FERDO PL. KLEINMAYR::Dniltvo ali zveza? Vprašanje tesnejšega stika med slovanskim učiteljstvom Primorske je prišlo torej v tek. Z ene strani nas silijo k razmotrivanju o »deželni zvezi« že nova Zavezina pravila, z druge strani pa smo pričeli Primorci že sami čutiti, da bi tesnejša organizacija imela velik pomen za duševni in gmotni napredek primorskega učiteljstva in šolstva. Uvidevamo, da smo si ravno primorski učitelji stali dosedaj precej tuji nasproti, in to ne samo učitelji posameznih treh deželic, ki sestavljajo. Primorsko, temveč celo učiteljstvo posa-> meznih okrajev ene kronovine (Ooriško!). Medsebojna izmenjava duševnega blaga med nami sploh ni eksistirala, vsaj redna ne. In že to nas sili do zbližanja. Sedaj pa stojimo pred celo vrsta načrtov. Prvi bi bil: osnujejo naj se po kronovinah tri deželne zveze, oziroma le dve; tržaško učit. društvo bi si pač le pridodalo pridevek »deželno«. Drugi: ena, sama zveza vseh sloven-< skih učit. društev. Tretji: isto s pritegnjenjem hrvaškihL uč. dr. v Istri. Itd. Teoretično so se razna primorska učit. društva že ugodno izrazila za skupno delovanje, načeloma tudi »mladi« v, tržaškem učit. društvu, ki so na letnem zborovanju 15. iebruarja t. 1. med svoje postulate sprejeli »ustanovitev učiteljske zveze za Primorsko«. Pričelo se je zdaj praktično izvajanje. Ooriško okr. učitv društvo je ubralo birokraško pot, sestavilo pravila, jih predložilo, počakati hočč na »registracijo«, potem se ustanovi makar s 25 člani — kaj? — »deželno učit. društvo za Ooriško«. Čudim se temu že iz razloga, ker na Ooriškem menda že obstoja tako »deželno učiteljsko društvo«, z razliko le, da so mu člani tudi nekateri italijanski tovariši. Kaj bo s tem društvora potem? Je li se razpusti? To bi bil le korak nazaj, ki ga ne popravi novo »deželno društvo«. Kar tov. Hreščak omenja (Učit. Tov. št. 22) glede tega koraka tovariševj goriškega okraja, je do zadnjega umestno. Tako društvo bi pa vrhu vsega predčasno zaprlo tržaškim in istrskim tovarišem gr>n riške meje. Tovariši v gor. okr. učit. društvu so se tedaj prenaglili. Prenaglili bi se pa tudi, ako bi takoj ustanovili zvezoi goriških učit. društev. Vsaj poizkus za zvezo vseh slovanskih učit. društev bi se moral poprej narediti. Skupnih zadev imamo več negoli dovolj. Medtem ko so ubrali tov. goriškega okraja, morda ne v splošno zadovoljnost, to pot do našega bližnjega stika, smo tu na jugu korakali v drugi smeri. Lotili smo se vprašanja na povsem praktičen način. Najprej se moramo seznaniti, spoznati, kaj bi nas družilo, kaj razdvajalo. In potem se porodi jedva trdna zveza, ki bo res vez med nami. Tedaj kako smo se lotili pe-* lečega vprašanja? Prvenstvo gre slov. učit. društvu VI Istri. Vposlalo je tržaškemu slov. učit, društvu istrski »Narodni prosvjeti« in mo-« goče še kakšnemu bližnjemu učit. društvu sled,eči sklep, sprejet na svojem o.bč. zboru 18. decembra 1913: 1. naj se obvesti vsa bližnja učiteljska društva o naših zborovanjih; 2. naj se ta povabijo, da se po odposlancih udeleže naših zborovanj; 3. naj tudi naše društvo pošlje odposlanca na zborovanja sosednjih učiteljskih društev. Tržaško učit. društvo je na obč. zboru 19. aprila ta predlog sprejelo. In isto menda »Nar. prosvjeta«, ker obe učit. društvi sta bili že na zborovanju slov. istr. učit. društva 14. maja po poverjenikih zastopani. Od trž. učit. društva poverjeni zastopnik je stavil (potom predsednika istr. društva) sledeči predlog: 1. Kakor poverjenik (zastopnik) sosednjega učit. društva je smatrati le oni tovariš, ki se izkaže s tozadevno po odboru (predsedniku) potrjeno listino. Druge event. navzoče tovariše sosed. učit. društev ie smatrati le kakor goste; 2. poverjenik lahko stavlja predloge, (o katerih se glasuje,) ki pa morajo izhajati iz odbora učit. društva, kateremu on pripada, kar mora poverilno pismo posebno omeniti. Dalje sme podajati informacije, nasvete in se eventualno udeležiti debat. Drugih pravic (glasovanja, volitve itd.) seveda nima. Sprejel se je ta in tudi predlog izmenjave predavateljev. To bi bil prvi korak k zbližanju, medsebojnemu spoznanju. Naloga takih zastopnikov ali poverjenikov je seveda v prvi vrsti postaviti idejo zveze vseh primorskih slovanskih učit. društev na realna tla. Le na ta način pridejno faktično do prave zveze in to v najkrajšem času. Le pq tej poti, ker bo sodelovala velika večina primorskega učiteljstva sama, bomo spoznali, kakšna oblika zveze bi se našim razmeram najbolje prilagodila. Le na ta način je možno ustanoviti zvezo in ji podati primerna pravila. To je pot živih. V uvaževanje. —