nj*___________ I iitja trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek I ftkoto ^ *• ^ popoldne ter stane po poŠt' »,xa ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto ........15 K •............»° ' is..........r> » =ir:»!nf Številke stanejo 10 vin. SOČA" "na nasleunje i».r.'dne prilogo: Ob no« ¦'*•. „Kaiipot po Goriškem in G.radiiCanskenj" in [ si dobijo novih moči. Kajti, ne kaže ;r. dolgo počivati po »zaslužnem« delu, •2s je zlato, bližajo se d e ž e 1 n o z b o r- volitve; treba bo zopet izpustiti sugravžne peklenske luciferje nad --•-¦ge^a kmeliča. Kmalu bo spet vera v nevarnosti. [«.Ptir! Če bol volit drugače, kakor bo 'ganljiv« gaspud- nune ukaz al, te vzame hudič, ker kdor se upira proti klerikalni stranki, se upira proti sami sv. cerkvi, je veleizdajalec sv. cerkve. Če pridejo, liberalci do večine sklenejo postavo, ki dovoli razporoko in civilni zakon. V civilnem zakonu se ljudje ne plodijo, civilni zakon je nerodoviten. To vidimo na Francoskem. Če pa bi bila dovoljena razporoka, bi bil nasledek : polno nezakonskih otrok, prešestovanje na dnevnem redu, nobenega bi ne bilo nič sram itd. Mcž bi zapustil ženo, kedar bi se mu zljubilo, enkrat bi imel Pepco, drugič Marjanco itd. Da se pa to ne zgodi, pojdite 14. maja vsi volit dobre poslance. Tak evangelij smo slišali na političnih shodih v cerkvah. Zatorej ni čuda, če se ti, nerazsodni kmet, tako prokleto bojiš tistega neumnega hudiča. Odločno moramo obsojati taktiko, koje so se posluževali naši »božji namestniki« v svoje namene. Prepričan sem, da oni sami niso taki, kakoršni bi morali biti. Ko bi bili, bi drugače učili in drugače živeli. Na misel mi prihaja papež Aleksander VI. (1492 1503) in pa tisti izrek: »Vsaka vera je dobra, najboljša pa je tista, ki je najbolj neumna.« Naši smrtni sovražniki triumftijejo po volitvah Se vedno na lavorikah pri-sleparjene zmage žalostnega spomina. Kaj pa mi? Mi pa na delo! Začnimo pa na pravem koncu in v pravem času, namreč, začnimo pri mladini in začnimo takoj! Širimo napredne liste med našo mladino. 18-Ietni mladeniči! Vi ste naš up in nada! Vi pojdete čes par let v vojake, videli in skusili boste marsikaj, celo kri boste prelivali za domovino, Če Vas bo klicala v to bojna trobenta. Poskusili boste marsikaj, junaki ; ponosni pa bodite nato, da se imenujete naprednjake! Glave pokoneu in recite: Mi smo naprednjaki! Naj se Vas zbere več skupaj, 5, 6, 8, ali 10 in naroČite si »Sočo*, ali »Primorca« ter čitajte. Skušajte o priliki spisati mali dopisič v časnike, s tem dobite veselje do čitanja in do političnega delovanja sploh. Razumniki! Ne odložite malomarno mojih skromnih vrstic, ampak uvažujte jih! Pisati in citati ne pomaga nič, pokažimo v dejanju, da je nam mar za naš slovenski narod. Na delo torej, časa imamo le 6 let! Vzgojimo mladino v našem smislu, mlado drevo se vpogne, staro se zlomi. Naše ljudstvo je razumno, je ukaželjno, samo šal, malo jih je, ki skrbijo za pro-bujo ljudstva in njega pouk. Otvoritev koče na Poreznu. Cerkljanska podružnica na Goriškem otvori slavnostno v nedeljo, dne 11. avgusta t. 1. kočo na Poreznu. Ob pol 8. uri zjutraj se zberejo izletniki v Cerknem in v Pod-brdu. Ob 11. uri dopoldne blagoslovljene in slovesna otvoritev koče. Ob vhodu v kočo se bo pobirala vstopnina. Prosta planinska zabava. Za jod in pijačo bo preskrbljeno. Po končani slavnosti planinska veselica v Cerknem, - Ob zelo neugodnem vremenu se otvoritev preloži na 18. dan avguBta t. 1. — K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje vse častite prijateljo in člane „Slov. plan. društva" odbor Cerkljanske podružnice. Porezen (1051 M), ta doslej še premalo obiskovana gora, je dobila svoje zavetišče. Stavba je že popolnoma dodelana in preskrbljena z notranjo opravo. Koča, ki je obrnjena tako, da krepko reže od severa prihajajočo sapo, stoji s&mo par korakov pod vrhom, ki njeno sleme še nekoliko presega. Utrujenega planinca, ki zvečer leže na mehko žim-nico, ne muči tukaj skrb, da se bo moral drugo jutro morda še eno celo uro potiti, predno doseže svoj cilj. Ko ob ranem jutru zapusti udobno spalnico, treba mu je le parkrat prestopiti in je na vrhu, kjer uživa solnčni vzhod in krasno, nedogledno naravno panoramo. Prostran razgled na vse štiri strani lepe domovine in prijetno zavetišče sta tukaj združena na enem prostoru. Ako prijatelja planinskih cvetic, iščočega svojih ljubljencev med floro, ki je na Poreznu posebno bujna iu raznolična, zaloti nevihta, zateče se v kočo, kjer lahko čaka lepšega vremena. Koča, ki jo čuvata treska dva visoka strelovodna droga, je zidana iz trdnega kamenja in zadelana med skladi s cementom. Stoji kot vkovana v zemljo; bivanja v njej ne moti neprijetno škripanje in tresenje, ki ob viharju nadleguje človeka v lesenih kočah. Krijejo deske, na teh asfaltna lepenka in slednjič plošče iz etevnita. Široka je 6 m, dolga 8*50 m; od tal do slemena meri 6 m. V pritličju je 5 m dolg, 3*30 m širok in 2*25 m visok prostor z dvema oknoma, namenjen za kuhinjo in obednico. Od tu se pride v 6 m dolgo in 4 m široko spalnico z dvema nasprotnima oknoma. Vsi prostori so skrbno obiti s deskami. Iz kuhinje vodijo stopnice v prostorno podstrešje, namenjeno tudi za prenočišče. V koči, ki bo najbrže oskrbovana celo sezono, se dobe vse potrebščine. Na Jeseniški in Sorski planini pod kočo vabi žejnega turista izvrstna, bistra studenčnica, ki izčisti želodec in ga spravi v najboljši red, Otvoritev koče bo v nedeljo, dne 11. t. 1. Na predvečer bo gorel na vrhu velik kres. Komur pripušča Čas, naj se že v soboto do večera potrudi na goro. Dostop je iz cerkljanske, baške in selške doline. Iz selške doline in sicer iz Železnikov bo v kratkem markirala pot novoustanovljena selška podružnica. Glavno zbirališče udeležencev bo v Cerknem in v Podbrdu*), prvi postaji ob novi železnici pred Boh. Bistrico na Goriškem. Ob polosmih zjutraj se izletniki napotijo proti vrhu. Vse poti so brez najmanjše nevarnosti. Tura je brez posebnega truda in vsak lahko dospe na Porezen, ki poplača z bogatim razgledom in krasno floro mali napor. Zlasti iz Podbrda je Jako lepa pot, večinoma tako zložna in prijetno hladna, da je pravi užitek. Koder gre bolj v breg, je pa zato čudovito mehka, ker stopaš po sami grivi, polni pisanega cvetja. Hladne studenčaice ob poti obilo, posebno imenitna pri koritih; *) V Podbrdu je prav dobra postrežba v gostilni pri Štravstt, za prenočišča pa Zal sedaj še ni dovolj poHkrbljeno v tom kraju. |l)vajset let pozneje. Nadaljevanje „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: =- ALEXANDHE DUMAS. = (Dalje.) Da bi ga opijanil, kaj takega ni mogel vojvoda ^nieravati, in La Ramee se je zasmejal pri tej misli; ****m pa se mu je nekaj posvetilo v glavo, in tedaj :- v*č omahoval. Vojvoda je sledil notranjemu samogovoru La "mOe-jevemu s precej nemirnim očesom, kakor mu ¦'bilo videti na obrazu; toda slednjič se je La Ra-*eJ» razjasnilo lico. — No, pravi vojvoda, ali pojde? Da, Monseigneur, toda pod jeditim pogojem. — Pod katerim ? '- Da nama bo Grimand stregel. Kaj boljšega si princ nt mogel želeti. Vendar pa je imel toliko moči, da je nagrbančil ,0 kakoc da bi bil bogve kako nejevoljen. "- K vragu z vašim Grimandom! jt. vskliknil; 3 užt-tok mi pokvari. k k 7 *TlLaženi mu» »ai ostane vedno za vašim hrbtom *e hl ne govori niMar besedice, ga Vaša Visokost Hhl\m videla ne dišala, in z nekoliko dobre volje °«e lahko mislili, da je oddaljen sto milj od vas. — Dragi moj, pravi vojvoda, ali veste, kaj mi jej pri vsem tem najbolj jasno? Da mi vi ne zaupate! —- Monseigneur, pojutrišnjem so binkošti. j — No, in kaj mene brigajo binkošti? Kaj se bojite, da ne bi prišel sveti duh v podobi ognjenega jezika, da odpre vrata moje je&e.? — Ne, Monseigneur; toda saj sem vam pravil, kaj je prerokoval ta preklicani mag. — Kaj je prerokoval ? — Da bo Vaša Visokost izven Vincennes-a, predno mine binkoštni praznik. — Torej ti veruješ čarovnikom ? Norček! — Jaz, pravi La Ram6e, se brigam zanje toliko, kolikor za lanski sneg; toda monsignor Giulio se briga zanje; kot pristen Italijan je seveda praznoveren. Vojvoda je skomiznil z rameni. — No torej, naj bo! pravi z izvrstno hlinjeno dobrodušnostjo; sprejmem Grimanda, ker brez njega ne bo s celo stvarjo nič; toda razun Grimanda nočem nikoga drugega; skrbite vi za vse. Naročite vi obed, kakor veste in znate; jedino, kar zahtevam jaz, je (F.ina pašteta, o kateri ste mi pravili. Naročite jo zame. dr ' o naslednik očeta Marteau zadovoljen, in oblju-t au, da bom njegov odjemalec ne le za čas dokler sem v joči, temveč tudi potem, ko bom prost. — Torej še vedno mislite, da boste prišti ven? pravi La Ramče. — Vraga! odvrne princ, če ne prej, pa vsaj po Mazarinovi smrti: petnajst let sem mlajši nego on. Res je seveda, pristavi smej6, da živi človek v Vincennes-u bolj hitro. — Monseigneur! ga prekine La Ramee, Monseigneur !... — Ali da prej umre, nadaljuje princ, kar je pravzaprav isto. —- Monseigneur, pravi La Ramče, naročit grem obed. — — In mislite, da dosežete pri svojem učencu kak uspeh ? — Upam vsaj, Monseigneur, odvrne La Ramče. — Če vam pusti časa za to, zamrmra vojvoda. — Kaj pravite, Monseigneur? vpraša La*Ram6e. — Pravim, da ne prizanašajte kardinalovi mošnji, saj je hotel skrbeti zame. La Rarače se je ustavil pri vratih. — Koga naj vam pošljem, Monseigneur? -- Kogar hočete, samo Grimanda ne. — Torej stražnega častnika? — Da, pa naj prinese šah s seboj. — Prav. In La Ramče je odšel. Pet minut pozneje je vstopil gardni častnik, in Beaufortu se je videlo, kako se je poglobil v težke kombinacije, ki jih nudi šah in »mat«. Misel je čudna stvar, in čudno je, kako revolucijo vzbudi v njej jedno samo znamenje, jedna beseda; jodna nada. Vojvoda je bil že pet let v ječi, toda če se je ozrl nazaj, se mu je zdelo teh pet let, ki so vendar potekla dovolj počasi, bolj kratkih nego ta dva dneva, teh oseminštirideset ur, ki so ga ločile od trenutka, ki je bil določen za beg. (Dalje pride.) presenetljiv je tudi do 15 metrov visoki slap „Slavec" sredi pota na levo. Ob enajstih dopoldne se prične slavnost; pozdrav gostom, blagoslovljene in slovesna otvoritev koče. Nato bo neprisiljena planinska zabava. Za jed in pijače bo dobro preskrbljeno. Ob vhodu v kočo se bo pobirala vstopnina. Udeležbo in sodelovanje je obljubil tudi znameniti kvartet slav. akadem. druStva »Ilirije« v Pragi. Po končani slavnosti odhod v Cerkno, kjer bo planinska veselica v prostorih gosp. Viljema Peternela. Oni izletniki, ki se ne vrnejo nazaj v Podbrdo na vlak, se po veselici v Cerknem odpeljejo po Idrijski dolini do postaje pri Sv. Luciji; neutrujeni pešci pa lahko vzamejo pod noge markirano pot čez Jesenico do postaje v Hudi Južni. Kranjski udeležniki se lahko vrnejo iz Cerkna tudi čez Vrhovjjice po Poljanski dolini na Škofjo Loko. Osrednje __društvo v Ljubljani priredi tisti dan izlet..na. Porezen. Želeti bi bilo, da bi podružnice v tem pridno posnemale osrednji odbor. Otvoritev nove koče naj dne 11. avg. t. 1. združi na vrhu Porezna slovenske planince k velikemu skupnemu sestanku! uho ni slišalo, kadar so Gregorčič po skromnem obedu poda v svojo celico, tamkaj pade na svoja suha žuljava kolena in moli — moli — moli! Sicer pa: Noli barbam velere mortuo leoni. ničesar ni. Seveda se je Slo za vero pri zadnjih državnozborskih volitvah, in sedaj Čitamo »Gorico« in »Primorski Ust« od začetka do konca, obračamo ju na vse strani, da bi kje iztaknili izkaz brezvercev, katere je izpreobrnil Gregorčič, sedaj ko ga je vera napravila poslancem, a zaman iščemo. Najbrže so na-prednjaki-brezverci tako trdovratni, da se ne dajo izpreobrniti. V tem slučaju, bi pa morali prinašati naši klerikalni listi izkaz onih na-prednjakov, katere je pohrustal tisti hudič, katerega so se volilci pred vo-litvijo tako strašno bali. Pa tudi tega ni. Vendar pozor, naprednjaki. Odloženo še ni odneseno. Vrag že brusi zobe in da se mu ubranimo, priporočamo »molitvico«, katero smo našli v neki molitveni knjižici, ki je »iz nemshkiga U to suovensko Spraho sprabrnjena, inu drukana u K61n'n tam lete 1740«. To znamenje je treba vedno pri sebi nositi. Evo ga: + JES. + LASIM. + SE + Te zahen je dober sa use branue inu strlq, te Idr je per sabe nosi, te kna bo pramagan bel ranan, bel matan, bel knan, bel obodan, bel stralan, on je pred usiemi vidiozhemi, inu navidioz-hami faintami shiher, inu p r e d hudemi duhovi taifelni shpensti, ti kna morjo na dushi bel na telesi shkoduati on bo pred uso nasrezho obvarnan. +va+m+0Aa+WAs + O uspehu tega znanega ne dvomimo in naj se hudič še tako jezi. Kaj poreče pa gosp. Fon? Nič! On je zadovoljen, da ga je kot tajnika napravila poslancem tajna volilna pravica, ali pa ker mora sedaj tajiti, da mu grebe, ker je zagazil na Dunaju v tako lep klub. A Čemu govoriti ? Vera je rešena. Če drugega ne, bo vsaj sedaj celih dolgih 6 let počivala in spala, kar jej zelo privoščimo po neznosnih strapacih, katere je morala prenesti pred volitvami. Naj počiva v miru! V spanju se jej je pa vendar nekaj sanjalo, pomigala je z nogo ter s tem vrgla »čudotvornega« Valentinčiča na dekanski stolec v Komen, Kovačiča menda v Kanal in privoščila prezasluženemu Kadenaru 1600 kron penzije! S tem je za enkrat izpolnjena prva točka klerikalnega programa: Vse za vero, dom, cesarja. Kako pa druga, za dom ? Kdor ne veruje, da je naša domovina na posebno prošnjo Gregorčičevo Še vedno tam, kjer je bila do sedaj, temu ni več pomagati. Magari če gremo vsi v Ameriko, naš dom ostane tam, kjer je! To menda zadostuje. O tretji točki tega programa ne moremo soditi. Človeško oko ni videlo, D 0 2 I S L Rlhem&irt, 2. avgusta 1907. - Pasji dnevi so v deželi in 18 starešin podpisanih in nepodpisanih, namreč Vsi ne znajo pisati, so položili v zadnjo brumno »Gorico" izdelek svojih razgretih glav. Zakaj pa niso tudi drugi starešine, saj v Rihemberku jih je več nego osemnajst, podpisali ta hladiien obliž na odprte rane in tvore našega prečastitega gospoda župnika in prečastitega gospoda župana?! Lepše bi namreč bilo, da bi vsi podpisali, zlasti ker izostaliznajo dobro pisati!... Pregrešno bi bilo le misliti, da bi se tudi ostali starešine ne ujemali v vsem in vedno s prečastitim župnikom oziroma prečastitim županom, ki bi v veliko čast in srečo vsega pravovernega ljudstva na kratkem motvozu vodila celo čredo občinskih zastopnikov kazat po svojem katoliškem cirkusu. — No, naj bo pa že, kakor hoče, 18 Papenhajmerjev imata naša prečastita župan in župnik, in v teh slabih letih, ljudje moji, je to dosti, zlasti če je treba iti z njimi na lov, streljat težkih kozlov !... Najpoprej stoji v dopisu — in to je potem gotovo gola resnica, — da „Soča'' piše same grde in ostudne laži. Easnico seveda piše le nGoricau, posebno kedar jej kaj pošljeta Pavlica in Strancar ali njegovih osemnajst podpisanih ali nepodpisanih Jogrov"! Tudi bo gotovo res, da „Soči" pišejo iz Ri-hemberka le privandrani tujci, ki med verno ljudstvo trosijo svoj liberalni smradljivi duh, Najbrže jej revici (»Soči") res nič ne pišejo naši 7rli, prav tu v sredi občine rojeni domačini kakor Strancar, kaplan in prečasiiti gosp. organist. Zato je ubožica tako nesrečna, laž-njiva, hudobna itd. Svet, pravi n Gorica", potem misli, da ni več v naši občini poštenega ljudstva. Prav gotovo pa to ni res; zakaj več nego devet desetin ljudi v občini hvali in časti Boga, da ima v svoji sredi taka možaka kakor sta Strancar in Pavlica z onimi 18 junaki, ki se, Če treba, podpišejo ali pa tudi ne (če ne znajo). Ta udanost in ljubezen se je pokazala tudi pri drž. volitvah, ko smo vsi t. j. več nego devet desetin; šli v boj za Štrancarjevega in županovega patrona in svetnika sv. Plahajnarja, in nekdo, ki se je za nekega neumnega kraškega brezverca (Štreklja) potegoval, je bil kaznovan na 15 dni zapora, kar posebno v veliko zadoščenje Pavlici služi in se res vseh devet desetin ljudstva in nepodpisani starešini vesele, kakor to zahteva krščanska omika in zavest... Dalje pravi „Gorica",da se šele sedanja naša duhovščina (kaj je pa prejšnja delala?) in sicer gosp. župnik (torej kaplan ni zanič!) trudi, kako in na kak način bi se zgradila nova cerkev. In glejte, to dela in menda bo tudi končal vse na svoje stroške, a ne iz obč. blagajne, kakor je trdil grdi „Sočin" do-pisun ! Ker piše »Gorica", je to gotovo res in Strancar sme napraviti ce!6 dve novi cerkvi in tri nove farovže. Nad devet desetin ljudstva, recimo 11 desetin, bo s tem zadovoljnih. Velika, do sedaj še neznana moč v Rihemberku je novi organist, ki bo menda kmalu tudi nebo oblačil in vedril. Njegov zmešan zbor je nastal kar čez noč in v malo dneh so bile lepe in mile pesmi tu, katere hvali osemnajst veščakov v dopisu »Gorice". Tega organista je »pomagal" dobiti gosp, župnik, potem ko ni pustil podpisanim in nepodpisanim s tarejšinam razpisati službe za orglanje oziroma odbil ponudbo boljšega domačega organista, ki je hotel opravljati za polovično svoto kakor jo dobiva sedanji organist. Strancar se res povsod »žrtvuje8! Z zaslužnim možem g. Ponižem, ki je v glasbi veščak, pa ni bil Strancar zadovoljen. Dobra primera bi bila tu basen o lesici in ježu, le da je bil Strancar proti Ponižu stmpenejši od ježa! Strancar je rabil agitatorja in konsumarja stokrat bolj nego organista. Zato pa mora ta sedaj prodajati njegovo toršico in ponujati žajfo okoli... Je pač lepo, in ni čudo, da Gorica h koncu pravi, da ne bo naštevala nadalje dobrot naše hvalevredne duhovščine (t. j. Štrancarja) in Župana, ker ne bi zadostovalo prostora v listih (!) Je res; kar je res, je res! Vzdihnimo tndi mi s Pavlico in drugimi svetimi možmi, V Rihemberku bi se še dalo živeti, le da bi ne bilo umazane »Soče", dopisunov in pa 9 desetin ljudij I Brjl, 3* avgusta 1907. — Dasi je farovž v Rihemberku primerno in še skoro novo poslopje in istotako cerkva zelo trdno in lepo zidišče, v katerem ob nedeljah navadno ne manjka prostora, vendar sta si utepla kakor posnamemo iz zadnje »Gorice", gg. Strancar in Pavlica v glavo, da se mora zidati novo. Prvi hoče to iz zidaželjnobti in drugih namenov, drugi, da bi kaj »zaslužil". Zanašamo se pa, da naši možaki starešine niso podpisali in se tudi s tem ne ujemajo. Brejci odločno povemo, in na kratko, da ne bomo plačevali za novo cerkev rihemberško, ako bi tudi 180 in ne samo 18 starešin to zahtevalo in podpisalo! Prej bo v Brjah Ricmanje, če ne kaj hujšega! To povemo zdaj javno, da se veste ravnati, siti smo, da bi ;s vedno tako grdo vodili za nos! Več Brejcev. Domače in razne noirice. Shoda poslmca Štreklja. — V nedeljo, n. t. m. bo imel poslanec Štrekelj shod v črničah in sicer ob 8. uri zjutraj in ne kakor prvotno omenjeno popoldne, v Sv. Križu pa ob 3. pop. Pridite vsi na shod! PetlCljd Zl SlOI. srenji Mi in vseučilišče je uložilo županstvo ter pevsko bralno društvo »Orel" na Trnovem pri Gorici. \l politične SlUibS. — Voditelj okrajnega glavarstva v Lošinju, namestniški svetnik dr. Higin vit. Scarpa, je prideljen c. kr. na-mestništvu v Trstu. Vodstvo c. kr. okr. glavarstva v Lošinju je poverjeno višemu okrajnemu komisarju na Voloskem Pavlu Mosetiču. Zi pogorelco na Ponlktih je daroval gosp. Franc Bajt, nadučitelj v Ajdovščini K 10 —. Učiteljske in profesorske vest!. — v vm. činovni razred je pomaknjen g. Jakob Zupančič, profesor na goriški realki. V IX. čin. r. so prišli ti le goriški vadnični učitelji : gg. Josip C u s u 1 i n, Matevž Kante (se rmski nadzornik), Ivan Mer čina, Fran Sivec, Karel Tra v a n, telovadni učitel Josip Janovskjr in g.a učiteljica Ema T o man. Poroki. — Danes zjutraj sta se poročila gospica Milena Poniž eva, hčerka g. Benedikta Poniža, nadučitelja v pok., in gospod dr. Josip Faganelj, odvetniški kandidat v Gorici. Bilo srečno! Nekoliko primerov zi »Gorico*. — Dunaj je bolj slovenski nego Gradež; tam živi in tje dohaja veliko več Slovencev nego v Gradež. — Ako bi torej kdo Slovencev na Dunaju ustanovil kako obrt ali trgovino, ali bi moral na zunaj in na znotraj pokazati slovensko lice ? Drugače bi ga „Goriea" zmerjala tako, kakor dela z Gabrščkom radi kioska v Gradežu? Na Dunaju živi na stotisoče Čehov. Razun imena (nad polovico ima celo imena pokvarjena!) ni sledu o češkem izviru. In vendar so ta podjetja v dunajskih čeških listih naznanjena kot „ narodni podnik" (narodno podjetje). — Zakaj? Naravno, zato, ker se hočejo Čehi na Dunaju utrditi, hočejo si opo-moči. S češkimi napisi si pomagajo le nekateri, tisti, ki se naslanjajo edino le na Čehe, — vsi drugi pa bi propadli. In kaj bi imel češki narod od tega? V Aleksandriji je več Slovencev, veliko več nego v Gradežu. Slovenskega napisa nima nikdo. In vendar so to »slovenska podjetja", ki se naslanjajo na ptujo klijentelo! Slovenci so pa vkljub temu dolžni, da jih podpirajo. USOdl popravka. — Gosp. Gabršček je bil poslal že med volilno borbo „ Gorici" popravek na infamije o — užitnini, „Gorici" ni dišal ta popravek, zato ga ni priobčila. Ga-bršček je tožil. — Na naših sodnrjah ni nikogar, ki bi se bil pečal s časnikarstvom. To ve" „ Gorica" dobro. Zato ni bilo težavno doseči razsodbo, da Gabršček ni bil opravičen popravljati vsega tega, kar je popravljal. — Sodni dvor druge instance je celo izrekel razsodbo, da se smejo popravljati le — dej-s tv a, ne pa tudi — t r d i t ve. In ker je Gabršček popravljal tudi —- trditve v „Gorici", zato popravek ni bil pravilen. Po tolmačenju te razsodbe bi n. pr. dr. Dermatia ne mogel poslati popravka na take »trditve": Dr. Dermastia ima že veliko masla na glavi; na vesti ima celo vrsto grdih grehov, ali neumornemu prizadevanju dr. Pavletiča se je posrečilo, popraviti vse te grehe in zlo, ki jim je sledilo... Dr. Dermastia ne bi mogel poslati popravka, češ, da ni res, da se je dr. Pavletiču kaj posrečilo, ker on sploh nič storil ni, niti je imel priliko kaj storiti itd. To popravljanje bi se tikalo le trditev fo — tretjih oseb. Take razsodbe le v Gorici! "n6orlci« besni. - „Soča« je mm opisala poti, po katerih si dr. Anton o gorčic služi — mitro in škofovsko paij^ Povedala Ije celo, kako hinavski se je pri!°' ročal dr. Flappu, naj bi ga spravil v nterno° Vsakdo je pričakoval, da nGoriea*tt vzrof proti tako hudim dolžitvam. Ali nič te niti besedice o mitri in palici — zatL lop po Gabrščeku, da bi se pozornost odva-lila od Gregorčičeve mitre, — Upajmo j na tega viteza žalostne postave ne pj^ „prst božji", zato doživi tudi zdaj zopet i — tombolo. POZl! dr. DrmiStjI. — Na volilnem sestanku v Križu pri Tomaju ste imeli ves tas v ustih neke — igle družbe sv. C. j0 ^ katerih jaz nočem prodajati, ker »premalo nesejo". Tudi v nQorici" od sobote drmastite zopet o teh — iglah. Zahtevam javno odgovor od vas: kdaj je družba sv. C, in M. postavila na proda : kake — igle ?! 'j Na dan z odgovorom ! Potem bom govoril zopet jaz. A. GabrSCpk Kij niše klerikalce ne briga - in za ty 80 brigajo. -— „Gorica" se ne briga za dejstvu da je Grad e ž furlansko* mesto, kjer ni no. benega Slovenca; ne briga se za sedanji milje" in duh, ki tam vlada; ne briga se, da n. pr. celo tamošnja laška kur-komisija postavlja celo izključno nemške napi«, izdaja le nemške prospekte, popi.*, w.-glase, ~ da se laški prvaki poslužujejo edino nemščine, — da tudi vseskozi laSke parobrodne družbe naznanjajo le z n e m§kiui lepaki nedeljske izlete itd., — da se trgovci in obrtniki poslužujejo v prvi vrsti ali pa kar vseskozi le nemščine, — da je med kopališko sezono ondi po hotelih, restavracijah in ka- , varnah vse tako nemški, da o laSCiui; ni niti sledu. „Gorica" se za vse to m j briga, -— ali briga jo Andrej GabrSiek, ; zanj se peha in trudi, — in veliko skrb ji J dela GabrŠČkovo slovansko ime, ker jo po ; stavil v Gradežu kiosk, kjer so uein>ki napisi. Ako hoče Gabršček sploh Se o>iati Slovenec, tedaj bi moral na tem kiosku s slovenskimi napisi strašiti in poditi od iohe glavno klijentelo, na katero računa. - Kar je slovenskih klerikalcev, ki w izgube v Gradež, na te itak ne sme; računali, ker ti pojdejo raje hudiču v žrelo nego li dali Gabrščku groš zaslužka. Kar uganja „ Gorica", je pač že skrajno falotsko in bedasto! — Ako se more kak Slovenec vtihotapiti počasi v Gradež, in sicer previdno, da računa z razmerami, tedaj bi moral vsak rodoljub le pozdraviti tak poskus, kaj li Še, ako vidi, da se je poskus posrefil. Gabršček je podal v svoji znani podjetnosti prvi dokaz, da je i za naše ljudi ondi kruha. Namesto da bi rekli: „pojdite, posnemajte ga! — pa udrihajo po njem. Gabrščekovo rod-:-ljubje in neumorno delo zadnjih '20 H ;; preveč dobro znano, da bi ga moglo oblati-drmastenje klerikalnega pobča, ki doJm še čase, ko ga bodo goriški .Slovenci stresu za ušesa. 6regarSifi - kltnfirskl pesnik. - Ker s«) misli 1. septembra vzidati našemu pesnih j Simonu Gregorčiču spominsko ploščo hembergu in se za slavnost še precej vsej giblje, se je neki tukajšnji klerikalec izrasit, j da čemu vsega tega, saj Greg^ič lmislil J«l pesnika in ne državnega poslanca) je ko™ le klanfarske pesmi. Klerikalci še sedaj m- j žejo njegov spomin. Pni uspel! kaplana Soli. - Pred nedavnimi časom je poročal „Primoiski list" v oddelP j „Iz cerkljanskega okraja" veselo vest, da ffl-učuje Sok, kaplan v Cerknem, petje. Doter j pevec je na vsak način, saj lahko vzame * lahkoto »visoki c", ker je on zelQ visok. P* j bi bil tudi dobot pevovodja, s tem seveda * | ni rečeno, vsekako lahko zabelježuje k uspeh svojega neumornega truda. V m&W namreč je imelo cerkljansko izobraževali društvo veselico v Orehku. O tej veselici P* roča „Primorski list" kakor sledi: ,fa sm veselice so zbrani, pozvani od dekana, z«py cesarsko himno. Marsikako oko "je T0>^ solze".... Torej jokali so nekateri, k»tt imajo še kaj posluha, nad takim PetJeIB' kakoršnim se po našem mnenju ue utrjuj'1 lojalnosti. Za ta uspeh je pa koj postal p« vovodja Sok iz drugega kaplana prvi. Nesreči pri SilezljiRcih. - Anton Topi^: 11-letni deč„k, je zahajal kakor drugi ^ na salezijanske prostore igrat se. V n je padel raz gugalnico in si polomil i^i Včeraj je umrl ob 41/« pop. Zdi se da M boljša pazljivost in boljše nad- od strani Salezijancev preprečila to I sorstvo 5esre<50. Duhovniški škandali In „Gorieitt. — Pobožni . za resnico vneti" pisači okoli »Gorice" 0 kar i« seD8> "Ler se Je »^ča" predrznila, J da bi prosila dovoljenja" pK VGdrfciF^iBP ', vsaj na škofijskem ordinat ijatu, poročati o Uuvenih škandalih, ki so jih uprizorili v (ilanu laži sestra Fumagalli in duhovniki \ Biva, Longo etc. Ne upa si sicer trditi -rtvnost, a namigava, da ti škandali nimajo .duhovščino ničesar opraviti, češ „one re-Wce"i sP*°k n*s0 ^*e Prave redovnice, marec le sleparke, ki so nosile nunsko obleko rrez pravice. Pred vsem omenjamo, da se v Vinici dvomi, ali so one »sestre" bile prave kovnice, — to — pa kaže le v drastični I!{j r a z m e r e, ki vladajo v italijanski hie-^biji, katera dopušča, da neopravičeno no-*«o sleparji redovniško obleko in jih celo >t;.j, A kako to, da „Gorica" molči o onih ,s,,fcovnikih, ki so bili v zvezi z „redov-Jl^i", in ki so svoje ostudne bolozni predli na nedolžne otroke'? Okoli te točke Ja .Gorica" kakor mačka okoli vrele kaše. # pa takega prikrivanja ne maramo, zato jo po-jvljamo: „Goricau, povej, ali sta dr. jiiva in don Longo katoliška du-h o v n i k a ali nista! in ona sta Še večja potepuha nego „soror" Fumagalli. Fumagalli 1 bila samo njiju pomagalka, ona dva pa sta^ lila tista zločinca, ki sta zlorabljala nedolžne ,;iroke v uteho svojih ostudnih nagonov. Dalje jpiSanio „Goricou: Ali je res, kar je -.oročala „Soča" o tistih škandalih, !ii neV Ali je res, da so bili zaprti „redov-ČV Fumagalli, duhovnika dr. Biva in ^ngo, ali ni res V Ali je res, da so ti počeli nečuvene ostudnosti, ali ne V »Gorica", »idkaj, ako si upaš! Tega si seveda pobožni oiolttki Hst vendar ne upa, zato na prav irov naeiu psuje in obmetava „Sočou in .ftimorca" v. najgršimi pridevki. Teh se pa -j ue bojimo! Mi bomo tudi v prihodnjo ku usmiljenja trgali krinke z obrazov teh 1/iij, lu hočejo neomenjeno vladati na celem sttUs. hočejo veljati za svetnike in biti obširni s itistmi, v resnici pa niso nič boljši od drugih! .Organizacijo klerikalnega učiieljsha" hočejo ustanoviti tudi na Goriškem. Pred par leti so # bili sicer že združili Slomškarji, a društvo je steno zaspalo. Zato je treba pričeti na aovo. ,SIcvenecu in „Goriea" priobčujeta oklic do ,taoli5kegaB učiteljstva, s katerim ga vabita e organizaciji. Upijeta seveda proti nekemu trrorizniu in nasilju, ki ga mi ne opažamo, a» ostuue vse to kričanje le fraze, ki naj zakrijejo pravi namen, t. J. uklonitev gori-Sm učiteljstva v jarem klerikalizma. Mi širno gledamo to gonjo in čakamo. Saj vemo, j je tudi na Goriškem takih učiteljev, ki so t;i srečni, ako jih g. župnik ali vikar povabijo velikih slavnostih k obedu, in da je mnogo 'iipljir. katerim se z rastočo starostjo krepi 1/Mžnoht. Mnogo jih je, a dosedaj so se «lvbli in so bili razžaljeni, ako se jim je r^o, da so klerikalci. Zato le na dan, „ka-'•diMu" učitelji, da vas bomo poznali, da bomo 5^eli. kdo so tisti učitelji, katerim bi se do-i I*lli listi klerikalni ideali, kakoršni so veljali | ** časa konkordata, ko je bil g. vikar nad-j fcraik in ukazovatelj, učitelj pa njegov po-i $ai sluga! Vemo, da je takih učiteljev pri : ^ precej, in le dobro bo, ako bomo poznali i '* szcai-ajeu in jih bo poznalo tudi ljudstvo f * njihovi stanovski tovariši! Samo to želimo, « pokažejo svoje rožičke vsi! Torej le na Radi ;;soi. — Obsojenih je bilo 10 po-Umikov iz okolice, ker so pustili pse brez 1 ^'obicnika letati okoli, na 2 K globe. Daionlkni blanaia. — vikar Ursic v # *lea je hotel odpomoči veliki suši, ki je •?ajala več tednov, s procesijo za dež na ^rfcovlje. Zbral je svoje vernike ob treh /aN, i vsi so morali biti še tešči, da bo *•!* molitev vspeh) in jih je peljal v cerkev vrhovi je, kjer so pobožno molili in prosili I Ueta> naj jim pošlje blagodejnega dežja. .. »e vemo, ali so prosili preveč iskreno, >:* ^ so bili Bogu presitni, — njihova mode/ Je *mela Pre^oremt ^pek Res je prišel » » tako hud in s točo pomešan, da je ixh -e tretJ|ni vseh Pride)kov- SedaJ j0 A e. ci praskajo za ušesi in tudi v dvomu dol/1 8° pr0cesye za dež v resnici tako re> kakor so oni poprej mislili. Novi avskUltantf. — Za sodne avskultante so imenovani gg. V. Mangiarello, dr. K. Peteani, Anton Kraljic, Rihard Vergna, Anton Cigoj, Milan Zgombič in Hugo Harabaglia. »Slovensko bralno In podporno društvo v Gorici" naznanja gg. pevcem, da prično spet pevske vaje v četrtek, dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Z ozirom na.to, daje h*iml»^^%m&rM~Ms&b v,J^ so gg. pevci naprošeni, da se udeleže vaj »polnešte-vilno. Odbor. Toča v FurlanlJI. — v sredo okoli polu- noči je začela padati toča debela kakor orehi 4lp Furlaniji. Padala je pol ure. Vse poljske pridelke je uničila popolnoma v občinah Gra-diška, Bruma, Romans, Fratta, Versa, Visco in Grauglio, deloma v S. Vito, Zagraj in Vil-lesse. Toča, ki je napravila črez en miljon kron škode, ležala je še zjutraj nad decime-ter visoko. Trte so tako okleščene, da za naj-manje dve leti ni pričakovati skoraj nobenega pridelka. Pretep. — Dne 28. julija t. m. so imeli fantje v Dol. Cerovem javen ples, kjer je prišlo med fanti iz Gorenjega in Dolenjega Cerovega do krvavega pretepa. Enemu so odrezali uho, drugemu palec itd. Cerovo spada med najklerikalnejše vasi v celih Brdah. Ljudstvo je skrajno fanatično. Duhovščini ni mar, da bi se mladina likala in izobrazila, ljubši ji je podivjana druhal, da le tudi pri volitvah stori to, kar ona zavkaže. Dopolnilne volitve v obrtnlnsko komisijo za goriško mesto se vrš6 te dni. Včeraj sta bila voljena v III, razredu trgovec Alojzij Cadel in za namestnika Anton Potatzkv, Danes so volitve za IV, razred. 0 dijaški veselic! v Šmarjah nam pišejo: Veliko zanimanje vlada glede dijaške veselice, katera bo 18. avgusta. Iz cele vipavske doline se zglasajo dijaki k sodelovanju. A ne samo Vipavci, ampak tudi dijaki iz Soške doline in še celo iz Kranjske so obljubili sodelovati. Tudi razni drugi gospodje pomagajo dijakom kolikor morejo, samo da bo veselica sijajneja. Pri veselici bodo sodelovala razna pevska in tamburaška društva, nadalje znana goriška pevca gg. Iv. Bevk in .los. Rijavec. Tudi za igro so preskrbeli izvrstne moči. Tako se je posrečilo dijakom dobiti znana igralca gospico Kiem. Hrovatin in g. Fr. Turek. Dobro tudi skrbijo za muzej. Dobili so razne znamenitosti iz raznih krajev, katere bodo zanimale vsakega, nekatere pa povzročile celo mnogo smeha. Za sedaj ne smem še našteti posameznosti katere se bodo videle v muzeju in menažeriji, le edno mi je dovoljeno, da omenim, da se jim je posrečilo uloviti prvega vipavskega krokodila, kateri bo na ogled. Torej upam, da bo vsak pohitel 18. avg. v Šmarje, posebno sedaj, ko je odprta nova železnica. Izstopi m lahko na postaji Rihemberk ali pa v Štanjelu, od kjer je še 3/4 ure hoda. Da pa ne bo nihče v skrbeh glede črevljev, bodo čakali na obeh postajah vozovi, kateri bodo vozili v Šmarje. Omeniti še moramo, da čisti dobiček je namenjen za Gregorčičev spomenik. Žalostne posledice požara na Ponikvah je začutil 76-letni Jakob Medved. Njegovemu sinu je pogorela hiša do tal in ž njo vse, kar so Medvedovi imeli. Ubogi starec si je vzel to nesrečo tako k srcu, da je znorel. Morali so ga pripeljati v norišnico goriških usmiljenih bratov. Zaprti berači. — Goriški magistrat hoče iztrebiti staro beračenje ob sobotah po goriških hišah. V soboto je naročil svojim redarjem, naj polove" vse berače. — In plen je bil velik. Ujeli so nad 25 beračev, katere primerno kaznujejo. Pfldraienje kruha je vzbudilo med občinstvom mnogo opravičene nevolje, ker z njim so zadeti najširši sloj prebivalstva jako občutno. Zato se hodijo ljudje vedno pritoževat v naše uredništvo in prosit, naj povzdignemo svoj glas proti pekom. No, pravi vzrok niso peki, ampak oni veliki špekulanti z žitom, ki s svojimi karteli neugodno vplivajo na cene. — Danes se je nekdo pritoževal nad tem, da nekateri peki kruha v štrucah nočejo prodajati na kilo, marveč ga prodajajo po »štrucah". To je v resnici neopravičeno odiranje ljudstva, kajti Štruce ne tehtajo nikdar toliko za kolikor se prodajajo. Dobiček, ki ga ima pek na ta način je krivičen. Zato se pošten pek ne bo upiral kupcu, ki zahteva, da se mu kruh stehta. Onim pekom, ki bi tega ne hoteli, pa pokažite hrbet in pojdite drugam, f Razgled po suetu. Cesar je daroval pogorelcem na Ponikvah 5000 kron. Novi samostanski škandali. — V odgovor na hrulacije v zadnji „Gorici" poročamo o novih samostanskih škandalih, ki so pred par dnevi buknili na dan. — Tičejo se salezijanskega inštituta v Varazze pri Savoni, v katerem poučujejo dečke. Vsled anonimnega" pisma" je uvedla policija preiskavo v tem konviktu in je izvedela od učencev, ki jih je strogo preslišala, naravnost nečuvene stvari. Eden učencev, 14 let stari Aleksander Besson, sin umrlega francoskega konzula v Sassari, je povedal, da je bil navzoč pri teh orgijah, ki so jih uganjali skupaj salezijanski svetniki in nune iz bližnjega nunskega samostana. Bil je konfrontovan s temi nunami in on je potrdil svoje navedbe v pričo njih ter je cel0 pokazal več od njih, kot udeleženke svinjar-skih orgij. G salezijanskih duhovnov je bilo zaprtih, ker so našli pa gojencih njihovega kouvikta pri zdravniški preiskavi sledove groznih uasilstev... Konvikt so zaprli. Dotični uradni dekret našteva najprej zakone, na katerih sloni odločitev in nadaljuje: „Z ozirom na težke protinravnosti, ki so se zgodile v moškem kouviktu patrov sa-lezijanov v Varazze, ki stoji pod vodstvom prof. Karla Viglietti, in ki sledijo iz spisov o posebni preiskavi, se zaukazuje, da se navedeni konvikt provizorično zapre." Vsled teh novih škandalov vlada po celi laški Rivijeri velikansko razburjenje. V Speziji so bile velike demonstracije razburjenega ljudstva naperjene proti hierarhiji. Listi celega sveta so polni poročil o teh škandalih. „ Gorica" in „ Slovenec" bodeta gotovo zopet zavijala na vse mogoče načine in psovala — naprednjake, kakor da bi bili oni krivi, ako je med duhovništvom toliko svinjarjev. Instalacija župana Hribarja. - V soboto je bil Iv. Hribar, kateri je bil sedaj že petič izvoljen za župana Ljubljane, slovesno zaprisežen. Vsa slavnost, bakljada in serenada na predvečer, kakor tudi slovesna zaprisega, kažejo, koliko simpatij uživa Hribar v Ljubljani in izven nje. Po končanem nagovoru dež. predsednika Schvvarza in po končani zaprisegi, je govoril župan zbranemu občinstvu in zastopnikom vseh korporacij, zavodov in uradov. Zahvalil se je najprej, omenil svoje dosedanje delovanje v korist ljubljanskega mesta razvil svoje načrte za to dobo svojega župano-vanja, omenjal zidavo tržnice, dveh ljudskih šol, regulacijo obrežja, ustanovitev državne obrtne šole in povzdigo tujskega prometa. Izjavi da bo vodil občino tudi v bodoče po poti napredka v odločno slovensko narodnem duhu. Temu govoru sa sledili še drugi od zastopnikov raznih korporacij. Iz vsehjedihaio opravičeno navdušenje za odličnega župana ljubljanskega. »Slovenec" je radi tega kar iz sebe. Smeši vse, celo slavnost. No, saj vemo, da se ne utolaži prej, dokler ne postane Gostinčar župan; potem ne bi več smešil, ker bi bilo menda že smešno dovolj. 52. blagajno so srečno predrli in okradli tržaški tatovi po noči med 3. in 4. t. m. To se je zgodilo v prostorih tvrdke Cosulich y ulici Giovanni Rossini. Vzeli so 1221 K. To dejstvo je pač žalostno spričevalo za tržaško policijo. Dan na dan se gode" v Trstu najhujša grozodejstva, umori, uboji, ropi, tatvine, tako da je človek vddno v največji nevarnosti za svoje življenje in svoj žep v večini slučajev pa se policiji niti ne posreči, najti krivce.... Društvo »Mladika« namerava v smislu § 3. dr. pravil s prihodnjim šolskim . letom v svojem penzijonatu otvoriti zasebno dekliško ljudsko šolo z omejenim številom učenk. S prihodnjim šolskim letom se otvori I. razred. Zglasila učenk, ki mislijo stopiti y I. razred, prejema društveni odbor v Ljubljani, Gosposke ulice, št. 8. Zopet laški škandal. - Ta blažena Italija mora biti velikanski hlev. Smrdi ne le po samostanih — ampak tudi po državnih uradih. Listi poročajo o policijskem škandalu v Milanu. Neki Karol Parocchini si je dopustil njena je šla stvar naznanit na policijo, a čujte! Uradnik Tagliapietra jo je z grožnjami prisilil, da se je s hudodelcem pobotala za 100 lir; dobila jih je pa samo 55, ostanek ji je ostal dolžan. No, stvar je kmalu izvedela javnost, — in Italija ima zopet lep škandalček. O Italija, kako si blažena 1 Druga telefonska zveza med Dunajem in Trstom je zagotovljena. Tržaško ravnateljstvo telefonov je Že ukrenilo vse potrebno in naročilo tudi potrebni materijal. Kakor hitro izvršijo tovarne naročila, kar se zgodi najbrže v 6—8 tednih, se prične z delom, ki bo končano tekom 3 ali 4 tednov. Razvitje zastave »Sokola« v štajerskem Žalcu te je izvršilo v nedeljo ob navzočnosti 14 sokolskih društev, 3000 ljudij. Slavnost je bila v tržkem drevoredu, Kumovala je gospa Ana Roblek, soproga državnega poslanca. Po razvitju je bila javna telovadba, katere se je vdeležilo 106 Sokolov in veselica. Vlak Skočil s tiri. — Lokomotiva vlaka, ki je odšel 4. t. m. v Poitieris na Francoskem, je na mostu pri Pontodece skočila s tira ter se s tenderjem, tovornim vozom in enim .-nm tretjega razreda prevrnila v reko Loiro. 40 oseb se pogreša, 13 trupel bo že našli. Strupene gobe. — V mestu Ardo na Ogrskem je umrla vsa obitelj, sestoječa iz 4 členov, vsled uživanja strupenih gob. V torek zjutraj je nabrala žena Mije Suba v lastnem vinogradu gobe. Popoludne sta umrla oba otroka, drugi dan pa oba roditelja. Samomor sodeaga adjunkta. — V petek po noči je izvišil v Postojni samomor c. kr. sodni adjunkt Milan Dolenc. Prereza! si je vrat z britvijo. Išče lepe opremljeno sobo brez hrane. Kdo, povš upravništvo. Naznanilo. — Opozarjamo si. Županstva is gg. privatnike, da smo založili na novo potrebne tiskovine za brezobrestna posojila. Svetovati je, na] naroČi vsako županstvo po več iztisov skupaj, ker se s tem prihrani mnogo poštnih stroškov. ..Goriška Tiskarna" A. Gabriček. Denar prihrani, kdor kupi izgolovljeno pohištvo pri 66 Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe h platno, ogledala, žima in platno. flnt. Breščak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. M (v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejši izbero pohižfra vseh slogov z raak stan, prlprostega to naj finslega izdelka. Daje tudi na obroke Lastna delavnica za tapecirano pohištvo Cene trez konkurence. Knjigovodja obenem tudi izurjen korespondent, uešč slouenščine in nemščine u gouoru in ===== pisaoi == se sprejme s IS. septembrom 1.L se sprejme si; Prednost imajo oni, ki so vešči italijanščine. Ponudbe sprejema tvrdka Jan k O PopOVlČ, Cerknica pri Rakeku. Odlikovana pekarija in sladčičarna Karo! Draščik v Gorici na Komu v (lastni hi«) zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerja na drobno aH v originalni butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo PJ»* po jako zmernih cenah.-** Ad 1107 Razglas. Županstvo Tolmin na Goriškem razpisuje mesto občinskega zdravnika z letno plačo 2000 kron. Natančneje podatke o službenih pogojih izdaja občinski urad. Prošnje za podelitev službe vložiti je do 15. septembra t. 1. Županstvo Tolmin na Goriškem dne i. avgusta 1907. župan: Gaberščik i. r. Novozidana mala hiša z urtom v lepi solnčnati legi ne daleč od sredine mesta obstoječa iz 2 sob, 1 kuhinje, kleti in podstrešja je takoj na prodaj za 4600 gld, Natančneje pove" upravništvo „Soče". n|a Gumasto blago bL higijenske, kirurgiške in tehniške gumaste cevi vseh vrst" povoščeno blago in linolej1' kilni pasovi, pasovniki, noga vice za krčne žile in pa tfavsi predmeti za bolniško postrežbo, M. Gal Trst, Corso 4. Gorica, Corso Vm\ \[ modre žene Zahtevajo knjigo: ..Motenje perijode", spisal dr. med. Leviš« — Knjige se razpošilja proti povzetju K i'20. Pojasnila daje zastonj P, ZIERVAS Kalk 252 pri Kolinu (Koln) ob Renu. »Goriška ljudska posojilnica11 vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon ftt. 79. RaCun poštne hranilnice St07. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907. se: Hranilno vlogo obrestujejo po 4 7, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5%%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glovnl deleži obrestujejo koncem leta po 57*%. Stanje 31. dec.1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188-82. — Posojila: 1,617.190.37. t- Reservni zaklad: 82,382*63. — Vrednost hiš: 112.328 — Pfafiovi šivalni stroji so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za Šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIO & DEKLEVA V GORICI Magistratna ulica štev. L Imava Y zalogi tudi ilvalne stroje rasnih drugih vrst In tovaran. == Cene zmerne, pogoji ugodni. = Slami osčmstvB je naproženi, k pred nabavo šivalnega stroja zahteva cenili, kateri se pošlje zastonj in franko opozarja si občinstvo na svoj slovenski internat 'in na I. razred zasebne dekliške ljudske šole, ki se otvorita v Ljubljani s pričet-kom prihodnjega šolskega leta. Pojasnila daje odbor društva „Mladike" Gosposke ulice št. 8. Pozor! flouost! Jnion delicat pecivo!1' Z firmo naročnika; po 4, 10 in 20 vin. za prodajo. Gostilne, kavarne itd. dosežejo s tem velikanski vspeh delajo zase reklamo in dobijo 40% popusta. —- Union vaniliziran sladkorni prašek kg 1 K 50 vin. Union piškoti za trgovce po 2 vin. za prodajo 150 za 2 kroni. Razpošilja: Tovarna za Union skladkor Kranj. Orožja- raunicije, predmeti za lov, dinamitne ===== patrone. ===== Keršeuani & Cuk v Gorici = Stolni trg št. 9.== Havre-New Yoii J vozijo zanesljivo najhitrejši orzoparniki Francoske prekomorske družbe. I Edina najkrajša črta čez Baze), Pariz in Havre v Amerik , Veljavne vozne listke In brezplačna pojasnila daje Barno ! Cd. Šrnarda, oblastveno potrjena potovalna pisarna: i v Ljubljani, Dunajska cesta 18, v novi hiši „Kiiietske posojilnice", na-.|.roii; znane gostilne pri BFigovcu". j HRISTOFLE Mm tr^ h poitfji ml w*t lajlepša forme. Co*pWtow kaiete lamli* I sega orodja, posodja za i omaka, kavo, daj, na« ¦ditfj*o^Yki,am6titl faMkt Jidiif aadomestilo pravega srebra. Poatbnl **Wki m kotate, restavracij« bi kavama, kakor tadl p«*3jone, gospo- 1 ***w m. «===- a kn tvorni Mloinild Gbristefle 1CJ« - Dunaj j L Cfermrittf 5 (Helnrlchaliof). - Dattarorui etafk nt sahteTauje. - P *»A BMrtfli ttstopaao po prekupcih. tmjfnmn mnšt tnbmort Imajo sati l««*1 pat* iMMnMbMabta Ibm ©»rtotofl* SVETOVNO ZNANI FERNET-BRANCA BRATOV BRANCA V MILANU jedim lastniki načina za izdelovanje, ja najbolj učinkujoča želodčna grenčica »VBtaJ Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarn« 8e dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. — REVMATIZMU in PROTINU - ll Mat GOlliBa H?1" y *?!* Iekaraah «•«••« «oa*laa, lokarzaa „alla tUdonn« dollo SaluU" pri *v. Jakobu i Josip fltodln«, ja mm mili lakaras ppajr Igoo", vi« tf,| Forooto *. •tli fliklfifM i lil. it fffiM it h raiittHfg Mtif itgo 4 lUkltilM prtll poviftfi ill upri) poNltalm mikom E f- proito poitnln-