52. šteifcnfi-iovn V--Kranju, 27. decembre 1902. ■III. leto.' Političen in gospodarski lisi. Vabilo na naročbo. za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Pred pragom novega leta. •Gorenjec* konča z današnjo številko svoj tretji letnik in nastopi s prihodnjo četrto leto svojega obstanka. Ko smo pred tremi leti pričeli z izdajanjem tega za Gorenjsko bodisi v političnem kakor tudi v gospodarskem oziru velevažnega faktorja, nismo računali na bogsigavedi kako velikanske uspehe na tem polju, temveč se zadovoljili prvo leto s sicer malim, potem pa leto za letom s tem večjimi pridobitvami tako glede naročnikov, kakor tudi glede kroga sotrudnikov. Brezobzirno in neustrašeno smo stali v teku te dobe na braniku našega dragega nam slovenskega naroda in s ponosom lahko trdimo, da smo vsikdar vestno in pošteno izvrševali svojo časnikarsko dolžnost. •Gorenjec* stoji glede politike na narodno-nap rednem stališču. Na Kranjskem zavzema ravno naš list poleg dičnega in najstarejšega slovenskega dnevnika važno mesto. V času, ko bijemo ljut, neizprosen boj, kateri nima primere v nobeni drugi kronovini, zoper stranko, ki je zapisala na syoj prapor: zasužnjiti naš narod in mu odvzeti še tisto trohico politične svobode in napredka, ki mu je takorekoč zajamčen in čemur ustavljati se bi se reklo valiti debelo skalo na strm hrib, je »Gorenjec* živa potreba in naravna korist za nas Gorenjce. Da smo v minulem letu podajali našim čitateljem v uvodnih člankih zdravo berilo in pereče ter dobro gradivo, dokazuje, da smo videli naše članke večkrat ponatisnjene tudi v drugih naprednih listih, kakor v •Slovenskem Narodu*, «Soči», »Rodoljubu* in •Domovini >. Ne iz samohvale smo omenili to dejstvo, temveč iz razlogov, ki pričajo, da smo si svesti dane nam naloge in da smo zadeli na pravo struno, našemu ljudstvu v prid, nasprotnikom pa v neizmerno jezo. Vsled tega so naši neprijatelji, zlasti komandirani kapelani, pred vsem pa neki domišljav in bojaželjen dekan, porabili čestokrat naš list, da so polnili z zasmehovanjem, preganjanjem in ščuvanjem zoper naš list svoje neslane propovedi. Svoje divje sovraštvo proti «Gorenjcu > so zanesli z leče celo v spovednico. Torej cerkev, ta sveti kraj, kjer bi se morala oznanjevati božja beseda, so v zadnjem času izrabljali skoro edino le v posvetne, kramarske namene. V hiši božji, kjer bi imeli slišati mir, spravo in ljubezen do bližnjega, neti se venomer le sovraštvo in zaničevanje, čuje se hujskanje ter ščuvanje zoper napredne liste in dela se reklama za takoimenovane «katoliške» liste in naprave. Ne strašimo se tudi tega hrumečega bobnenja bojevitih petelinov, ampak hočemo tudi v prihodnje zastaviti svoje skromne moči, da pošteno in odkrito ožigosano to farizejsko postopanje teh namestnikov božjih. Ljudem so se počasi začele odpirati oči in jeli so uvidevati, da je boj, ki ga vodimo proti takemu*" ravnanju dopusten, pamettn in celo koristen. Z dostojno, a odkrito pisavo smo se tedaj borili v pretečeni dobi za korist našega naroda in tako pridobili •Gorenjcu* ugled. Krog njegovih naročnikov se je zlasti zadnje dve leti razširil tako, da danes skoro ni večjega kraja na Gorenjskem, kjer bi ne brali našega lista in se zanj ne zani mali. Bero pa naš list kaj pridno celo naši politični sovražniki, čeravno ga prepovedujejo drugim. Zlasti nas veseli, da se je začelo tudi med našim vrlim kmetskim prebivalstvom agitirati za naš časnik, kar nas navdaja k še intenzivnejšemu in popolnejšemu delu. Istotako se je v prošlem letu pomnožilo lepo krdelce čislanih gg. sotrudnikov, ki so nam vedno natančno in vestno poročali in s tem pomagali pridobiti listu sedanjo veljavo. Upamo, da nam bodo marljivi naši dopisovalci ostali tudi v prihodnjem letu v tem oziru ravnotako zvesti. Med letom se je večkrat izražala želja, naj bi se «Gorenjec» razširil. Na to sicer letos še ne mislimo, vendar pa to pozneje ni nemogoče, ako vsak prijatelj našega lista dela in skrbi v krogu svojih znancev in somišljenikov za to, da pridobi le enega ali pa, če mogoče tudi več naročnikov. Cena listu je tako nizka, da ga nimamo lista, ki bi se v tem oziru mogel meriti z «Gorenjcem ». Učimo se in posnemajmo glede agitacije za list naše nasprotnike. Rodoljubi na deželi naj bi zasnovali akcijo kot protitežje proti kle-kalni časnikarski povodnji s tem, da kar najbolj razširjajo in priporočajo »Gorenjca*, pa tudi druge napredne liste. Oblika »Gorenjca* ostane tudi zanaprej ravnotista, kakršna je bila dosedaj. Poleg uvodnih Člankov bo pri- 510 našal na drugem mestu članke gospodarske vsebine. Pod črto bo nudil svojim čitateljem poljudne podlistke v zabavo in pouk. Za kratkim tedenskim političnim razgledom bo priobčcval dopise iz raznih krajev Gorenjske. V «Novičarju» pa bo prinašal — kakor dosedaj — razne tedenske novice. Da ustrežemo želji mnogih, odprli bomo v bodočem letniku nov oddelek; «O povzdigi prometa s tujci«, ker smo uvideli, da je naš list v prvr vrsti poklican storiti kaj v tem oziru in opozarjati mero-dajne faktorje na to za nas velevažno vprašanje. Že zgoraj smo omenjali hudo gonjo zoper naš list. Nas seveda to ne plaši, kajti vsekakor je najboljši dokaz, da, ko stopimo našim nasprotnikom na rep s tem, da jih primerno ožigosamo, zatulijo škodoželjni volkovi po klerikalnih gozdih. Namesto, da bi na pošten način ovrgli naše trditve, ali pa nam stvarno in mirno odgovarjali, pa hočejo s silo zatreti in ugonobiti naše podjetje. Toda vsaka sila rodi tudi protisilo. In v novem letu bodi naša glavna naloga in sveta dolžnost, zastaviti s podvojeno mero naše skromne moči v boj zoper stranko, ki hoče na tako podel in nesramen način izkoriščati naš narod, zlasti pa našega nevednega kmeta, v svoje zgolj sebične namene, v boj zoper stranko lažnivcev, časti-kradežev in brcznačajnežev, katere je treba vedno slikati v pravi luči ter jih spominjati na resnico, to prelepo hčerko božjo. Da pa nam bode mogoče uspešno voditi ta boj in ga konečno tudi srečno dobojevati, zato na tem mestu še enkrat prav uljudno prosimo, naj bi vsi napredni somišljeniki vedno in povsod pridno agitirali za naš list in našo stvar, ker brez truda in boja tudi ni kruha. • K- sklepu vošči vsem velecenjenim sotrudnikom, podpornikom in prijateljem lista veselo in srečno novo leto uredništvo «Gorenjca*. PODLISTEK. ,,Deseti brat." (JUdališka predstava «Deseti brat» v Kranjski čitalnici dne 13. t. m. Izmed vseh družabnih pojavov, kar jih je vzgojilo zadnja leta v svoji sredi življenje v mestu Kranju, zasluži in dobiva neprikrito priznanje od vseh razsodnih krogov družba, ki ni niti društvo, družba brez usiljive orga-nicije, brez predsednika in brez pravil, brez določenega števila članov, družba, ki nima blagajnice in vendar deluje brez deficita: to društvo je živa in živahna družba čital-niških gledaliških diletantov. Pri njih se kaže, česa je treba, da se vzdržuje kako društvo v ravnotežju in deluje uspešno: navdušenost za dobro stvar je notranja vez med društveniki, požrtvovalnost nadomestuje blagaj-nico, potrpežljivost vzdržuje boljši red kakor najlepša pravila in najodličnejši odbor. Taka uprava zagotavlja resnične uspehe in vedno večji napredek. Skoro nismo verjeli svojim ušesom, ko se je reklo, da se pripravlja »Deseti brat*, prava igra z nad 20 osebami in precej obširnim zunanjim aparatom. Zato je res ves Kranj, ki se zanima za dobro domačo stvar, težko pričakoval večera, ko bodo nastopili naši igralci. Sešlo se je občinstva toliko, da je bil zaseden in zastavljen slehern kotiček: tako premajna se nam čitalniška dvorana ni zdela še nikdar! To mnogobrojno občinstvo so igralci pridobili zase že ob prvem nastopu; kmalu so Iz sodne dvorane. Ako v naših časih zadostuje za kako ljudstvo, da le verski nauk v njegovi izobrazbi prevladuje v mladosti in v poprejšnjem življenju, je razvidno iz naslednjih kazenskih slučajev: Prvi slučaj. Kmetski človek, tat prve vrste, se je namenil okrasti znanega mu imovitejšega kmeta, ko se je ta vračal iz semnja, kjer je prodal vole. Tat se postavi proti večeru v bližino hiše tega kmeta. V hiši ravno večerjajo. Po večerji molijo rožni venec. Tat se, ob jablani stoječ, odkrije in tudi tiho moli z onimi v hiši ves rožni venec. Se prekriža se po končani molitvi. Kmet se po molitvi poda v stransko sobo, kjer položi obleko in telovnik, v katerem je imel denar — črez tristo goldinarjev — na stol zraven postelje in okna ter se vleže na postelj. Tat dobro ve, da je ta kmet jako priden in da prav zgodaj vstaja. Kmet kmalu na to trdo zaspi, saj je utrujen od dolgega pota, pobožen tat pa seže med tem z roko skozi okno in vzame denarnico iz telovnika, iz nje denar, prazno denarnico pa položi nazaj. — «Hvala Bogu!» je rekel potem, ko je bil na varnem. To je resnično, ker je ta tat sam tako govoril pred sodiščem. Drugi slučaj. Neka kmetska ženska pride v drugo stanje. Ko je že precej na času, vzame v zakon nekega moža, ki ni imel prej ž njo ničesar opraviti. Ta mož ne najde na nji nič posebnega. Ona porodi na temnem podu, ko pride od maše, mož pa je bil med tem časom na paši z voli. Otrok živi. Ženska ga prekriža in govori: V imenu Boga Očeta in Sina in sv. Duha te krstim, če si fant za Janeza, če si dekle za Marijo in — potem zgrabi otroka divje okoli vratu ter ga stiska tako dolgo, da neha — dihati. Zakoplje ga potem v — gnoj. Živali so ga snedle, le glava je ostala. Ženska je vse to obstala. To sta slučaja, ki svedočita, da vera prevladuje v kmetskem življenju. Tisočletna šola je to, saj druge ni bilo, ali le prav malo, ker se malo pozna nje učinkovanje. Dalo bi se iz civilne prakse navesti še več slučajev, ki dokazujejo, da je vera stražnik tudi hudobnih dejanj našega neizobraženega ljudstva. «Pred živim Bogom hočem priseči,* pravi kaka stranka ali kaka priča in debelo — se zlaže. Radi ne verjamejo ravno takim, ki pred pri- prepletle vse prostore one tajne vezi, ki pripravijo igralca v tak duševni položaj, da «se mu igra kar samo», gledalcu pa stopi duša v oči in ušesa. .. Iznenadila nas je že zunanja oprema; to pot je bilo pravo gledališče! Tudi govorjenje in kretanje predstav-ljajočih oseb je bilo tako, kakor ga opazujemo v pravem gledališču; manjkalo je le zunanje iluzije. — Na prvem mestu se mora omeniti gospod R. — «Deseti brat» —, ki je pri vsakem nastopu prekosil samega sebe in tako pripomogel v prvi vrsti igri do velikega uspeha; ker se mu je posrečil tudi pevski del prav dobro, moramo le želeti, da bi nam pripravil še večkrat tak užitek kakor zadnjikrat. — Odgojitelja Kvasa je igral, kakor pristoja tej ne posebno hvaležni vlogi, s primerno rezervo g. Peharc. Nasproti njemu jc nastopil z dobro pogojeno bobnečnostjo, ki označuje Marijana, g. E. Sajovic. In Manica, ki jo ta dva ljubita? Kakor zakor zadnjič, moramo obžalovati, da vlogi ni prisojenega toliko prostora, da bi bila gospa Valenčičeva mogla stopiti na dan s svojo prirojeno in privežbano spretnostjo, kot prava igralka pa je bila velika tudi v malem. Gospod Arh — Maničin oče — je za vloge s prikritim temperamentom dragocena moč. O njegovem bratu, stricu Dolfu (gospod Ape), se je slišal le eden glas: «Izboren v vsem svojem nastopu!* Res, «ein Kabinettstück»! — Balčkovo vlogo je govoril škrateljček Vladko Š t e m p i h a r tako, da se nam je kar srce smejalo! Izvrstno se je posrečila tudi gosp. 511 čevanjem preveč naglašajo »živega Boga», ker so se prepogosto prepričali, da imajo v takih slučajih navadno opraviti z nezanesljimi pričami. Duhovnikom se bode dopadlo tako nastopanje, kakor smo ga navedli. Nam se seveda ne. Italijanski ropar, če je so čas, pred roparskim umorom poklekne pod razpelo in moli za dobro srečo. Ta človek je veren na čuden način, kakor tudi naš omenjen tat ali naša omenjena detomorilka. Čudni so vsi tisti, ki pred pravdo gredo v cerkev k maši in potem tako lepo — krivo prisegajo. Dobe se tudi ljudje, ki plačajo pred pravdo devet maš — »devetdnevnica* se zove to devetkratno maševanje. Deveta maša se bere navadno na dan glavnega nastopa v pravdi. In običajno v taki, z »devetdnevnico* spremljani pravdi ni kaj prav, bodisi, da se je vplivalo na priče, bodisi, da se je pravdarska stranka, ki je plačala za zmago devet maš K 2*60, pri mašah hrabrila k — pošteni prisegi. Torej naše »dobro* slovensko ljudstvo! Bati se je, da bo skoro polovica moških na tujem, četrtina pa v ječah. Tudi žensk je tretjina na tujem, tretjina pa v ječah. Vse kar je prav. Za tlakarje je bila dobra policijska moč: vera in duhovnik; v gospodarstvu svobodnega dela, pridobivanju je treba druge izobrazbe in one, ki vodi k temu, da človek pošteno misli in čuvstvuje brez ozira na to, kar ima priti po smrti. V Kranju, 27. decembra. V Mariboru se je dne 19. t. m. vršil shod štajarskih slovenskih deželnih poslancev, ki so sprejeli izjavo, v kateri pozdravljajo nameravano spravo med Cehi in Nemci, in zahtevajo, da se tudi v južnih avstrijskih deželah store ravnotisti koraki v dosego enakopravnosti slovenskega naroda. Proti izjavi nemškonacijonalne stranke, s katero se osorno zavrača vsako sporazumljenje s slovenskim narodom, pa odločno ugovarjajo. Novi vojni minister baron Henrik Pietreich je bil rojen v Ljubljani leta 1841. — Izprememba v vojnem ministrstvu bo menda vplivala na nameravane vojne izpremembc. Jur. Depoliju težavna vloga starega Piškava. Primerno resno se je vedel zdravnik Vencelj (g. Savnik), dostojno, kakor se razume, njegova Marička (gdč. A. Sajovic), strog je bil sodnik Mežon (g. Schwarc), nesrečen v sreči učitelj Zmuzne (g. F ran t ar), uren pisar pa g. Vidmar. Vse naštete osebe spadajo kolikor toliko v gosposko življenje. Z ognjem pa se je predstavljalo tudi kmetsko življenje. Tu gre prvo mesto Krjavlju; g. Sajovic je porabil v maski in igri vsa sredstva, ki so mogoča pri znameniti vlogi, in je žel zato po zaslugi obilo slave in v obliki neprestanega smeha, kigajeprovzročal; ž njim se da le še meriti huda in jezična Krivčevka, ki jo je gdč. Sajovic (druga vloga!) zadela kar najbolje; njen mož (g. I z lak ar) pa je veselo prenašal vseh devet križev, ki jih je prinesla k hiši. — Nežni stan kmetskega življenja sta zastopala Francelj in Franica; Francelj (g. Pintar) je bil lep fant, Franica (gdč. G o vek ar) pa srčkana punica, ki se nam je s svojim lepim petjem prav omilila. — Ostalo kmetsko življenje se suče okrog gostilničarja Obrščaka (g. Meden), ki se mu je predpasnik podal kakor nalašč, še bolj pa njegov samospev. Kmetje, hudi pivci, so bili kakor živi; najbolj se je postavljal Ma-tevžek (g. Pavlin), kako pametno je povedal tudi Pe-harček (g. Pogačnik), s tolarji je žvenkljal Miha (g. Dei šinger), vsem pa je zagodel g. Pire s svojo slavno harmoniko — — Spremljajoča godba na lok je bila dobra... Ni dvoma; predstava je bila taka, da si jo je treba v razvoju družabnega življenja v mestu Kranju dobro zapomniti. _ —** V ogrski poslanski zbornici je ministrski predsednik Szell izjavil, da se z novim letom odpove vinska carinska klavzula, in ob< nem izrazil nado, da se kljub odpovedi vinske klavzule posreči skleniti z Italijo novo trgovinsko pogodbo. Politični tedenski drobiž. Korber namerava s § 14. rešiti ne le budgetni provizorij, temveč tudi oktro-irati novi poslovni in jezikovni zakon za Češko in Moravsko. — V Požunu na Ogrskem je bila te dni poroka hčere nadvojvoda Friderika. — Saksonska prince-zinja Lujiza je pobegnila, zapustivši soprogu pet otrok. — Sestanek vladarjev, namreč avstrijskega, nemškega in rumunskega kralja, bo menda v mesecu marcu v Opatiji radi ureditve balkanskega vprašanja. — Mirovno razsodbo v Venezueli so poverile evropske velevlasti ameriškemu predsedniku Roosweltu._ Dopisi. Iz Škofje Loke. Štirideseti redni občni zbor »Narodne čitalnice* v Skofji Loki se je vršil 14. decembra 1.1. Predsednik, dr. Anton Arko otvori zborovanje in pozdravi s toplimi besedami navzoče člane. Osobito po-vdarja v svojem govoru štiridesetletni obstanek tega narodnega društva, spominjajoč se onih, ki so pred štiridesetimi leti ustanovili takrat prepotrebno »Čitalnico*; potrebna je bila v resnici, kajti v oni dobi je prevladala nemščina, celo društvena pravila iz one dobe so pisana v nemškem jeziku. Večina onih, ki so zabeleženi v kroniki kot društveni ustanovniki, je že pomrla. Le malo jih še živi in med temi je tudi preblagorodni gospod Oton pl. Detela, deželni glavar, ki je bil prvi predsednik škofjeloške čitalnice. V priznanje zaslug, katere so si stekli prednamci za društvo, se dvignejo vsi navzočniki raz sedeže. Predsednik izreče tudi sedanjemu tajniku gospodu učitelju Frideriku Kramerju, ki že dvajset let nepretrgoma deluje v blagor in prospeh društva, v imenu občnega zbora srčno zahvalo. — Tajnikovemu poročilu povzamemo, da šteje letos koncem upravnega leta enega častnega člana, 61 domačih in šest vnanjih, skupaj torej 68 članov. V tekočem letu je imel odbor osem sej, pri katerih je sklepal o zadevah, tičočih se napredka in razvoja društva. — Knjižničar, gospod Josip Deisinger poroča, da je bilo društvo naročeno na 21 časopisov; knjižnica pa šteje 203 knjige. — Blagajničar, g. Leopold Primožič izkaže, da je imelo društvo v minulem letu 1260*05 K dohodkov in 1002*12 K troškov, torej znaša prebitek 257*93 K. Gmotno stanje je torej dovolj ugodno. — Gospodje Lev Lavrič, Ivan Mali in Rafael Thaler so kot pregledovalci računov našli tiste v popolnem redu. — Novi odbor se je sestavil takole: dr. Anton Arko, predsednik; Teodor Bežek, c. kr. sodni adjunkt, podpredsednik; Friderik Kramer, učitelj, tajnik; Leopold Primožič, c. kr. kancelist, blagajničar; Rafael Thaler, vodja trgovine, knjižničar. V odboru so torej še vsi lanski odborniki, samo namesto odstopivšega g. Deisingerja se je volil novi knjižničar. Na predlog gospoda T. Bežeka se je enoglasno izvolil ustanovnik in prvi predsednik, preblagorodni gospod deželni glavar Oton pl. Detela častnim društvenim članom. Imenovanje se je gospodu deželnemu glavarju telegrafično sporočilo. Izročila se mu bo tudi čitalničnim razmeram primerna diploma. Izmed posameznih predlogov naj navedemo samo najvažnejšega. Občni zbor je namreč v principu sklenil štiridesetletnico društvenega obstanka kolikor mogoče sijajno obhajati. Ker bo pa prireditev v zvezi z marsikaterimi ^žkočami pri obilnem delu, volijo se v pomnoženi slavnostni odbor sledeči gospodje: Ervin Burdvch, Josip Deisinger in Josip Svetlič. Ko so se rešili še nekateri posamezni predlogi in nasveti, zahvali se predsednik navzočim zboro-valcem, ki so z zanimanjem sledili razpravam občnega zbora in zaključi zborovanje. Iz Oerkljan. V nedeljo, dne 14. t. m. popoldne smo imeli v svoji sredi ravnatelja c. kr. kmetijske družbe iz Ljubljane. Že deset let ga ni bilo v naš kraj, vsled česar se je tudi oprostil. Prišel pa je sedaj med nas kot od-rešenik ravno ob času, ko se je razbilo tukajšnje klerikalno kmetijsko društvo. Ob treh popoldne se je zbralo 512 okrog 60 kmetovalcev k občnemu zboru podružnice kmetijske družbe. Predsednik gospod nadučitelj Andrej Kmet otvori zborovanje in naprosi g. ravnatelja Gust. Pirca za besedo. Gospod Pire v prvi vrsti opozarja poslušalce, naj jih ne plaši nesreča, ki je zadela nekatere vsled mlekarne in sirarne, temveč jih izpodbuja, naj se le še bolj tesno oklenejo drug drugega ter naj se združujejo. Le na ta način je mogoče, da se izboljša kmetijski stan. Kmetijstvo je pri nas v Avstriji povsod na enaki stopinji in to radi zunanjih držav. Davki, kakor tudi sploh vse druge potrebščine in izdatki so večji, delavci so vedno dražji, ali pa jih sploh ni dobiti. 2ito nima nikake vrednosti, tudi živinoreja pri nas ni na tisti stopinji kakor drugod. Naš kmet ne sme misliti, da mu pride pomoč od zgoraj ali da se mu bodo znižali davki, pomagati si mora sam in to s tem, da se uči, uči in uči. Učiti se mu je treba o umnem kmetijstvu in v prvi vrsti se oprijeti živinoreje. Le z živinorejo se more dandanes kmet rešiti, nikakor pa ne z obljubami, da mu pride pomoč od drugod. Če ima kmet lepo živino, donašati more samo z mlekom lepe dohodke. Tu je omenil mlekarne, ki so ustanovljene od kmetijske družbe. Kako so kmetje v Radomljah pri Kamniku veseli in zadovoljni, ker skupijo lepe novce za mleko. Zato priporoča, naj se naši kmetje le združujejo, ker le tedaj je mogoče, da bo naš kmet napredoval. Če bodo hoteli kako tako stvar pričeti, jim je vedno na razpolago. Kmetje so bili zadovoljni s predavanjem, katero je trajalo nad poldrugo uro. Konečno se mu je zahvalil g. nadučitelj Kmet v imenu kmetijske podružnice z nado, da nas g. ravnatelj zopet kmalu osreči s svojim predavanjem, katero bo rodilo gotovo obilo lepega sadu. Od nekod. Kar si privatni človek v naravi ni mogel razjasniti — dobro ali zlo — to je pripisoval dobrim ali zlim duhovom. To je korenina vseh veroizpovedanj. Zlodej kot provzročitelj vsega zla, je star kakor človeški rod. Katoliška cerkev ga je prevzela iz paganstva. Katoliški duhovnik, dober diplomat kakor je, je jako dobro v svojo korist izrabljal zlodeja skozi vso dobo njegovega delovanja. Uporabljal ga je v pananje vernikov. Ves njegov nauk meri na to, da je vse tu na zemlji ničevo in da mora človek skrbeti le za večnost onostran groba. Če človek na zemlji ne stori tega, bo na onem svetu pogubljen. «V pekel prideš, ako ne storiš in ubogaš to, kar ti velevam,* se sliši pogostokrat. In, dasiravno še nihče ni videl pekla, popisujejo ti natanko vse prostore taistega in ti ga tudi slikajo, kako ziodji v velikem kotlu kuhajo v zavrelem olju ali v vodi uboge duše, katere tlačijo z burkljami v kotle, ako bi hotele uiti iz njih. V duševnih razvojih narodov je dandanes dognano, da se narodi dolgo časa držijo kake neumnosti, katera pa zgine šele takrat, kadar postane splošno smešna. Spretni učenjaki so že zdavnaj spoznali kako tako neumnost, a masa .še vedno veruje vanjo. Učenjak počasi prerine s svojo pametjo, oziroma z razkritjem naravnih zakonov, in šele čez dolgo časa se prične svitati med maso. Ljudje potem zasmehujejo, kar so prej trdno verjeli. Tako je tudi z vero na hudiča in njegovim spletkarjenjem med ljudmi. Neznansko število ljudi je kot žrtev padlo tej neumni veri v dobi poganstva, pa tudi v poznejših časih. Inkvi- , zicija je trpinčila in na grmadah sežigala veliko število ljudi zaradi domišljije, da zlodej ne obstoji, da sklepa z ljudmi pogodbe in da zapeljuje v greh ljudi. Se v 18. stoletju je gorela taka grmada. Omika je rastla, spoznavanje moči narave se je širilo, postalo je smešno, kar so učenjaki že zdavnaj prej označili kot domišljijo, in zlodej, prej vsemogočen vladar, je postal revež in še zasmehovan revež. Ljudje so ga postavili med neumnosti prejšnjih stoletij. Omikanejši narodi se ne brigajo več za zlodeja, dasi ga še najdemo v kletvah. Duhovniki omikanejših narodov ga na leči ne rabijo več in morda tudi ne v spovednici. Toda pri nas Slovencih zlodej igra še veliko vlogo, zakaj domišljija našega ljudstva se vrši v teh bajkah o hudiču. Naj navedem enega izmed tisoč primerov. Po končani pravdi zaradi vzete čebulje je očitala obsojenka v pravdi zaslišani priči, da je krivo prisegla. (To je navadno očitanje med našimi kmeti, če kaka priča ni komu po volj no izpovedala. Radi teh očitanj je tudi dosti kazenskih pravd zaradi žaljenja časti. In najpobožnejši ljudje najrajše rabijo to očitanje.) Črez nekaj dni pravi zaradi čebulje obsojena ženska, da hudič hodi okoli hiše dotične priče, ki je po njeni pameti baje po krivem prisegla. Prijatelj te ženske črez teden dni pripoveduje ljudem, da mu je njegova žena pravila, da je videla z lastnimi očmi, kako se je hudič okoli vozaril na dvorišču dotične priče. Sedel je na navadnih lojtrnicah. Dotična priča potem toži zaradi razžaljenja časti. Sodnik ve, da je med ljudstvom še živa vera na hudiča in da se med ljudstvom smatra za sramotilno, če se kdo peča ž njim in seveda obsodi oba obrekovalca zaradi žaljenja na časti. Kakšen nauk sledi iz tega? Duhovniki uče vero na hudiča, sodniki pa kaznujejo to neumno vero. Prvi stoji še v srednjem veku, drugi pa je sin novejšega časa. Zapori morajo izganjati neumnost duhovskih učiteljev . . . To je žalostno. Zagovorniki v hudiča verujočih obtožencev morajo navajati kot olajšalno okolnost, da obtoženec obrekuje pod silo verskega takega nauka. In to je nekaj iz kulturne zgodovine Slovencev. Novičar. Na Gorenjskem. Vabilo na naročbo. Današnja številka je zadnja v tem letu. Vsled tega vnovič uljudno prosimo, naj bi velecenjeni p. i. naročniki izvolili čimpreje poslati naročnino za leto 1903. Osebna vest. Gospod Valentin Novak, c. kr. davčni pristav v Krškem, je prestavljen v Kranj. Letošnji redni občni zbor «Narodne čitalnice* v Kranju dne 23. t. m. je bil precej dobro obiskan. Iz posameznih poročil je razvidno, da je imela čitalnica koncem društvenega leta 108 članov. Društvena knjižnica šteje 684 vezanih knjig. Istotako je fmancijelno stanje povoljno, dasi bi bilo tisto izkazalo drugače precejšnji prebitek, da ni vpeljava električne razsvitljave v društvene prostore provzročila toliko troškov, a vkljub temu je čitalnica že več kot en teden brez električne razsvetljave. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: Vinko Majdič, predsednikom; Ciril Pire, podpredsednikom; Franjo Arh, tajnikom; Ivan Valenčič, blagajnikom, dr. Fran Kropivnik, knjižničarjem; Janko Majdič, gospodarjem in dr. Josip Tominšek, odbornikom. Namestnikom so bili izvoljeni gg.: Fran Luznar, Hinko Rebolj in Janko Sajovic. — Odstopivšemu predsedniku se je izrekla zahvala in med slučajnostmi se je sprejelo več predlogov glede naročitve časopisov. Izgubljen župan. Preprost kmet nam piše: V ljubljanskem okraju se je izgubil nek župan. Minulo jesen je imel dovolj preglavic. Ker pa ni hotel vsega zaupati svoji mladi ženi, ali pa si ni upal, je nekega večera kar izginil. Njegova mlada ženka in tudi druge usmiljene žene so ga seveda povsod iskale, mnogo jokale in hodile semtertja, da bi ga našle. Povpraševale so marljivo okrog, če ga je kdo videl. Sedaj vedno nestrpno pričakujemo, kdaj bo župnik naše fare, v kateri županuje ta izgubljeni župan, oznanil spomin najdenja županovega. Star pregovor je resničen: Kdor visoko leta, nizko sede. čudež ali slučaj ? Na Lancovem pri Radovljici je v hiši, ki se ji pravi po domače «pri Grilcu* hrom fant z imenom Matevž Dežman. Ta je imel v svojem devetem letu hudo bolezen, a ko je že okreval in shodil, dobil je še hudo hripo, ki mu je pustila za nasledek trde in krive noge tako, da revež ni mogel prav nič stopiti nanje. Oče Janez Dežman je poskusil vse, da bi ga zopet spravil na noge, pa je bil ves trud zaman. Bil je ž njim pri več zdravnikih in tudi pri g. dr. S., ki mu je svetoval da naj pošlje hromca v bolnišnico ljubljansko, češ, da bi ga tam počasi že ozdravili. Ali ker se je fant temu odločno protivil, ga je oče pustil doma in prepustil njegovi osodi. G. dr. Š. je tudi rekel Janezu Dežmanu, da mu bode hromi sin tudi sam shodil pozneje, ko bode bolj močan postal, zato pa da naj uživa dobro, tečno hrano kakor: juho, meso i. t. d. Toda hromi Matevž ni maral jesti ne mesa, ne juhe, ne kruha in skoro nobene boljše jedi, pil ni niti mošta niti vina, ampak dišalo mu je le žganje. Nad vse čudno pa je bilo pri njem to, da ga je bilo vedno zelo strah v stanovalni sobi ponoči in podnevi in ni sam ali z otroci v njej ostal po nobeni ceni. Zdaj je star dvajset let, in noge so se mu bile same od sebe že toliko zmehčale, da so se mu v kolenih udajale v pravi kot in je zadnje dve leti že dokaj lahko in dobro hodil po kolenih in opravljal razna domača in poljska dela, ker mu je zgornji del života zelo močan. Sedaj pa pride na vrsto nadaljnje ozdravljenje njegovih nog, katero priprosto tamošnje ljudstvo proglaša naravnost za čudež. To pa se je zgodilo tako-le: Na sv. Barbare dan, t. j. 4. t. m. je peljal Janez Dežman hromega sina na Brezje k spovedi. Koga zvečer pripelje zopet domov, je hromeč že moral iti v hišo po kolenih. Ako potem v topli sobi nekoliko posedi in se ogreje, naenkrat vstane in gre sam po nogah po sobi. Noge so se mu namreč hipno toliko zboljšale in zravnale, da more hoditi po njih. Vendar pa popolnoma zdrave še zdaj niso. Še so nekoliko krive in trde, in hromeč se opira ob palico, ko hodi. Vendar pa je upanje, da v kratkem popolnoma ozdravi, ker okrevanec čuti, da mu zopet redno prihaja kri v noge in da so te zopet gorke, med tem ko so bile prej vedno mrzle. Tudi je zdaj vsako jed lahko, in prejšnji čudni strah mu je popolnoma prešel. — Tu smo popisali ta slučaj nepristransko in resnično, kakor se je zgodil, da vsak razumen čitatelj sam lahko sodi o njem. No, pameten in razsoden človek ne najde v njem še ničesar nadnaravnega. Klerikalen boben pa bode gotovo zopet pel na vso moč ter zopet delal velikansko reklamo za nove dohodke samostanskim gostijam na Brezjah. Luč v znamenjih je ugasnila, ker že dalj časa nimamo elektrike. Zato razočarani Pacnikov Pepček v temi lovi muhe in v «Slovenskem Listu» bridko toži, da je Kokra sploh nezanesljiva voda in da se «pripoveduje*, da je enako nezanesljiv tudi Čemšenikarjev studenec in da bi nam včasih, ako bi se ga poslužili za vodovod, istotako odrekel, kakor sedaj elektrika. Lej, lej! kako Pepček napeljuje posušeno Kokro na svoj mlin. Pa ne bo kruha iz te moke, ker s posušeno Kokro ne bo mogel zmleti svojega žita. Svetujemo mu, da naj si ogleda ravno sedaj ob najhujši suši mogočni studenec, obrne naj se tudi na profesorja dr. Debevca, ki komaj pričakuje kokri-škega vodovoda, ali še boljše na g. Tomaža Pavšlarja, ki v zadnjem času vedno trdi, da ima Oemšenikarjev studenec vode — preveč! Res, ugašena «luč iz znamenj* razsvetljuje kranjske klerikalce. Koblarjev žegen. Novo leto je pred durmi in kakor vsak umen gospodar, tako je tudi naš Koblar razmišljeval o preteklem letu. Bilanca menda ne kaže kaj prida. Trgovina s »katoliškim* prepričanjem se kljub ustanovitvi izobraževalnega društva in podružnice »Slomškove zveze* v Kranju ni nič posebno ponesla. Konkurenca je prehuda. Občinstvo se je uverilo, da liberalna konkurenca nudi boljše in solidnejše blago, četudi ni »žegnano*. Občinstvo sodi s svojim zdravim razumom in zato vedno rajše sega po našem listu. Koblar ve dobro, da je glavni vzrok njegovim neuspehom »Gorenjec*, ki vedno odločno pobija klerikalne, nakane in razkriva različne pobožne laži. Od tod seveda grozna jeza in prav sedaj, ko poide naročnina za preteklo leto, uprizarjajo izvestni gospodje uprav besno gonjo zoper naš list na prižnici, v spovednici in pri posameznikih po hišah, da bi nam odjedli kolikor mogoče naročnikov, nam tako izpodkopali stališče in dosegli vsaj v prihodnjem letu kaj boljših vspehov. Minolo nedeljo je že zopet grmelo raz lečo. Veliki Koblar in mali Potokar sta izza varnega zavetja v cerkvi bruhala ogenj in žveplo na »Gorenjca*. Odveč bi bilo podrobno se baviti s takimi izbruhi onemogle jezice. Na posamezna sumničenja brez najmanjšega dokaza nam ni treba odgovarjati. Gospodje vobče pač venomer trdijo, da pišemo zoper vero in duhovnike. Prvo je prav grda laž, drugo pa resnično, v kolikor se tiče duhovnikov, ki s svojim obnašanjem naravnost izzivajo kritiko. Mi spoštujemo in cenimo duhovnike, ki strogo po verskih predpisih izvršujejo svoj vzvišeni poklic. Tacih mož Se 513 j nismo nikdar napadali in jih tudi ne bomo. Če pa posamezni duhovniki raz lečo ali v svojih listih zabavljajo na stranko, liste in celo posameznike, mesto da bi ozna-njevali vero ljubezni, potem naj si ne domišljajo, da bomo radi njihovega stanu požirali psovke. Če v gozd zaupiješ, potem odmeva. Povdarjamo pa še posebej, da so ravno duhovniki zbog svojega stanu v prvi vrsti poklicani dajati nam dober vzgled in da je pohujšanje tem večje, če izhaja od duhovnika. In ljudstvo se v resnici pohujšuje radi vednih političnih pridig, ki ne spadajo v cerkev. Preprosti ljudje, kakor tudi omikanci, ki poslušajo pridige, odločno obsojajo to politikovanje na svetem kraju. Mi jim svetujem o, da naj rajše ne hodijo k takim propovedim. Gotovo se bo tako zgedilo manj pohujšanja in manj greha. Koblarju bi prav iz srca privoščili, da bi bil slišal, kako so se ljudje izražali o njegovi nedeljski pridigi. In kako tudi ne! Mej drugim se je mož osmelil trditi, da oni, ki ne bodo opustili »tega lističa (t.j. »Gorenjca*), ne bodo imeli v božičnih praznikih v svojih hišah — božjega blagoslova! Ne vemo, si li ta naš tehant res domišlja, da ima v svojem žepu božji blagoslov, katerega lahko poljubno odreka naročnikom liberalnih časopisov, in podeljuje bralcem umazanih, radi častikraje že čestokrat obsojenih klerikalnih listov, ali je le računajoč na neumnost nekaterih poslušalcev porabil ono grožnjo kot najskrajnejše sredstvo, da bi odvrnil ljudi od »Gorenjca*. Kakor prvo za Koblarja ni laskavo, tako bi drugo ne bilo za naše bralce. Če je med našimi bralci in naročniki res kaj tacih neumnihtercijalskihtepcev, ki vrjamejo Koblarjevim besedam glede blagoslova, prosimo jih prav lepo, da naj opuste naš list. Za take duševne reveže ni »Gorenjec*. Pujskom pokladajo želod in otrobe, pa ne torte. Mi prav mirno pričakujemo učinka Koblar-jeve grožnje, ker poznamo svoje ljudi. Vse zavedno meščanstvo in v najboljših rodovinah berejo naš list ter odobravajo njegovo pisavo, In vsem tem našim odjemalcem so prav dobro dišale potice v božičnih praznikih, ker se za »Koblarjev blagoslov*, ki nima z božjim ničesar opraviti, brigajo toliko, kakor za lanski sneg. In tako bo tudi po novem letu, če se Koblar in Potokar še tako penita, če nam Koblar odreče prihodnjič tudi »Kolo mano v žegen* in če si Potokarček tudi od-brusi kratke svoje nožice na svojem agitacijskem potovanju po hišah. Sedaj vam pa voščimo g. dekan, da bi prav srečuo zaključili staro leto in na veselo svidenje v novem letu — pa brez vašega žegna. Tega nikar ne delite, imejte celega. »Narodna čitalnica v Kranju* pridi v društvenih prostorih običajno veselico na Silvestrov večer, dne 31. decembra t. 1. z jako zabavnim programom, na kar se že sedaj gg. društveniki opozarjajo. Umrl je dne 23. v Kropi gospod Valentin Klinar, posestnik, gostilničar in bivši načelnik žrebljarske zadruge, v 63. letu njegove starosti. N. v m. p.! Glas iz občinstva. V Kranju imamo na kolodvoru jako velik promet, bodisi osebni kakor tudi tovorni. Gesta na kolodvor je zlasti ob suhem vremenu hudo zvo-žena in ako dežuje, ali pa ako bi se v sedanjem času pričelo tajati, pa leži na cesti debelo blato, katero mora potujoč občinstvo kar na lepem gaziti. Umestno bi bilo, ko bi se napravil od kolodvora čez cesto kamenit prehod, ki bi precej odpomogel temu nedostatku. Mestna občina kranjska ali olepševalno društvo naj bi tukaj prispevala za napravo takega prehoda. Kaj ko bi se napravila prošnja na ravnateljstvo državnih železnic, če je ono pripravljeno tudi kaj prispevati k tej napravi? (Kakor se nam poroča, ravnateljstvo državnih železnic ne bi odreklo podpore. Mislimo, da je to stvar okrajnega cestnega odbora, , ki bi lahko z malimi krajcarji dal napraviti tak koristan prehod. Opomba uredništva.) Cerkljansko kmetijsko društvo je prišlo v konkurz in je isto danes popoldne tukajšnje okrajno sodišče zapečatilo. Silvestrov večer napravi škofjeloška čitalnica. Igralo se bode: »Krojač Fips* ter »Doktor Čuden in njegov sluga*. Čisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. 514 Občni zbor prostovoljnega gasilnega društva se je vršil včeraj ob 11. uri ob ogromni udeležbi. Po kratkem govoru gospoda župana ces. svetnika Karola Šavnika, ki je bodril k slogi in edinosti, sledilo je kratko poročilo načelnika, potem pa poročili tajnika in blagajnika, ki ste bili sprejeti z odobravanjem. Pri volitvi načelnika sta se volila na predlog g. župana z dodatnim predlogom g. Ciril Pirca, da naj se voli ustno, načelnikom gospod Alojzij Pečnik s 45 od oddanih 48 glasov, njega namestnikom pa g. Janko Sajovic s 43 glasovi (nekaj glasov se je cepilo). »Scagana* opozicija je med glasovanjem zapustila dvorano. Na predlog g. C. Pirca volila sta se tajnikom in blagajnikom gg. (iašper Eržen in Karol Jager. Občni zbor je sklenil prepustiti volitev vodnikov izvršujočiin članom po uvrstitvi v oddelke. Nato je zaključil načelnik občni zbor. Obširneje poročilo o tem pomembnem občnem zboru in njega posameznostih objavimo v prihodnjem^listu. Družbinski večer za člane priredi »Slovensko bralno društvo v Kranju* na Silvestrov večer v prostorih gosp. Mavrila Mayrja. Začetek ob poldevetih zvečer. Vstopnina prosta. Odbor. Tatinski lovci. Pred kratkim sta tatinska lovca streljala na Dolgi njivi na lovca barona Borna Jakoba Ahačiča, a ga nista zadela. Nek tretji tatinski lovec pa ga je na povratku proti lovski koči na Dolgi njivi napadel z nožem. S tem se je Ahačič boril za življenje, toda dobil je štiri rane in bil tako ranjen, da je nezavesten obležal. Sedaj se je posrečilo dvema orožnikoma postaje tržiške, zaslediti dva izmed teh tatinskih lovcev, tretjega pa še iščejo. Seveda so oba zaprli. Drevo je padlo B. Stroju, posestniku v Zapužah pri Radovljici, na levo nogo in mu jo zlomilo pod kolenom. Pripeljali so ga v deželno bolnico. Volitve za delavsko zavarovalnico proti nezgodam. Opozaijvmo še enkrat vse volilce za delavsko zavarovalnico proti nezgodam, da odpošljejo takoj in najkasneje 28. decembra t. 1. podpisane glasovnice na gospoda prof. Matka Madira, predsednika političnega društva »Edinost* v Trstu. Skrutinij se bo vršil 30. t. m. v Trstu in morajo biti torej tisti dan vse glasovnice oddane zavarovalnici. Kandidatje so bili postavljeni od političnega društva «Edinost* v dogovoru z ljubljanskimi zaupniki. Kdor ni dosedaj dobil glasovnice, naj to naznani takoj pod gorenjim naslovom. Križem sveta. Razne vesti. V neki tkalnici v Trstu je transmi-sijski jermen raztrgal mehanikarja Andreja Pospišila. — V Kraljevih Vinogradih pri Pragi se je zastrupil 07 let stari hišni posestnik dr. Ivan Tokstein, ki je zabredel v velike dolgove. — Blagajnik praške mestne elektrarne Alojzij Svoboda je poneveril 18.000 kron. — Na Dunaju je Adolf Ernst, prokurist neke židovske tvrdke za svilo, poneveril 200.000 K. Strašen potres v Aziji. Mesto Andičan v ruski osrednji Aziji je potres strašno razdejal. Mesto šteje okrog 40.000 prebivalcev. Listi pišejo, da je prišlo okrog 4000 ljudi ob življenje, 10.000 hiš pa je razdejanih. Prebivalstvo trpi lakoto in mraz. Ruski car Nikolaj je poslal prvo pomoč 50.000 rubljev. Gospodarske stvari. Trgovski uslužbenci, ki iščejo v inozemstvu službe, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani važno zaupno poročilo. Domača knjižnica. Rado Muinik: Bucek v strahu. Burka v enem dejanju. Pod tem naslovom jo izšla danes v založbi g. L. Sch\ventnerja v Ljubljani lična brošurica. Ta eno-dejanka bo pripravna zlasti za manjše odre. Natisnila je knjižico tiskarna Iv. Pr. Lampret v Kranju. Več izpre-govorimo v kratkem. Rodbina trgovec Dolenčeva v Kranju je daroval« dijaški kuhinji v Kranju 10 kron v namen, da »e odkupi novoletnih vofcčil. 194 Načrt in odredbe vseslovanske, umetniško obrtniške razstave v S. Pe-terburgu leta 1904. (Izvleček h načrta in zapisnika odhorove seje 23. maja 1902.) (Konec.) Pravila za udeležence. 1. ) Vseslovanska umetniško-obrtna razstava se otvori v St. Peterburgu leta 1904, in bode trajala 3 do 4 mesece. Dan otvoritve in rok pošiljatve stvari v Peterburg bode posebej naznanjen. 2. ) K udeležbi na razstavi se dopuščajo vsi izdelki in prirodni pridelki dežel vseh slovanskih narodov, pri tem pa osebe živeče v predelih Rusije, in želeči udeležiti se razstave, morajo stopiti v razporazumljenje z glavnim komisarjem razstave. 3. ) Za mesto razstavljenih predmetov na razstavi se nič ne plača. 4. ) Troški za poslane stvari na razstavo padejo na udeleženca, pri tem pa bodo v kratkem času za prevažanje stvari po ruskih železnicah objavljene olajšave. 5. ) Stvari naj se naslovljajo v Peterburg na glavnega komisarja vseslovanske razstave ali jih pa udeleženci dostavljajo neposredno. 6. ) Prej, nego se odpošljejo stvari, se mora po poŠti poslati podrobni popis stvari, katere se nahajajo v vsakem zaboju, na ravno ta naslov v dveh eksemplarih. 7. ) Vse carinske podrobnosti, ako se stvari pošljejo na naslov glavnega komisarja razstave, se vrše na mestu razstave. 8. ) Odbor skrbi v najstrožji meri za ohrano stvari na razstavi. 9. ) Stvari se morejo prodajati na razstavi, pri čemer se vzame 5 do 10% kupnine prodanih stvari v korist razstavi. Pogoji za prodajo stvari bodo olajšani; prodane stvari se morejo nadomestiti z ravno takimi, v nasprotnem slučaju pa se dovoli odvesti stvari z razstave do njenega zaključka. 10. ) Razgledne omare in druge razstavljene hišne oprave gredo na račun udeležencev razstave, izvzete so preproste priprave, katere se vzamejo na račun razstavnega odbora. 11. ) Udeležencem razstave je dovoljeno postaviti na razgled stvari, vredne razstave. 12. ) Vse stvari se bodo postavile po želji udeležencev pod posebno oceno izvedencev po pravilih, potrjenih od ministra financ, povabljenih za to svedokami iz vseh slovanskih narodov, in najboljše stvari dobe pohvalne dekrete. 13. ) Za udeležence, kateri se žele udeležiti razstave osebno, poskrbi odbor za ceno stanovanje in hrano. Za predsednika: član razstavnega odbora A. Vasiljev. Glavni komisar razstave: K. Nikolajevskij. Dobiti se želi posebno take stvari, katere so sposobne za trgovino, n. pr.: a) Raznovrstne tkanine (iz volne, lanu, žameta, preproge, trakovi, sukno i. dr. b) Šivanja, čipke (špice) in šitki v zlatu, c) Drobni izdelki iz lesa, tudi mebelj (hišna oprava), d) Izdelki iz kovine, tudi orožje in juvelirske stvari, e) Izdelki iz usnja, f) Keramični izdelki, kakor porcelan, glina, steklo in kristal, g) Muzikalni instrumenti, h) Igrače, i) Slike, umetniški izdelki, k) Razni drobni izdelki. 1) Prirodni izdelki, posebno taki, na katere se mora računati, da pridejo v promet, n. pr. koristnih tvarin, izkopanih iz zemlje, uzorci lesa, sposobnega za industrijo; kar se tiče suroviii in polsurovih tvarin, bi se moglo poslati sledeči: volna, lasje, kože, masti in oglje, tobak, vino i. dr. Vsi tukaj našteti predmeti ne izključujejo drugih predmetov, kateri bi bili sposobni in koristni za razstavo. Želi se tudi, razun tega dobiti na razstavo etnografske in zgodovinsko-arheološke zbirke raznih slovanskih narodov, kakor tudi zbirke raznih literarnih del in materijalov. Odbor želi te stvari dobiti kmalu, zato, da tiste, katere spozna in sodi vrednim, da prevesti v ruščino popolno ali pa le v izvlečku. Opomnja. Tudi v slovenskem jeziku pisana pisma sprejema odbor. Darila. Upravništvo našega lista je prejelo: Gospodična Franjica Keržičeva ii Trboj je darovala za dijaško kuhinjo v Kranju 4 krone. Novoletno odkupnino so plačale p. n. društvenice-dame ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Kranju: Crobath Marija, Dokler Ana, Florian Terezija, Globočnik Marija, Hubcd Ivana, Jager Milka, Jugovic Ana, Jugovic Franja, Jugovic Fani, Jurman Milka, Keržič Marija, Killer Marija st., KiHer Marija ml., Kokalj Ivanka, Kone Terezija, Korošec Marija, Kocmut Josipina, Kovač F., Krenner Leopoldina, Krenner Franja, Kreuzberger Eliza, Kummer Ana, Lampe Marija, Lampret Zora, Levičnik Marija, Majdič Matilda, Mayr Ana, Mayr Marija, Matajc Eliza, Marenčič Marija, Miklavčič Janja, Likozar Marija, Omersa Ana, Omersa Josipina, Omersa Ivana, Orehek Kornelija, Pavšlar Helena, Pezdič Amalija, Pire Minka, Pire Katarina, Pire Marija, Pire Olga, Polak Marija, Pollak Marija, Praprotnik Dorca, Preširn Terezija, Prevc Albina, Prevc Antonija, Prevc Marija, Pretnar Ivanka, Pučnik Josipina, Puppo Josipina, Rakove Marija, Ran t Magdalena, Rooss Marija, Rus Ana, Sajovic Nuia, Sajovic Ivana, Sajovic Karla, Šavnik Leopoldina, Šavnik Marija, Šavnik Mici, Šavnik Olga, Šinkovec Jerica, Štempihar Ana, Šumi Marija, Suttner Pavlina, Tominšek Beti, Valenčič Hermina, Ulrich Radivojka, Zupan Ana. Od novoletnih voščil so se odkupili z 1 oziroma 2 kronama sledeči člani-gospodje moške podružnice st. Cirila in Metoda v Kranju: Arh Franc, Crobath Franc, Dokler Anton, Eržen Gsjper, Fabiani Karel, Florian Karel, dr. Globočnik Edvard, Hlebš Ferdinand, Killer Jakob, Kokalj Rudolf, Korošec Anton, Krenner Josip, Kreuzberger Adolf, Krigper Rajko, Lampret Iv. Pr., Likozar Josip, Luznar Franc, Majdič J., Majdič Vinko, Matiašič M., Mitajc Lj., Mayr Mavr., Mayr Peter, Omersa Fr. st., Omersa Fr. ml., Orehek A, Pavšlar T., dr. Perne Fr., Peterlin A., Peterlin Fr., Pezdič L, PircC, Pollak F., dr. Prevc Fr., Pretnar Josip, Pučnik Konrad, Puppo Karol, Pire Alfonz, Rakovec Ivan, Rant Albin, Sajovic Ferdinand, Sajovic Janko, Seliškar Alojzij, dr. Šavnik Edvard, Šavnik Karel, Šinkovec Anton, Slamberger Anton, dr. Štempihar Valentin, Šavnik Franc, dr. Tominšek Josip, Valenčič Ivan, Zupan Anton, dr. Žmavc Jakob, Zumer Andrej. Tedenski sejem v Kranja dne 22. t. m. Prignalo se jo 102 glav goveje živine, 3 telet, 57 prašičev, 1 ovac, — kozlov, — buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 7-80, prosa K 7-50, ovsa K 6'75, rži K 7-—, ajde K 9*—, ječmena K 7-50, krompirja K 2*50, fižola: ribniški K 10-—, koks K 12-—, zelen K 9'—. M Naprodaj je več novih in rabljenih HARMONIK nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve t upravništvu „Gorenjca". i_5a Vozni red na gorenjski in kamniški progi državnih železnic veljaven od 1. oktobra 1902. A. Proga Trbii-Ljubljana. 8« 8« 8»» 910 919 9" 9»» 9*o, 953 959 1008 10« 10" 10»! 10" 1065 11W 11" 11" 1116 5m}4" 5» 4*? 605*4™ 6™ 6™ ,686.5™ 2«P6*5 5»5 2« 6" 5" 258 659J5J8 3" 3" 335 3*5 354 407 8™ 4«o8~ 429 8™ 436 8™ 4*182 4« 8™ 7™!5~ 7™5™ 784 604 741I610 8W Odhod Trbii . . . Y Rateče-Bela Peč Kranjska Gora . Dovje . . . . Hrušica o. p. . Jesenice . . . Javornik . . . Zerovnica o. p. . Lesce-Bled . . Radovljica o. p. Otoče o. p. . . Podnart-Kropa . Sv. Jošt o. p. . Kranj . . . Škofja Loka Medvode . . . Vižmarje . . . Odhodd^ttb«an»drik-Prihod Ljubljana j. k. Prihod 1255 12« 12™ 12g 1158 II" 11« 11™ HOJ 10*« 10« 10« 102 10™. 10" 10™ Odhod Prihod Odhod 309 255 2*8 281 209 204 158 148 18S in 109 105 1250 1245 1280 1216 1206 1158 1154 H51 1088,7" 10"|7W 100*62 9" 6» 9306". 9«6i1 91*600" 90* 55T 6*1 589 516 511 45« 451 485 4«! 410 409 359 356 8" 8« 839 833 809 804 747 733 783 713 708 705 —T* I s« & 19S 1*2 123» B. Proga Kamnik-Ljubljana. 205 218 281 2*8 260 300 305 319 650 704 707 7" 737 78Š 8™ 7»8 7*1 7** 805 818 898 898 8*8 Odhod Ljubljana d rž. k. Prihod ) f Tavčarjev dvor . £ Černuče o. p. . Terzin . . . Domžale . . . Jarše-Mengiš Homec o. p. Prihod Kamnik . . Odhod 610 55? 553 583 526 5" 608 455 1106 1053 10*9 1089 10«3 10" 1006 958 6*» 6M 6» 6" 6« 6? m irtvii-iviviii--ivitviviv Trgovina z železnino „MERKUR" PETEI MAJDIČ "V Celju, Graška cesta. štev. 12 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, merit in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene oevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. mPT* Tomaževa žlindra, najboljše Tametno gnojilo, "f*! * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * CD CD w M O CD N< 516 Učenca 5prejrr)c h«r>rik $Mr)*r, ursr O l$r«r>jti. _m-8 X Sartori ključaničarstvo in trgovina zželeznino ▼ Radovljici, Gorenjsko priporoča svojo zalogo najboljših • mlatilnic na vitle.....po K 103*— „ roke.....„ „ 112*— vsake vrste slamoreznic, šivalnih strojev za krojače in šivilje, kolesa (bicikelji) od K 160—240. Najboljše železo in jeklo, kovina za okna in vrata štedilna ognjišča vsake vrste, knhijfke posode i. t. d. i. t. d. 112-23 Diljcn) foiqa\ knjigovez v Kranja, glavni trg 132 v hiši g. M. Bizjak priporoča svojo naitftfjo Knjigoveznico na Gortnjsl(cm opremljeno z vsemi potrebnimi modernimi stroji in pripravami. Izdeluje vsakovrstna vezanja, od preprostih do najfinejših, kakor tudi različna galanterijska dela — vse okusno, trpežno in po najnižjih cenah. 160-12 f f f * MATIJA AZMAN mizar za stavbe in pohištvo v Kranju št. 1 S 3 v lastni hiši naznanja slavnemu p. n. občinstvu, da je popolnoma prenovil svojo delavnico, katero je spopolnil z najnovejšimi, modernimi stroji, katere goni elektrika. Imam obilo suhega lesa v zalogi in sprejemam vsa, tudi največja v mizarsko stroko spadajoča dela in jih izvršujem dobro, so-157-13 lidno in po najnižjih cenah. m hru lici v Kranju, obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka 2—24 katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog K 2,877.716-43. Stanje hipotečnih posojil K 1,889.847-15. Nad 500 različnih vzorcev Pri nakupu blaga za Moške obleke se dobro priporoča 1. HKLAUC v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 5 ki ima v zalogi vedno najnovejše blago. O resnično nizkih cenah se vsakdo lahko prepriča. 74-33 Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto JOSIP WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko kljodaviibrstvo. Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, etblpne križe, štedilnike Itd 81-32 Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih sireh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustuovljeio 1861. L. M. ECKER Ustanovljeno 1861 LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza s obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stra nišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 118—22 ,,£< Mi« 181-7 ii neprekosljivi papir za svalčice najboljše cevke za svalčice (cigarete) dobivajo se pri gg. Janku Kocmutu v Kranju in Otonu Homannu v Radovljici. T" 517 3) Priznano najboljše oljnate barve •O •o o smlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 82—30 Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago. o a. £ es e Andrej Bora U9-15 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18 TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko •padajočih predmetov, ki se izvršujejo natančno po naročilu. Znanja naroČila g ii-vHnjajo tožno in po najnižjih Gntl u razpošiljajo zastonj in frankovano, 2 s &a kopiti, kahot tudi 'fUpt, va*e in v vs&h (>azva(v, tipi&ne in c*n# -p^ipotoca ptva in največja tovarna spccij in <^Iw\ J e>ee>ee>poezije v novi popolni izdaji z življenjepisom, literarno-zgodovinskimi črticami in estetično oceno. — Uredil JTnton Jfškerc. — £l$evir-izdaja (ručeče usnje 3 zlato obrezo 3 X, 96-26 po pošti 3 X 20 h. založništvo t. Schwentner v Sjubljani. Zaloga vina. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem odprl v svoji novi kleti na Primskovem tik državne ceste blizu železnega mosta novo založnico vina. Oddajalo se bode vino le-tu vsak ponedeljek in soboto; doma v Šenčurju v stari zalogi pa se bode dobilo vino vsak dan. Priporočam se z dobro kapljico in nizkimi cenami. Ivan Graiser, vinotržec. 192—1 Železnato viiit) LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. Dobiva se vlekarnah, krepča malokrvne. nervozne in slabotne osebe n Edina zaloga na Kranjskem lekarna Piccoli «pri Angelu* Ljubljana dunajska cesta. Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar GABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje 1. 16110 znesek po poštnem povzetju. izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, m četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice."«— Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konaorcij ■Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.