233
Slovansko slovstvo.
* Kojoj dOBeHCKOj rpami np Hna,a;ajiy (^OBera y ropHLOj AjBaHHja h y MaKe,noHHJH.   IlHcao J^ecnoT Ea-
UflBHk H3 MaKe^OHHje.
Ped tem naslovom je prišla nedavno v Belgradu iz državne tiskarne med svet brošura, ki na 48 straneh razpravlja a političnega in kulturnega stališča važno vprašanje: ,,kateri slovenski veji pripadajo Sloveni v gornji Albaniji in v Macedoniji. Duhoviti pisatelj pravi v predgovoru: MDa se more določiti, kateri narodnosti pripada kak narod, treba je pred vsem poznati: 1) njegov materini jezik; 2) njegove običaje; 3) njegovo zgodovinsko prošlost. V teh treh ozirih hočem jaz opisati slovenski narod v Macedoniji in gornji Albaniji, kateremu tudi sam pripadam". — Iz tega se razvidi vsebina in tendenca knjige, katera naj bi našla tudi v Slovenih mnogo prijateljev, a jezikoslovcem bi se, po naših mislih, amela še posebno priporočati.
* CTapo-CpEH. Haimcao JtHMHTpsje AjieKCHjeBHi H3
PaOCOEa (yOEOJIHMH jHBpe.)
Tudi ta brošura, tiskana, kakor zgoraj omenjena, v Belgradski državni tiskarni in ravno toliko strani imeječa, naj bi našla med inteligencijo slovensko kupo-valcev in bralcev. Kar je opomnjenega o prvi , velja skoraj o drugi, razven predmeta, ki je tudi važen v sedanjih dneb, ko so obrnjene vse oči na Slovane, dakle tudi na Srbe. — Tisek obeh  knjig je jako ličen.
J. Charpentier.
* Boris MirarCs Gedichte. Auswahl, aus dem Slo-venisehen ubersetzt von J. S. Wien, 1877. Druck und Verlag von A. Keiss & P. Horn.   16°.   79 strani.
Razven nekdanjih naših pesnikov: Prešerna, Vilharja, B. Tomšiča, in v novejši dobi Lujize Pesjakove, Sloveni sploh nimajo pesnikov, da bi se bavili z nemškim pesništvom. Nekaterim se zdi to potrata časa in dušnih kreposti, a drugi sodijo spet drugače: pesnik slovensk namreč pokaže v nemškem verzu svojo dušno ugibičnost in spretnost za prizva-janje tujega jezika in njegovih svojstev. Tudi hrvatski pesniki: D. Dudumi, Milov i. dr. so znani med nemškimi pesniki po dobrem,   kar Bluzi v cest njim in
narodu.
Pri nas vsakdo, ki nima zaprtih oči, spoznava, koliko je storil Stritar do zdaj na polju beletristike naše/  V obziru  forme  je   on   v novejši   dobi  največ
uplival na mlade pesnike slovenske, ako tudi imamo že pred njim vzorov, toda on je učil in je učeč delal.    A to miče.
Te nemške pesmi nam sicer niso nove — poznamo jih po nekoliko iz B. Miranove zbirke in iz „Zvona", vendar zanimajo nas, ker jih vidimo v nemški besedi in dovršeni obliki. Slučajno so prišle te poezije — iz-vzemsi obe peami iz cikla „Raja" in odlomka ,,Ore-s t a" — še v rokopisu pred oci slavnemu nemškemu pesniku Anastazij u Grjinu, kateri je pisal o njih Jo s. Cimpermanuiz Sraj barskega Turna v pismu dnč 23. junija 1874. leta med drugim: „Neben der eeht poetisehen Stimmuog, welche in diesen Dichtungen vor-waltet, war ich aufs erfreulichste iiberrascht durch die fast Platen^che Correctheit, mit welcher (ein paar kieine Ausnahmen abgerechnet) Stritar sowohl in sprachlicher wie in rvthmischer Beziehung seinen deut-schen Vers behandelt." To je lepa in veljavna pohvala, kateri ni dodati druzega, nego, da Sloveni svoje knjigarne pomnožč tudi s tem najnovejšim delom Stritarjevim. — Cena elegantni knjižici je 50 kr. in dubiva se pri izdatelju: Wahring, Zelierhof 6,  na Danaji.
J. Charpentier.