped lepe naše Koroške ved- no enako mila in da bo vedno priprav- ljen s svojimi severnimi brati boriti se za sveto jugoslovensko zemljo. S tova- rišem Pilkom pa ne izgublja svojega najboljsega člana samo SK Mislinja, marveč tudi Sokolsko društvo in omsa- dinska organizacija JNS, katere sousta- novitelj je Pilko. Tudi druga naša nacio- nalna društva bodo težko pogrešala to- variša Pilka. s Velik požar v Vrhah pri Slovenjem Gradcu. V nedeljo ob 19.30 je na äe nepojasnjen način izbruhnil v Vrhah velik požar, čigar plen je postalo gospo- darsko poslopje posestnika Fran^a Se- dovnika, po domače 2uka. Mogočni ognjeni zublji so hipoma razsvetlili ne- bo, da je bil ognjeni sij videti tudi v Slovenjem Gradcu, čeprav je kraj po- žara za hribi in oddaljen poldrugo uro od Slovenjega Gradca. Ogenj so zapa- ziii najprej domačini. Toda še preaen sc mogli priti sosedje na pomoč je biio že vse poslopje v ognju. Z veliko težavo se je posrečilo domačim in biižnjim so- sedom rešiti vso živino. Na kraj poža- ra so prispeli slovenjegraški in dravo- grajski orožniki, ki so pomagali gasiti. Ker so pa uvideli, da je gašenje poslop- ja brezuspešno, so posvetili pažnjo ola- aovanjski hiši v bližini gorečega posiop- ja. Žasluga, da se ogenj ni razširil, grc predvsem našemu neumornemu orožniš- tvu s požrtvovalnim komandirjem sio- venjegraške orožniške postaje naredni- kom g. Maricem na čelu. Orožniki so gasili namesto onih, ki so za to pokli- cani. Po dosedanjih ugotovitvah je po- žar povzročil okoli 55-letni, zaradi bo- lezni brezposelni, v Vuzenico pristojni pek Avgust Pogač, ki je po izpovedbah domačih postal sam žrtev požara. Orož- nikom se je posrečilo najti zoglenele ko- sti. Zdravniki javne bolnice v Slove- njem Gradcu so ugotovili, da so te kosti človeške. Pogač je bil pred dnevi izpu- ščen iz tukajšnje bolnice. Na dan poža- ra se je vinjen zglasil pri Sedovniku. V pijanosti se je očividno povzpel na go- spodarsko poslopje, da si poišče ležišče v senu, zažgal tarn cigareto in z njo seno ter našel strašno smrt v plarnenih Skodo cenijo na 80.000 din, Sedovnik pa je zavarovan le za 21.000 din. s Javno vprašanje. V nedeljo 5. t. m. zvečer je gorelo pri posestniku Francu Sedovniku v Vrhah. Cudno pa je, da na kraj požara niso prispeli gasilci, če- prav so bili naprošeni, da bi prišli na pomoč in vsaj lokalizirali požar. Prosi- mo gasilsko župo, da nam odgovori, ali je važnejša gasilska zabava ali pa po- moč in gašenje požara. s Sokolsko drustvo v Slovenjem Grad- cu uprizori v nedeljo 12. t. m. lutkovno igro, katere čisti dobiček je namenjon revni sokolski deci za Miklavža. s Prijateljcm scveme meje. V današ- njih dneh, ko beseda le malo zaležc in ko večina gleda, da ima povsod od' v'sa- ke stvari koristi, se obračajo sportniki Slovenjega Gradca na vse dobrotnike in prijatelje kluba za pomoč. Izgubili smo svoj sportni prostor, najetje drugega prostora pa nam ni mogoče, ker je klub odvisen le od članarine. Vse letošnje tekme so po večini deficitne, to pa zato, ter vabimo klube, ki nam pozneje na naše prošnje, da bi mi pod istimi pogoji, kakor so oni gostovali v našem mestu, nastopili na njihovih sedežih, sploh ne odgovorijo. Sportniki, dvanajsta ura bi- je sportu na severni meji! Naš klub ni- ma v svoji sredi industrijcev, ki bi nas podpirali. Reveži smo in zato smo uverjeni, da ne bo nikogar, ki bi nas ne podprl. Ne prosimo zase, prosimo za našo mladino, ki se na igriščih krepi in utrjuje. Cas zahteva krepke in neustraš- ne ljudi, take pa bomo dobili predvsem s sportno vzgojo, ki je pa ne moremo nuditi brez sportnega igrišča. Vsak še tako malenkosten dar nam je dobro došcl. Vsem darovalcem se odbor SK Mislinje že v naprej iskreno zahvaljuje. s Davica. V zadnjih dneh se je pojavi- la v mnogih krajih našega sreza davica, ki je zahtevala kot svojo prvo žrtev šestletnega sineka preglednika fi- nančne kontrole Mirka Krapuška. V zadnjem času se pa dogaja, da starši vse preveč odlašajo s prevozom v bolnico. Vse te opozarjamo, da bodo sami krivi otrokove smrti, ker je zdravljenje pre- pozno prepeljanega otroka otežkočeno in včasih celo brezupno. Laško Volilna nervoznost okrog „Slovenea" Laško, 10. novembra. Vedno, kadar se bližajo volitve, po- stajajo pri »Slovencu« silno nervozni, Pri vseh volitvah pa uporabljajo ved- no iste fraze in'natolcevanja. Ti ljuci- je doživljajo te dni paroksizem najhuj- še vrste. Spet so privlckli na dan že stokrat prekleto Orjuno in krvave Tr- bovlje. Na drugi strani pa kriče na vse grlo o komunistični nevarnosti. Zakaj nam »Slovenec« ne odgovori na vpraša- nje, kdo je leta 1920. streljal na delavce na Zaloški cesti v Ljubljani, dočim tako strastno govori o orjunskih pobojih? Tudi naj pove, zakaj je padlo takrat v Ljubljani 14 železničarjev ? Ko se je te dni ustanovila na Hrvatskem opozicij- ska stranka »Zveza delovnega ljudstva« je »Slovenec« zadrhtel od strahu ker je preveč vajen političnega monopola, opo- zicija s tajnimi volitvami pa »Slovencu« nikakor ne gre v račun. Duhovnik Aškerc je zapisal v slovanski pesmi: »Mi vstajamo in vas je strah!« Tako je tudi sedaj okoli »Slovenca«. Za »Slovenca« je vsa opozicija komu- nistična: mačkovci, JNS, socialisti, de- mokrati itd. Pred volitvami leta 1938. je »Slovenec« zapisal: »Vsi, ki danes drve za Mačkom, so le komunistična avant- garda.« »Slovenec« se boji kakršnega koli resevanja socialnih vprašanj, ker hoče imeti vedno rnir okoli sebe. Naj- večjega slovenskega pisatelja Cankarja danes povzdigujejo v oblake, toaa, ce bi danes živel, bi gotovo ne bil njihov pristas in bi bil najbrž moral v zapor, kakor njegov sovrstnik pisatelj Krieža v Zagrebu. Kakšnih sredstev se posiužujejo ljud- je okrog »Slovenca«, nam priča letak za laški srez izza lanskih decembrskih vo- litev: »Trboveljski rudnik hira, premoga zmanjkuje. Kdo bo pomagal? Zmagovita vladna lista JRZ. GlasuJ pri volitvah za listo dr. Stojadiriovie - Bitenc!« Drug letak: »Kdor si upa voliti komunista — izroča sebe in družino ...« Tretji letak: »Krščansko-socialistični delavci! Ker je sedaj Stanovnik sam kapitalist, zato sn je združil z drugimi kapitalisti od JNS, za katere je bil delavec vedno le baraba. Mi naj gremo s takimi svinjami? Ni- koli!« itd. Opozicionalni kandidat g. Lešnik je v gostilni Suster v Marija- gradcu povedal resnico, kako govore njegovi nasprotniki: »Kdor bo volil SLo- jadinoviča, je za Boga, kdor pa Mačka, je za hudiča.« Taka je Krščanska morala »Slovenčevih« ljudi. Zakaj je dr. Stojadinovič pred volii- vami obljubljal posameznim koroškim dobrovoljcem izplačilo več desettisoča- kov, a je po volitvah takoj vse padlo v vodo? Zakaj so obljubljali državnim uradnikom in upokojencem povračilo svoj čas odtrganih prejemkov ? Kako so v resnici resili invalidsko vprasanje? Zakaj sta se Stojadinovic in še nekdo v ljubljanskem »Unionu« tako tovariško objemala, a sta se kmalu po volitvah razšla? Takrat je Stojadinovic govoril: »Naša vlada je tako trdna, da je ne po- ruši noben vihar.« Nekaj mesecev nato pa je moral iti. Naj »Slovenec« pove, s kakimi milijonskimi ' ~~ - i podpo- rami so se sanirale njihove denarne ustanove in kdo bo plačal za to tribut. Zakaj »Slovenec« venomer jadikuje o šestojanuarskem manifestu, s katerim je bila v Jugoslaviji proglašena avto- ritarna vlada brez parlamenta ? Ali ni tudi dr. Korošec dolgo časa sedel v tej vladi? Zakaj potem še ni demokratičnih zakonov, o katerih je svoj čas Slovenec toliko pisal ? :; • •*¦"- ¦ ~->' " "^ - 'i 'i •> ' . i* f u .,¦ i ...¦:¦- L«. I " V ., j * ) . il A I L . -Ü 'A J ¦ i h .ii Kje je izenačenje davkov ? Kje je vzrok, da slovenska industrija beži na jug? Zakaj gospodari v Delav- skih zbor. Jugoras? Kako je s premo- ženjem dr. Stojadinoviča? Kdo je plačal milijonske vsote za volitve in zakaj, če niso bile v skladu z narodovim hote- njem, kakor danes trdi »Slovenec«? Na vsa ta vprašanja naj nam odgo- vori in potem bomo vedeli, ali mu je demokracija res tako pri sreu in ali ima res tako globoko ljubezen do slovenske- ga naroda. Zopef avtomobJIska katastrofa v Laškem Dne 3. t. m. okrog 20.30 je vozil velik tovorni avto Josipa Kovača, avtoprevoznika iz Tržiča, iz Sevnice 4 tone jabolk, zloženih v 70 zabojih. Ja- bolka 30 bila namenjena v Tržič. Ko je avto privozil v bližino Volavškove hiše pri odcepu vaške poti v Debro, je pri- vozil naproti kmečki lojtrski voz, ki je vozil iz Cclja. Po šoferjevi izjavi voz ni imel nikake luči. Cesta je na tern mestu samo 3.50 m široka, poleg tega je na eni strani 2 m visoka živa meja, da se ni mogoče ogniti z vozilom da- lje. Ob živi meji pa so zloženi kupi gra- moza, ki še bolj uiesnjujejo cesto. Baš tu pa ima cesta tudi znaten Služ- beni red prostovoljne požarne brambe v Laškim tergu. (Dienst - Ordnung der freiwilligen Feuerwehr im Markte Tüfser Tüfser 1870.« Tisk isti. Ta službeni red je razdeljen v 7 poglavij in 37 paragra- grafov. Zaključuje se: »Na Laškim ter- gu, 4. oktobra 1870. Za prostovoljno po- žarno brambo: France Tieber, m. p., gla- var požarne brambe, Dragotin Haince m. p., glavarjev namestnik, Alekš Ivan m. p., voditelj plezalcev.« Na strani 26. pa je odobrenje obeine: »Stev. 507. Po- terdilo je predstoječi službeni red ob- činsko svetovavstvo 12. oktobra 1870. Zupnija na Laskim, dne 14. oktobra 1870. Dragotin Valentinič m. p., žu- pan, Konrad Amon m. p., obč. svet.« Nobena pripravljalna seja ni bila skli- cana na Uhlichovo pobudo, temveč je dal iniciativo za ustanovitev požarne brambe le Tieber. »Večernikovo« poročilo pravi: »Ob uatanovitvi je štelo društvo že 14 čla- nov. Načelnik je bil Karl Weber.« Ne prvo, ne drugo ni res. Prvi načelnik je bil Franz Tieber. V Stevilo 14 je zape- ljala sedanje gasilce slika, ki jo imajo na steni. Poznejši načelnik pa ni bil Karl Weber, ampak Adolf Weber. Dalje pravi »Večernik«: »Kot načelniki so sle- dili od 1869 do 1920. Tieber, Weber Bast, Benedek in Košir.« Tudi to ni res. Sledili so si takole: Tieber, Povše, Adolf Weber, Bast, Benedek in Košir, kar je č-rno na belem v Valentiničevi muzejski kroniki, Prav tako niso imeli okrajni zastopi nobenih stikov z ustanovitvijo požarne brambe v Laškem, še manj pa Gustav Uhlich, ker je bil duša vsega le Franc Tieber. »Večernik« trdi: »Prva brizgalna je bila nabavljena že leta 1869. po predsedniku pripravljalnega odbora Uhlichu.« V resnici pa je imela laška občina za primer požara staro bri- zgalno s katero je n. pr. leta 1840. uči- telj Anton Fliess rešil gorečo graščino. V zadnjem hipu jo je pripeljal do mo- stu, napeljal cevi v strugo Savinje in na- peril curke na stavbo. To brizgalno je takratna občina avtomatično odstopila Tiberju kot ustanovnemu naeelniku po- žarne brambe. Kasneje so jo oddali v Rimske toplice, kjer je še danes. Mno- go je o tem še ohranjenega v starih nemških laških kronikah. V »Slovencu« z dne 18. julija 1939 smo čitali, da je tajnik Verstovšek pre- j bral ob slavnostnem večeru vso zgodo- [ vino laških gasilcev. Zakaj ni »Večer- \ nik« objavil te zgodovinc? | (Dalje prih.) i __________ ! 1 Trgovska idila. Trgovec g. Franc j Casl v Laškem izjavlja, da je g. Hra- ) stelj res agilen trgovec, ki poleg trgov- skih poslov še opravlja druge funkcije. Tako hodi naravnost iz trgovine tudi na občino, ker je občinski odbornik. Večkrat hodijo na dom g. Hrastelja podžupan g. Deželak, g. Janez Kolšek, gospod kaplan, kjer imajo razne sestan- ke in tudi malo politizirajo. Včasih pa se posvetujejo na stanovanju g. pod- župana Deželaka. G. Casl pravi, da je trgovina g. Hrastelja vedno polna, da liudje s polnimi koši odhajajo in pri- hajajo, da se komaj drug drugemu iz- ogibajo. Kmetje vozijo v trgovino ve- like vozove jabolk in orehov. Orehe ku- puje g. Hrastclj po 6—8 din kg. Neka kmečka žena je tožila g. Caslu, da bi rada 1 vrečo soli, ki je pa tvrdka Hra- stelj-Marinič ni imela v zalogi, docim jc je imel g. Casl vedno velike mno- žine (20—30 vreč!). G. Hrastelj se je hvalil pri mesarju g. Perdihu, da je g. Caslu zelo hvaležen, ker mu dela v »No- vi dobi« tako donosno reklamo. Rekel je, da izkupi vsak dan za 300—500 din j več nego prej, ko ni »Nova doba« j šc nič pisala o njem. G. Casl pravi, da ! vozijo sedaj h g. Hrastelju in od njega vsak dan polni avtomobili, on pa je imel samo s tvrdko Eisbacher v Laškem let- no do 100.000 din prometa. Ce je Ca- slovo posestvo vredno pol milijona, po- tem je Hrasteljevo gotovo 1 milijon. Vrvi za perilo je prodajal g. Casl po 20 din, a sedanja trgovina jih prodaja po 25 do 30 din. Ce trgovina g. Hra- stelja res tako sijajno uspeva, se ima g. Hrastelj zahvaliti g. Caslu, ki mu je nudil na razpolago vse svoje blago in svoj kapital. G. Casl je sam videl, kako kmetje sedaj vnovčujejo svoje pridelke. Neki kmet je pripeljal voz orehov v trgovino g. Hrastelja. Ker pa se mu je nudila slaba kupčija, so njegovi orehi romali k tvrdki Elsbacher. Tarn, kjer ima danes trgovino g. Hrastelj, je bila nekdaj že cela vrsta trgovcev, ki so drug za drugim likvidirali. G. Casl pa ! je začel docela tiho, brez kake reklame, i a vendar je imel v kratkem času vse kmečko prebivalstvo navezano nase. Leta 1925. so mu odpovedali prostore in si je za 200.000 din zgradil lastno trgovsko poslopje. Nasledniki v starih prostorih so bili gg. Vale, Kostanjšek, Klepej in še domači sin, a so vsi likvi- dirali. Zato je rajni tovarnar Witthalm, ki je g. Caslu prodal posestvo, sam iz- javil: »Tu je zlata jama, nihče je ni mogel najti, Casl pa jo je našel.« V zadnjem času prejema g. Casl od vseh strani razna žaljiva pisma. Nasprotniki govore, da bo v Laškem ustanovljen še velekonzum, v katerem bo naš podžupan poslovodja, g. Marinič pa podravnatelj. G. Hrastelj tudi ne upošteva uredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih pro- storov, kar je g. Caslu že dalje časa znano. Nekateri nasprotniki svarijo g. Casla, naj se ne spušča v tožbe, ker je g. Hrastelj imeniten govornik. G. Casl tudi izjavlja, da računi oddaje njegove trgovine niso docela v redu in da bodo še odkrite zanimivosti, iki bodo nove trgovce zadele v živo, čim se vrne nje- gov prejšnji poslovodja od vojakov. 1 Poplava v Laškem. V nedeljo 5. t. m. smo zopet imeli v našem mestu precej- šnjo poplavo. Savinja je zalila v popol- danskih urah skoraj ves park. Na levem bregu Savinje je bila poplavljena sko- raj vsa pot proti Jagočam in je deroča voda zopet odnesla gramoz. Ob tej pri- liki moramo vnovič poudariti nujnost regulacije Savinje v območju našega mesta. Naši krajevni činitelji bi morali zastaviti vse sile, da pride naše mesto do potrebnih kreditov za to izvedbo. Ali mora biti Laško res na zadnjem mestu ? 1 Požar v tovarni »Zavora« v Rečici pri Laškem. V četrtek 2. t. m. okrog pol 4. zjutraj je nenadoma vzplamtelo skladisče tovarne »Zavora«. V njem so i bili razni stroji, koks, deske, žagovina, j staro železje itd. Skladišče je bilo lese- • no in last celjskega odvetnika dr. Ogrizka. Na kraj požara so prihiteli rečiški gasilci, ki se jim je posrečilo obvarovati tovarno in bližnje hiše. Skla- dišče pa je pogorelo do tal. Vzrok po- žara ni znan. Skode je okrog 15.000 din, zavarovalnina pa znaša samo 3.000 din. Otroci in pastirji iz soseŠčine so že prejšnji dan opazili dim, ki je prihajal iz skladišča, vendar pa ni nihče posvečal | temu pozornosti. Najbrž je kak pred- met že dalje časa tlel in končno zanetil vso stavbo. 1 Zopet nov grob. V soboto 4. t. m. ponoči je v celjski bolnici nenadno pre- minul 32-letni posestnik g. Adam Videc z Male breze pri St. Rupertu nad La- skim. Truplo so z avtofurgonom prepe- ljali v nedeljo dopoldne na dom, od ko- der je bil v ponedeljek pogrebni spre- vod na domače pokopališče. Pokojni je bil komaj pol leta poročen. Bodi mu ohranjen blag spomin, svojeem naše iskreno sožalje! 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 11. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 12. t. m. ob 16.30 in 20.30 francoski velefilm »Trdnjava molka«. V glavni vlogi naj- večja francoska igralka Annabella. — Tednik. Dos pri Hra$tniku o Na praznik mrtvih. Kakor vsako le- to, se je dolsko pokopališče tudi letos spremenilo v krasen vrt, ves posut z raznobarvnim cvetjem. Ze v opoldanskih urah so se pričele zbirati množice ljud- stva od blizu in daleč, da počastijo spo- | min svojih rajnih. Vse leto ni na Dolu j toliko ljudi, ko ob tem prazniku. Vse se ! kosa, da čim dostojneje okrasi grobove dragih svojeev. Cerkveni obredi na po- kopališču so se pričeli ob 15.30. Po končanih molitvah so združeni dolski in hrastniški pevci pred križem dovršeno in z občutkom zapeli prelepo »Poljana toži...« Odtod so odšli k skupnemu grobu šestih, pred leti ponesrečenih ru- darjev. Tarn so zapeli pretresujočo »Clo- vek, glej ...« Prav posebno pa je treba omeniti dejstvo, da so se spomnili pevci letos treh grobov, ki samujejo v spod- njem kotu pokopališča. To so grobovi treh srbskih vojakov, ki jih je vojna vihra zanesla v naše kraje, kjer jih do- hitela smrt. Svoj poslednji počitek so našli na prijaznem dolskem pokopališču, daleč proč od svojih dragih. Solska mla- dina z Dola okrasi vsako leto za praz- nik mrtvih te grobove z zelenjem in cvetjem, letos pa so jim zapeli tudi pevci »Oj, Doberdob«. Ta gesta naših pevcev je žela splošno odobravanje in marsikatero oko se je zasolzilo, saj je tudi med nami še mnogo takih, ki so prelivali kri na Doberdobu. Prav poseb- no lepo sliko pa je nudila božja njiva zvečer, ko je na grobovih brlelo stotine svečk, tako da je nebo nad pokopali- ščem žarelo v rožnati barvi. Radece Še enkrat radeškim obrtni kom in trgovcem I Radeče, 10. novembra. Nedavno smo poročali, da mnogo obrtnikov in trgovcev iz radeškega šol- skega okoliša ne pošilja svojih vajencev v tukajšnjo strokovno nadaljevalno so- lo. Vodstvo sole je poslalo vsem prizade- tim (bilo jih je 13!) opomine in1 jih posvarilo, sklicujoč se na § 298. odsta- vek 1. zakona o obrtih in na čl. 34 ured- be o strok. nadaljevalnih šolah. Odziv je bil malenkosten. Večina obrtnikov in tr- govcev kakor v zasmeh ne pošilja svojih vajencev v šolo, češ da jim je tukajšnje tajništvo združenja obrtnikov tolmačilo obrtni zakon in uredbo o strokovnih na- daljevalnih šolah v tem smislu, da va- jencem, ki so dovršili višjo ljudsko šolo, t. j, 7. ali 8. oddelek, ni treba posečati strokovne nadaljevalne sole. Sklicujejo se tudi na neki dopis banske uprave z dne 1., februarja, ki ga napačno tolma- čijo. Ponovno poudarjamo, da je tako tolmačenje popolnoma krivo in protivno obrtnemu zakonu in uredbi o strokovnih nadaljevalnih šolah. Cl. 34. te uredbe pravi: »Obisk strokovnih nadaljevalnih šol je obvezen za vse vajence in po- močnike, ki so mlajši od 18 let. Imetniki obrtov so dolžni, da dajo temu svojemu oeebju med delovnim časom prost čas, potreben za obisk teh šol« (§ 298., odst. 1. zakona o obrtih). Po tolmačenju tega člena morajo torej v solo vsi vajenci od- nosno pomočniki, četudi so dovršili višjo ljudsko ali meščansko šolo z malo ma- turo. Ti vajenci vstopijo v najvišji i'az- red tukajšnje strokovne nadaljevalne I sole, kar je povsem umevno, saj se niso nikjer učili strokovnih predmetov: obrt- nega računstva in knjigovodstva, blago- znanstva, strokovnega risanja, trgov- skega spisja, kalkulacije itd. Vse to znanje jim bo v življenju nujno po- trebno. Neumljivo je stališče tukajšnjega taj- ništva združenja obrtnikov, ki naj dviga izobrazhjD obrtniškega naraščaja in po svojih močeh skrbi za splošni napredek. Pričakujemo, da bo upravna oblast ozi- roma Zbornica za TOI odredila na pri- tožbo vodstva sole vse potrebno, da bo dobil naš obrtni naraščaj svojo neiz- ogibno potrebno strokovno izobrazbo, ki mu je zajamčena z zakonom o obrtih in z uredbo o strokovnih nadaljevalnih so- lan. r Prošnja poštni direkciji v Ljubljani. S 1. septembrom preteklega leta so jeli dostavljati pošto v Radeče z Zidanega mosta po prevozniku dvakrat dnevno. Prvo pošto dobimo po 8., drugo pa po 15.30. Tukajšnja pristojna oblast je poslala prošnjo poštni direkciji, da bi se pošiljke dostavljale dvakrat dnev- no po mestu, kar se tudi izvaja. Poštni urad v Radečah ima samo eno urad- niško moč in enega dostavljača, ki nika- kor ne more spričo svoje prezaposleno- sti dostavljati pošte tudi v Zabrus, t. j. kraj ob desnem bregu Save, ki spada pod mesto. Semkaj se pošta ne dostav- lja nikoli. Enako so prizadeti tudi kraji, Ki spadajo pod radeško občino: Cimer- no, Jagnjentea, Rudna vas in Podkraj. Prebivalci teh krajev morajo sami po pošto. Vsi prizadeti proshno poštno di- rekcijo v Ljubljani, da bl nam poslala se enega dostavljača. r Spremembo pri olajšavi pouka v viš- jih ljudskih šolali. Zaradi velikega dela, ki ga imajo kmetovalci, je banska upra- va pred nekaj časa izdala odlok, po ka- terem imajo otroci kmečkih staršev, ki obiskujejo ljudsko šolo sedmo ali osmo šolsko leto, olajšavo pri pouku, t. j., da redno posečajo šolo samo od 1. novem- bra do 31. marca, torej samo pet mese- cev. Po najnovejšem odloku banske uprave pa bodo morali ti otroci hoditi vse leto v šolo in sicer samo ob torkih in petkih, kar je s pedagoškega stališča vsekakor umestnejše. Po zakonu o na- rodnih šolah morajo hoditi otroci v ljudsko šolo, dokler ne dovršijo osmih šolskih let ali deklice najdalje do dovr- šenega 15. in dečki do dovršenega 16. leta. Upoštevajoč domače razmere in mnenje šolskega upraviteljstva lahko banska uprava na prošnjo staršev do- voli otrokom z utemeljenimi razlogi predčasen odpust iz sole. Te prošnje pa morajo biti vložene pri šolskem upra- viteljstvu v smislu najnovejše okrožnice najkasneje do konca vsakega šolskega leta. r Rok za plačilo vseh davkov. Plači- lo vseh davkov za 4. četrtletje zapade od 1. do 15. novembra. Kdor v tem ro- ku ne bo plačal vseh zaostalih davkov, bo moral plačati tudi 6-odstotne zamud- ne obresti. r Pošta se ne bo dobivala ved na ob- čini. Prebivalstvu Podkraja, Jagnjenice, Cimernega, Rudne vasi in Hotemeža sporočamo, da ne bo več dobivalo pošte pri občini v Radečah, marveč jo bo pre- jemalo odslej pri pošti v Radečah. r Da^^koplačevaIci, vložite prijave pra- vočasno! Rok za vložitev davčne napo- vedi za zgradarino je od 1. do 30. no- vembra. Vsi davkoplacevalci, ki plačuje- te zgradarino, vložite zadevne prijave pravočasno! r V Sevnici je dovoljenili pet novih živinskih sejmov. Pretekli mesec je ban- ska uprava v Ljubljani dovolila v Sev- nici pet novih živinskih sejmov in to za govejo živino, konje in svinje. Ti sejmi bodo vsako leto 1, januarja, 2. maja, 15. julija, 2. septembra in 30. novembra. r Slinavka in parkljevka se je zopet pojavila. V Koncu v občini Laškem so uradno ugotovili slinavko in parkljevko. Zato so ta kraj proglasili za okuženo področje. Ostali kraji obcine Laškega so proglašeni za ogrožene. V Koncil je prepovedano obiskovati hieve in> hiäe vsem trgovcem z živino, mesarjem, pre- kajevalcem in tujim osebam. V občini Laškem so začasno ukinjeni vsi sejmi. j Ker je istočasno izbruhnila slinavka in j parkljevka tudi v občini Sv. Knštofu, veljajo iste odredbe tudi za obči.-.o Sv. Krištof. Pred tednom pa so ugotovili ! slinavko in parkljevko v Gozdcu v ob- čini St. Lenartu nad Laškim. Zato ! je tudi tä kraj proglašen za okuženega, 1 ostali kraji občine St. Lenart pa za ogrožene. Vsi sejmi v občini St. Lenart so do nadaljnjega ukinjeni. r Dražba zemljišča. Dne 27. decembra ob 10. bo na sodišču v Radečah javna Stran 6 »NOVA DOBA« 10. XI. 1939 oCev# 46 dražba njive v Hotemežu s površino 1471 m2. Cenilna vrednost je 2.942 din, najmanjši ponudek 1.961 din. Vsak po- nudnik mora pred pričetkom dražbe po- ložiti kot varščino 294.25 din. r Zatiranje šmarnice. Banska uprava v Ljubljani bo v okviru svoje proračun- ske možnosti podpirala zatiranje samo- rodnice. V ta namen bo dovoljevala za vsaka dva, v vinorodnih legah jeseni in pozimi izkrčena trsa samorodnic po en cepljen trs plemenitih sort iz banovin- skih trsnic in to izključno pod temi po- goji: 1) da je vinograd samorodnic starejši od šestih let; 2) da je samo- rodnica že izkrcena; 3) da prosilec na- roči pri banovinski trsnici toliko cep- ljenk, kolikor je izkrčil samorodnic. Za naročene cepljenke plača polovično ceno. Da bi prosilec dobil le polovico cepljenk, ne da bi plačal ostalo polovico, je iz- ključeno. Podpora se bo dovoljevala le do največ 600 izkrčenih trsov samorod- | nic. Natančnejša navodila se dobe pri ; upravi tukajšnje mestnc občine. r Vojaška komisija kupuje konje. Vojaška komisija 4. armijske oblasti v Zagrebu razglaäa, da kupi večje število konj, sposobnih za vojaške potrebe. Ko- nje bodo kupovali vsako sredo na sej- mišču v Zagrebu in morajo imeti pred- pisane mere. Tudi voli, težki nad 1200 kg, se bodo lahko prodali. Navodila se dobe na občini. r V Volovljcm pri Trebeljevem je pre- nehala slinavka. Slinavka in parkljevka v Volovljem v občini Trebeljevem je prenehala. V litijskem srezu je sedaj torej prenehala slinavka. Zato se razve- ljavljajo vse varnostne odredbe. Prepo- povedan pa je še nadalje vsak promet s parkljarji iz drugih banovin. Sevnica se Svečano odkritjc spomenika Viteš- kemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju bo v Sevnici na praznik zedinjenja dne 1. decembra. Kljub vsem oviram in te- žavam bomo vendarle pričakali dan, ko se bodo uresničile naše želje, da vidimo trajen spomin na velikega in nepozab- nega vladarja, ki je docela osvojil naša srca in ki ga ne bomo nikoli pozabili, saj je nam in bo tudi našim potomcem vedno simbol državne skupnosti in ze- dinjenja Jugoslovenov v veliki, močni in svobodni domovini. Letošnji 1. decem- ber bo za našo dolino še prav poseben praznik. Da bo slavnost v resnici vred- na velikega pokojnika, skrbimo vsi, da se bomo udeležili svečanega odkritja spomenika v čim večjem številu. Pozi- vamo vse organizacije, ne glede na poli- tično in svetovno naziranje, da se ta dan vsi kot bratje in sestre snidemo pred kraljevim spomenikom in ponovimo za- ; obljubo, da bomo čuvali Jugoslavijo. Krsko Vinska ietina in naš kmet Krško, 10. novembra. Naši vinogradniki preživljajo težke case. Dasi je bila letošnja vinska letina po nekaterih predelih odlična, po drugih zadovoljiva po kakovosti in tudi mno- žini vina, vendarle ne spravlia našega kmeta iz težav, v katerih živi že mnogo let. Lani je bila vinska letina po kako- vosti odlična, zato je bila cena še neka- ko ugodna za kmeta. Od 4.50 do 5 din je bil cviček naprodaj, kar je zneslo pri srednjem kmetovalcu, ki je pridelal po 30 do 40 hi vina, že lepo vsoto, s katero je delno poravnal svoje obveznosti ter za silo oskrbel sebe in svojo družino. Cesar ni mogel plačati, jc odgodil na poznejši čas, zagovarjajoč svoj dolg na- pram sebi, da bo morda prihodnja leti- na bogatejša in da mu bo dana možnost s skromnim in delovnim življenjem iz- ravnati svoje gospodarstvo. Cetudi je letošnja vinska letina sko- raj odlična in vsekakor boljša in boga- tejša od lanske, našega kmeta nikakor ne zadovoljuje. Cetudi so nekateri vi- nogradniki pridelali trikrat več nego lani, pa bo njlhova borba za obstoj brž- kone še večja. Edini dohodek, ki ga ima kmet od svo- jih pridelkov so bila letos jabolka, ki jih je prodal v izredno veliki množini, delno po ugodnih cenah. Drugih pridel- kov ni bilo mnogo. Malo Je krompirja, še manj pa fižola. Dobro so obrodile - letos slive. Kmetje jih namakajo v ogromnih množinah. Zganja, zlasti sli- vovke bo toliko, da je stari ljudje skoraj ne pomnijo. V zidanicah so polovnjaki polni vinskega in jabolčnega moši:\. Vinski most se sedaj čisti in bo, kak<;r znano, na Martinovo, t. j. prihodnjo nc- deljo postal vino — dolenjski cviček. Kakšen bo letošnji cviček in koliko ga bo, zanima gostilničarje in ljubitelje tega vina. Prav na kratko: cvička je ze- lo mnogo in je po okusu še boljši od lanskega. Letos prav gotovo ne bo tako kisel, ker smo imeli lepo solnčno jesen. Samo da ne bi nekateri vinski trgovci in gostilničarji »rezali« tega dobrega vi- na s kakimi drugimi vini in ga prodajali pod imenom »cviček iz Gadove peči«! V ] tern primeru je razumljivo, da vsakdo zabavlja čez dolenjski cviček, kako je kisel, pri tern pa se morda ne zaveda, da pije bogzna kakšen konglomerat tu- jih vin. To naj bo našim ljubiteljem cvička v opozorilo. S kakovostjo in množino vina je naš vinogradnik zadovoljen, ni pa zadovo- ljen s ceno. V naše kraje prihajajo vin- ski prekupci in ponujajo za liter naj- boljšega vina po 4 do 4.50 din, dočim ponujajo za malo slabšo kvaliteto še izpod 4 din ali celo 3.50 din. Zato je naš vinogradnik upravičeno nevoljen, ker se njegovo delo premalo ceni in spoštuje. Za obleko, ki jo potrebuje ob nedeljah in praznikih, mora dati do 200 litrov najboljšega vina ali pa 3 do 4 li- tre vina za kilogram sladkorja! Neka- teri vinogradniki niso niti preveč ve- i scli svojega obilnega pridelka. Malo ! čudno se sliši to nezadovoljstvo, pa je ! vendar resnično. Neki vinogradnik, ki je pripovedoval o tegobah svojega gospo- darstva, je dejal: »Letos sem pridelal trikrat več cvička, imel sem tudi tri- krat več posla in stroškov, za vino pa bom dobil morda komaj toliko, kakor sem dobil včasih, ko je bila slaba leti- na.« V kolikor bodo res padle cene letoš- njemu cvičku, kar je seveda težko priča- kovati, bo glavni vzrok v dobri letini. Vinogradnik zahteva za cviček 4 do 4.50 din, za boljšo kakovost pa 5 din in mor- da še nekaj več. kr Sprememba. Gosposki pevec, ki zna tako milo peti in brenkati na stru- ne, je nedavno zopet pel v prijaznem Boštanju ob Savi. Ceprav si je to pot pripravil za svoj nastop povsem nove strune, je brenkal in pel tako slabo, da njegovi poslušalci niso bili prav nič za- dovoljni. Vsakdo, ki je spremljal in zasle- doval njegovo potovanje v krškem sre- zu, zlasti v Kostanjevici, Leskovcu pri Krškem in Boštanju, je opazil velike spremembe. Vnaprej povemo temu pev- cu in vsem njegovim prijateljem, da ta- ko srečnih časov, kakor so jih imeli ob priliki decembrskih volitev, ne bodo imeli nikoli več! kr Lepo življenje. V Krškem živi ob- činski uslužbenec, ki se dela zelo soci&l- nega. Sc pred kratkim je imel kar pet javnih služb. Obenem ima brezplačno na razpolago lepo stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem, vinograd in velik sadni vrt, deležen pa je še več prav lepih postranskih dohodkov. A to še ni vse. Zelo težko mu je bilo, ko je pred nekaj meseci izgubil eno izmed petih služb. Po nekih svojih zvestih za- upnikih je moledoval za odvzeto službo in nabirali so v Krškem pri naprednih Savinitka po$oiilnica v Žafcii REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjlžice in v tekoöem raöunu ter jih obrestuje najugodnoje HMELJARJII Nalagajte denar pri domačem zavodu! Raöun PoStne hranilnlce St. 10.994 Brzojavi: .Posojllnioa" Telefon št. 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob delavnlkih od 8. do 12. in od 14. do 18., ob nedeljah do 9. do 11. Franio Dolžan-Celje ?!ke5"?4 kleparstvo, vodovodne instalacije Prevz8">» »»*w*\ nawdenemokeipadaioia «w* m ¦treiovodne naprave popravlla — Cene zmerne — Pojtreiba toEna In jolldna hišah za njega podpise, da bi mu še , ohranili odvzeto službo. Ze pred leti se je zgodilo, da je moledoval za službo v Krškem po svojih zaupnikih pri krških naprednjakih. Nekoč se je celo tako da- leč spozabil, da je prosil za definitivno službo v Krškem — »izdajalca« sloven- skega naroda. Ta je na žalost temu od- ličnemu članu JRZ res zagotovil pogod- beno službeno mesto. S časom pa so pričeli tudi Krčani in mnogi okoličani uvidevati, da tako socialen gospod ne zaslužil nobene pozornosti, ker se je sla- bo izkazal v svojih službah, posebno pa še kot »diktator z gorjačo« za časa decembrskih volitev. Naj bo ta občin- ski uslužbenec prepričan, da bomo iz- nesli vse konkretne primere, ki se tičejo njegovih služb in njegovega politične- ga delovanja, takrat, ko nam bodo pri- like dopuščale. Tudi na sodelovanje nje- govih malih zaupnikov ne bomo poza- bili. č Delovanje gospodovo. V zvezi z za- ključnim delom govora, ki ga je imel gospod predzadnjo nedeljo, se kot izzva- ni zopet oglašamo. Gospod je že večkrat v svojih govorih imenoval razne nelju- be časopise, predvsem pa priljubljeni tednik »Novo dobo«. Zaenkrat se še ne maramo ravnati po pravilu »Zob za zob«, pač pa hočemo iznesti nekaj stva- ri gospodu v premislek. Gospod se čudi, da je v cerkvi slabo petje, da ni pev- skega naraščaja in da je med prebival- Btvom malo zanimanja za cerkveno pet- je. Res je, da je bilo v dobi dveh go- spodovih prednikov, t. j. skozi deset- letja, naše cerkveno petje na višku in daleč naokrog priznano in da je bilo dobrih pevcev vedno dovolj na razpola- go. Odkar imamo sedanjega gospoda, pa je začelo vse to pešati. Mnogo izvrst- nih starih pevcev in pevk je izostalo, novi pa ne marajo vstopiti. Kar se pa tiče gospodovih govorov in pritožb, da mnogo ljudi ne prihaja poslušat njego- vih besed, marveč se pojavljajo šele po njegovih govorih moramo pojasniti, da ! tega ni kriva »Nova doba«, marveč go- spod sam in način njegovih govorov. Gospod naj si tudr v tern pogledu vzame svojega prednika za vzgled, pa bo kmalu j bolje. Vec praznih sob, primernih za pisarne, se odd a v Celju, Gosposk« ulic* 7. Meblireuno sobo oddam bliau kolodvora solidni osebi. Naslov v upravi lista. KLINAR MBLOŠ HBg- KLJUČAVNIČARSTVO iz nwlawefga Celje, Gregorfifeva 4 ' K'Lm, C E H E ZMERNE sta»bna """* DELO SOLIDNO kljuzavnlcanka dela Diiakinia išče hrano in stanovanje pri boljsi družini. Ponudbe na upravo list« pod: »Drugošolka« Savinjčani, pozor! Zaradi odaljenosti ugodno p r o d a m 4 parcefie gozda v izmeri Vj2 ha, na katerih se dobi okrog 400 sežnjev bukovih drv. 150 m3 rnehkega lesa, delno zasajeno s smrekovimi sadikami, ki bodo knialu uporabne kot hmeljevke. Zelo rentabilno naložen denar. Parcele so v Libojah in je spravilo združeno z malimi stroški. Najnižja cena 60.000 din. — Nadalje p r o d a in okrog 10.000 kg nestiskanega, lepo sušenega si ad keg a sena. Poizve se pri Fr. Klemenu, trgovcu, Huda jama - Laško. Radio aperati rabljeni poceni naprodaj. Celje, Ulica dr. Gregorja Žerjava 3. Več vagonov dobrega rdečega in belega fHftcfn ima naProdaJ Franc GregorevCič, 11 lUd ICl Mali vrh — Globoko, Brežice. Vajenca za elektroinstalatersko stroko sprejmem. Prcdnost imajo slnovi drž. nameščencev (železničarjcv). Pisrnene ponudbe s prllo- ženimi šolskimi spričcvali poslati na upravo lista pod »Celje«. ———-——— ———— Sodarske pomočnike sprejme ob dobri plači in vscj oskrbi Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. Nestop takoj. Nogavlce vseh vrst, oblačila damska, moška, otroška tudi po meri dobite najcenejše v trgovini - pletilnici »Mara« Pongračič, Celje, Slomškov trg 1. ELEKTRIČHE ŽARNICE dobite pri tv. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 TELEFON 120 la BANAŠKO M0K0 po stari ceni nudi JUGOPROMET - Celje, Krekova c. U PV* Oglašuite! ~VI CeljskaposojilnicaddüCelju I JE NAJSTAREJŠI NAR0DNI DENARNI ZAV0D V CELJU I Vse hranilne I vloge, vlozeue pri I CELJSKI POSOJILNICI D. D. V CELJÜ i so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini I Denar, nalož«n v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu I NALAGAJTE m B. , e ... , . . • m ¦• I svoje PR,HRflNKE v jgjjj^ pOSOj||niC| A. A. V CeljU -Harodni dom I POST ECEK MC. lo-591 CENTRflLA: CELJE, NflRODNI DOM PODRU2N1CI: MRR1BOR, SOSTflNJ | vHHHüHBaaaHi^B^HHBBHBiB^IHBWl Urejuje in za konzoroij »Novo dobo« odgovarja Rado Pcčnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik - Oba v Celju