BERILO JUGOSLOVANSKEGA ODBORA IZ ITALIJE
Pošilja slovenskim vojakom IVAN UČENIKOV „JugosIovenski Glasnik" KAIRO Midan Ibrahim Pasha št. 42-111
SREDNJI VZHOD	~~ Št, 5_______________1. NOVEMBRA 1941.
VSEH MRTVIH DAN
Še nikoli v svoji zgodovini ni slovenski narod s tako grenkostjo in bridkostjo praznoval VSEH MRTVIH DAN, kakor pa se je to zgodilo danes, 1.novembra 1941. leta. Danes je preteklo polnih 30 tednov od onega strašnega nedeljskega jutra, ko so germanske ujede priletele nad Beograd in sipale smrt na mirne in pobožne vernike, ki so hiteli k jutranji službi božji.
Istega dne se je germanska podlost zgrnila tudi nad našo sloven-' sko Štajersko, da pomori in pokolje neoboroženo slovensko ljudstvo.Strašne so bile žrtve nemškega divjaštva. Gele slovenske vasi so požgale, pomočile in izropale germanske druhali. Na sto in tisoče svežih grobov je zagrnila dobra slovenska zemlja; na stotine slovenskih domov je upepelil barbar in v potokih so lile solze slovenskega gorja.
Samo nekaj dni je preteklo od onega usodnega 6„aprila in že se je na drugem delu Slovenije oglasil zahrbtni in hinavski laški prisklednik, da ne bi bil prikrajšan za bestijalne orgije in kanibalski ples svojega vandalskega zaveznika. Tudi tu so rasli slovenski grobovi po vzorcu Gor-tana in tovarišev. Krvavi 6.april pa žal ni ostal osamljen. Dnevi gorja, krvi in solza se vrstijo drug za drugim do današnjega dne...
Vseh mrtvih dan. Skromne, drobčkane svečke plamtijo na slovenskih grobovih po širni domovini, pomandrani in opustošeni; napojeni s solzami slovenskih mater in s mrvjo slovenskih sinov. Majhne, komaj vidne trepetajo slovenske lučke v strahu pred sovražnimi banditi. Na razoranih obrazih slovenskih mater pa polzijo debele solze; od dela in truda izžulje= ne dlani stiskajo drobne glavice slovenskih otrok - sirot. Pritajeni jok in zadušeno hlipanje moti mrtvaški mir na božji njivi.
Vseh mrtvih dan. Ob svežem grobu stoji upognjen slovenski oče, trpiu.Srepo motri temno slovensko zemljo, ki pokriva truplo njegovega u= streljenega sina. Ko so se ustavila suha ustna ob zadnjem očenašu za mir im pokoj sina junaka, zašepeče dobra slovenska zemlja: Ali naj bo to grob slovenske ljubezni? Ali naj bo to grob slovenske zavesti? Grob slo= venske svobode, slovenskega odpora in slovenske volje do živijenja?Ne, slovenski oče, to je grob slovenskih žrtev za svobodo in vstajenje Veli= ke domovine, ki bo vstala krepka in močna in ki bo razpela svoja krila °d Nadiže in Gospe Svete do madjarskih ravnin, do Črnega in Egejskega mor ja.. ,
Grobovi tulijo in vas je strah, krvoloki.» ,

VEČER JUGOSLOVANSKE PESMI
Jugoslovanski odbor iz Italije priredi#v opomin na invazijo Lahov vjnašo zemljo,dne 10.novembra t.l« od 20. do 2?3-,45 ure na radiju Kairo. "VEČER JUGOSLOVANSKE PESMI" z naslednjim sporedom: 1) Govor; 2) "TRIGLAV" - po= ije mešani slovenski pevski zbor; 3) "SOJČICE,DEVOJČICE" - poje g.aJB. Jilmar; 4) "V" - pesem zmage - poje vojaški kvintet; 5) "HEJ TRUBAČU" -slovenski mešani pevski zbor; 6) "LJULJALA MASKA" - poje g.a B. Gilmar; 6) "OJ DOBERDOB" - poje vojaški kvintet; 7) "SOČI" - recitira mala Mari= ca Zornova; 8) "TIČEK", "KUKAVICA", "ŽALOST" - poje g.a B. Gilmar;
9) " U BOJ" - poje slovenski mešani pevski zbor; 10) "TAMO DALEKO" - po= je voj. kvintet; 11) "BILJANA PLATNO BELJAŠE" - poje g.a B. Gilmar,
12) "KORAČNICA PRVEGA BATALJONA KR;GARDE", "IZ BRATSKOG ZAGRLJAJA" - po= je slov. mešani zbor.
Otvoritev koncerta pričenja s sviranjem jugoslovanske državne himne -U^0simo gg. oficirje, da omogočijo vojakom poslušanje radijskega koncer= a’^ki naj bo prva manifestacija jugoslovanske volje za vstajenje in razširjenje naše domovine v boljši prihodnj ostie
‘'BAZOVICA1'
1»11,1941c
-2-
~KAJ".~nr~ ¥5 Vi:;'IX "T"D0M5 VlITT^
Italija čedalje bolj zori. Štirje zaporedni nočni napadi angleškega letalstva na Neapel so povzročili v notranjosti, posebno pa v Rimu strašno razburjenje. Čeravno se je laški generalni štab potrudil, da pokaže v svojih poročilih o teh napadih, čim več mirne krvi, so ib arijanske množice le naslutile, kaj se je pravzaprav zgodilo v Neapelu« Potniki, ki so bili podobni beguncem, so v Rimu povedali resnico. Pripovedovanja so šla od ust do ust in tako se je zgodilo, da so že po naravi pre cej vročekrvni Rimljani pričeli fizično n?padati na ulicah nemške agente, ki jih po Rimu kar mrgoli. Rimljani namreč obdolžujejo Nemce, da so oni krivi njihove sedanje nesreče, Opazovalci pravijo, da bo Italija v kratkem podobna Franciji, če se bodo taki slučaji nadaljevali. Kaj se dogaja v Franciji vemo, ker se tam dogaja vse ono, kar delajo nemške beštije po ostali zasedeni Evropic.
Mussolini izgublja vidno na svoji oblasti, celo med lastnimi pristaši je skopnela vera vanj, V notranjosti vre, posebno med delavskimi krogi. Fašistovskim plačencem sevsusijo dohodki zaradi naraščajoče draginje in splošnega pomanjkanja. Življenje pravi, da so domači hlapci prvi med tistimi, ki zagodrnjajo, če se gospodarju slabo godi. In Mussolinijevi hlapci so bili močno razvajeni, Poklicna propaganda Mussolini-jevcev je poskušala uprizoriti nekaj, kar bi dvignilo Mussolinijevo že popolnoma skrahirano priljubljenost. Iz ropotarnice so privlekli že precej plesnivo modlo atentatov, ki se je nekoč v Bolonji in tudi v Rimu kar dobro obnesla« Izmislili so si atentat na Mussolinija, ker so trdno računali, da se bodo zopet našle usmiljene Italijanke, ki bodo diktatorja pomilovale in mu delale reklamo« Poskus z atentatom pa se je slabo obnesel. laške solze so se v zadnjem času za Dučeja popolnoma posušile. Dogodilo se je ravno nasprotno od tistega, kar so pričakovali. Babnice niso jokale, pač pa kričale in zmerjale " atentatorje " , da take stvari tako slabo pripravljajo.
Po ponesrečeni ekspediciji, o kateri smo poročali v zadnji številki s e je položaj rimskega diktatorja še poslabšal. Nemčiji vse te tegobe niso ostale nepoznane. Hitler je nemudoma poklical v Berlin grofa Cia-na, da ga pošteno prime za ušesa, Hitlerju so pošteno podkurili po vsej zasedeni Evropi. Poročila o atentatih na nemške oficirje in nemške vojake kar dežujejo v Berlin. Sabotaže in upori so na dnevnem redu. V Jugoslaviji, Grčijit na Francoskem, v Belgiji, na Nizozemskem, na Norveškem ^a Poljskem in Češkem, povsod teče kri v potokih, povsod pokajo peklenski stroji, letijo v zrak mostovi, se sabotira nemška oboroževalna industrija, zbirajo se borci proti okupatorjem, in organizirajo upori. Se-da0 Pa prihaja na vrsto še Italija, Hitler izgublja živce, njegova histerija ne pozna več mej, Ribbentrop je grofa Ciana temeljito vzel v roke. Povedal mu je, da če bodo v Italiji delali komedije, bo firer tudi tam napravil "red". Ciano je s pošteno umito glavo pridrvel v Rim in du-GeJa sporočil, da so v Berlinu strašno hudi. Kaj storiti?
Po zelo dolgem molku je rimski "afriški imperator" stopil zopet aa govorniški oder. Z vseh krajev Srednje Italije so zbobnali v Rim, v torek 27.oktobra vse "pravoverne fašistovske podrepnike", In v resnici rimska volkulja, ki je v Abesiniji dobila steklino je zarjovela v popoldanskih urah, pred praznikom "zmage Vittorio Veneto". Ali Mussolinček De bil hripav tega dne. S sidolom "laškega junaštva" je poskušal očistiti že tako strahovito zarjavelo os in s pilo nemškega divjaštva odstraniti najnevarnejše razpokline, Hripavo je lajala stekla volkulja, grozila tako, da so se celo v Ameriki ustrašili, kajti Mussolinček jim je po-vedal, da misli uničiti Ameriko; kako to je seveda pozabil povedati.Naj-drže misli Amerikance izstradati s svojo "hrabro in neustrašno floto". naD bo, kaj bo - pravijo v Ameriki - če se Brdavs ne ukroti, No, mi mis-Irino, da tako hudo ne bo, saj to niti Brdavs ček ni,,.
V	Italiji se pošteno smejejo rimskim grožnjam, saj vedo iz teških Preizkušenj koliko so vredne laške grožnje, posebno, ker je Mussolinček zbijal na predvečer obletnice, ko je njegova junaška tragikomedija v Irciji stopila na pozornico laških vojaških blamaž.
V	Berlinu ne kažejo posebnega veselja nad rimskim govorom, poseb-r^neumno se jim zdi, da se je Mussolinček spomnil Amerike, ki povzroča «i^lerju prav resne skrbi. Saj je vsemu svetu znano, kako se Amerika i-fra s sv°d° neutralnostjo in kako temeljito vleče predsednik Roosvelt
č ume e za nos. Sam Hitler si ne upa niti mrdniti proti Ameriki, ta-le laš-y1 ^rotnik pa se korači, kakor da je vola* požrl, tako pravijo v Berlinu, --1 Detno je, da je bil to zadnji govor diktatorčka, kajti ,ure Mussolinijeve slave so štete, seštel jih je Hitler,
»BAŽ5GVIUA«	'	-3-	1.11.1941.
TIIII JUNAKI
Glavni cilj bitke za Atlantik je zavarovanje in vzdrževanje pro= meta z britanskim otočjem, ki je najmogočnejša trdnjava vseh časov.Tega so se Germani zavedali, ko so že drugič v svetovni zgodovini napovedali smrt angleškemu cesarstvu. Strahotno nemško oboroževanje ni bilo prera= cunano samo na evropsko kopneno zemljo, pač pa je nemška industrija iz= miši jala uspešna orožja, s katerim so mislili podjarmiti Anglijo. V tem svojem računu pa se .je Hitler bridko prevaril„ Njegovi agentje so ga prepričevali, da je britanska mornarica zastarela, da bodo proti ger= manskim pomorskim izrnnbm angleški admirali enostavno položili orožje in da bo v tej vojni Anglija sploh drugovrstna vojna sila, med nemškimi nasprotniki. Ta Hitlerjeva prevara je morda največja zmota v nemških napadalnih načrtih.
V	veliki bitki za Atlantik se borijo možje, ki nikdar v svojem življenju niso oblekli vojaškega kroja in vendar vemo iz neštetih j*u= naških/podvigov angleških trgovskih mornarjev, da znajo sukati orožje z isto natančnostjo in sigurnim uspehom tako proti sovražnim letalom, kakor tudi proti nemškim podmornicam. Številni so slučaji, da je trgov= ska ladja potopila sovražno podmornico in da so mornarji trgovske mor= naric e sestrelili sovražno letalo,
0 vseh teh dogodkih so poučeni vodilni krogi angleške vojne mor= narice s suhimi poročili in le redko pride kaka vest v širšo giavnost,
V	pisarni pomorskega nadzornega urada sem- srečal nekoč - tako pripoveduje vojni poročevalec nekega svetovnega lista - kapitana trgov= ske ladje. Bil je to majhen, neznaten možioek, ki bi ga človek pri po= vršnem pogledu smatral za nekega pristaniškega delavca. Bil je v civil= ni obleki, edino značka iz bele kovine z napisom MK (Mershant N avy) ga je izdajala, da je pripadnik ogromne vojske, ki je na kopnem tako malo priznana.
Kapitan je prinesel poročilo, da je na svoji poti potopil so= vražnc podmornicc in to tako kakor bi dejal, da je ujel morskega, soma*
Podmorski častnik je pri teh besedah vstal rekoč:"Torej,kapitan, vi ste potopili podmornicoi" Krepko mu je stisnil desnico v pozdrav in v znak čestitanja. Z debelimi prsti in z največjim ravnodušjem je kapi= tan segel v žep, privlekel iz njega kuverto $ jo odprl in izročil polo papirja časniku, "Da" je še pristavil "dali smo ji pot; tu je poročilo. Poročilo se je glasilo tako-le; "Prvi častnik je zapazil pred nami na levi strani sumljivo mračne ladjico. Ko sem prispel na most, sem takoj spoznal, da imamo na nekaj sto metrov pred seboj, . sovražno podmornico» takoj smo alarmirali posadko in v trenotku so bili možje pri topovih.
V	prvem trenotku sem se hotel s kljunom ladje zariti v podmornični bok* ali hitrost ladje je bila premajhna, Pričeli smo streljati s strojnica^ Tn;} na poveljniškem mostu-, medtem pa smo obrnili ladjo tako, da smo mog= li streljati tudi s topom, V mračnem dimu sem opazil, da fosforne krog= le is naših strojnic odskakujejo od trupa podmornice,
'Medtem se je javil tudi naš veliki top, ki je streljal na odda=
1j enost 200 metrov. Ze prvi topovski strel je zadel podmornico na nje= nem najbolj občutljivem delu - točno izpod poveljniškega stolpa. Pod= mamica je na mah izginila pod površino’, toda že čez nekaj minut se je zopet pokazala. Odprli smo ogenj iz vseh cevi in jo zopet zadeli v živo
V	nekaj., tr enot kih se- je podmornica nagnila in se pričela naglo potap=
ljati. Se enkrat se je-njen nos dvignil visoko nad vodo, nato pa je pod mornica izginila za vedno» Počasi se je bližalo sivo jutro in vrnili smo se v našo staro smer potovanja. Vsi mornarji pri topovih so se po= kazali odlični in skoro ni bilo strela, ki ne bi zadel v polno. Sovražnik sploh ni prišel do časa, da bi odgovoril na naš ogenj."
"Odlično, kapitan, dobro delo ste opravili" je dejal pomorski častnik, nato pa pričel z izpraševanjem; "Kakšna je bila podmornica?
Ali je bila oborožena s topovi in kje so bili nameščeni? Kako je bila pobarvana? itd.
Po vseh teh vprašanjih in odgovorih si je pomorski častnik ust= varil zanesljivo sliko sovražne podmornice, kar je sicer majhen, vendar zelo važen drobec v mreži poizvedovanj za one, ki vodijo bitko za Atlantik.
0 junaškem podvigu posadke pa javnost ni zvedela ničesar, ker bi tako sporočilo moglo poslužiti sovražniku, ki bi namesto izgubljene Podmornice, poslal svežo„
Stari kapitan je tiho pozdravil in odšel. Njegov korak je bil vsakdanji, čeravno je domovini in narodu dopolnil veliko delo. Mogoče "bo enkrat pozneje s ponosom nosil odlikovanje hvaležne domovine.
OKLČP1A "VOZILA
V	ogromnih 'delavnicah vrvi na tisoče mož in žena okrog velioastve-nih kovinskih orjakov, ki človeku - ob pogledu poženejo pošteno porcijo strahu v kolena.
Gradnja oklepnih vozil je v mnogem podobna gradnji poslopji, čeravno bi človek mislil, da se tanki proizvajajo na isti način kakor pa ostala motorna vozila, napol dovršen' tank je- nepremakljiv nestvor, medtem ko izgotovijo avtomobil takorekoč med potjo.
Ameriški izumi bel j Taylor je že pred prvo svetovne vojno pogruntal poseben način proizvodnje motornih vozil in so ta njegov izum pozneje prenesli tudi še na nekatere druge industrijske izdelke. Avtomobilski kralj Amerike,Kenry Ford je Taylorjev način "delitve dela" uvedel v svoje obrate in je proizvodnja dobila po njem tudi svoj tehnični naziv "fordizem". G-.lc.ylor je prišel do svojega odkritja na zanimiv način. Ko je posedal včasih po kuhinji ih opazoval svojo ženo pri njenih vsakdanjih gospodinjskih opravilih, je zapazil naravnost razkošno potrato- časa. ha bi njegova brhka soproga zavrela pol litra mleka. - je opazil g.!aylor - je uporabila 30.najrazličnejših telesnih gibov, od katerih pa je bilo komaj pet v resnici ne obhodno potrebnih. G.Taylor je s svojimi opazovanji nadaljeval pri rokodelcih in prišel -do neverjetnega zaključka, da napravljajo ti ljudje pri svojih strokovnih opravilih 92h nekoristnega dela.
Pri gradnji avtomobilov so v teh časih uporabljali določeno število mehanikov in kovinarjev, ki so posamezne dele kovali sami ali. pa so jih prejemali iz raznih oddelkov tovarne. To se je dogajalo tudi v znamenitih tovarnah kenrya Forda 'v Detroitu v Ameriki. lenry Kord, ki ni samo eden najbogatejših ljudi na svetu, ampak tudi velik mislec, je izračunal, da bodo njegovi avtomobili za polovico cene-jši. če bo odpravil vsa nekoristna dela. To stvar si je zamislil tako-le:
■ V dolgi vrsti je postavil drugega za drugim - toliko delavcev kolikor je sestavnih delov pri avtomobilu. Vsakega je izvezbal za tisto-delo, ki ga bo pri novem, postopku opravljal. 3b, vrsti delavcev so zgradili v primerni višini posebno napravoV ki jo imenujejo strokovnjaki "tekoči trak". Ta trak sestavljajo debele jeklene plošče. Trak je tekoč, to se pravi, da se z določeno- brzino premika ob vrsti delavcev. Sestava, t.j, montaža avtomobila poteka tako-le: Prvi delavec postavi na trak, recimo prvo os, drugi drugo os, tretji montira majhen del kolesja itd. Vsak delavec .napravi določen gib in to hitro in spretno, kajti trak potuje daljo . če delavec zamudi, ali ni v celoti izvršil določenega dela, dobi od Paznika j črne piko" in ob koncu tednajse mu določen znesek odtrše cev plače kot' kazen za n e i z. go t o vi j e n. o delo. Če e e take zamude in 'malomarnosti Ponavljajo, delavca odpustijo. Ko napravi avtomobil, ki se spotoma s-tal-no apopolrijuje nekaj kilometrov dolgo pot ob vreti cslavcev, je gotov, zasedekga pripravljen vozač, da napravi z novopečenim vozilom prvo poskusno vožnjo/Današnje Fbrdove tovarne potrebujejo za dovršitev limuzine V8 komaj pičlih 11 minut.
če b/ mogli Amerikami proizvajati tanke po tem načinu, bi jih izdelali vsak mesec 500.000, in bi bila sedanja vojna v nekaj tednih kon-oana. Ha žalost, pri tanku, ki tehta od 6 do 60 ton, to ne gre. Pred nekaj dnevi so sicer poročali iz Amerike, da je svetovna tovarna "Chrysler Corporation" v Detroitu uvedla za lahke tanke proizvodnjo na tekočem tramu. in da dobavlja ta tvornioa popolnoma izgotovljene tenke v 48 minutah, vendar velja to le za. tanke, ki tehtajo 6 ton.
Rekla smo že, da je gradnja tanka podobna gradnji velike stavbo, e.ndnji oziroma težki tank ostane ves čas gradnje na določenem mestu.
Okrog njega ju postavljeno ogrodje in števila s. težka dvigala, ki dvigajo ciočne oklopne plošče, ki jih delavci prikujejo na jeklena ogrodja oklop-hega vozila. Vsak tank ima okrog 6200 sestavnih delov in vso to množino je treba pripraviti go gradbenega "mosta. Sestavni deli se izdelujejo v posebnih delavnicah, ki so včasih zelo oddaljene od samega prostora montaže .
Zelo važno je, da posamezni oddelki pravočasno dobavljajo z vso natančnostjo izgotovljene 'dele. 50.000 opravil je potrebnih, predno je jekleni orjak gotov. Nekatere sestavne dele mora montirati po ducet delavcev, posebno volja to za dviganj e in prikovičenj e teških jeklenih plošč, s katerimi so obdani okiopnjaki. Druga dela so izredno delikatna in bi pogreška enega samega delavca lahko povzročila ustavitev dela in s tem veliko zamudo,
V	proizvodnji oklepnih vozil so danes v velikem zaposlene ženske, za nekatera dela je ženska mnogo spretnejša od moškega. Ameriški tank i-ma 1900 zakovic, zato si lahko predstavljamo važnost tega dela. V nameš-
čanju zakovic so se ženske izkazale kot prav posebno spretne« Za polovico manj zakovic so' polomile in imajo zato danes v tem poslu monopol.
Ko dobi tank popolno zunanjo oblogo, t „ j „ dno, stranice in vrtilni stolpic, namestijo motor in šele nato znano vretenčasto gosenico s katero se tank pomika naprej, Posebne gibalne naprave omogočajo tanku, da v trenotku lahko spremeni smer vožnje. Gibljivi deli gosenice delujejo popolnoma neodvisno drug od drugega« Ko so vsi ti deli" pritrjeni, pregledani in preizkušeni je tank gotov za start. Uporaba pogonskega sredstva pri tanku se računa .tako, da povemo koliko kilometrov lahko napravi z e-nim galonom pogonskega sredstva.
Ko je kovinski orjak sposoben za samostojno kretanje, namestijo še radijsko sprejemno in oddajno postajo ter ga primerno oborožijo. Na njegovem mestu pričnejo takoj z gradnjo naslednjega oklepnega vozila,
Izgotovljen tank mora napraviti še trdo preizkušnjo. Posebno izbrani vozači in strokovnjaki ga vzamejo v roke in z njim temeljito predelajo vse tiste naloge in opravila, ki jih bo moral tank napraviti v sovražnih vrstah. Posamezne tovarne imajo za bo posebna ozemlja, kjer se tanki prekucujejo kakor na fronti. Ko so oklepna vozila prestala tudi to zadnjo preizkušnjo, jih vkrcajo in odpošljejo na Angleško, na Bližji vzhod ali pa. v Rusijo.
Prvi tanki so bili zgrajeni v Veliki Britaniji 1,1916,Ti prvi vzorci pa niso navdušili niti častnikov niti vojakov, Posadke v teh doslej še ne videnih, nerodnih železnih zabojih bi se kmalu zadušile že pri prvih poskusih. Dim je dušil posadko, neznosna vročina je vladala in 1ju-dom je primanjkovalo zraka v teh pošastnih kotlih. Največja hitrost teh prvih oklopnih vozil je znašala komaj dva kilometra na uro. Za vsako spremembo smeri so morali ustaviti vozilo. Angleško vojno ministrstvo je uporabo novega izuma odklonilo« Ti prvi vzorci niso zmogli meter visokih zaprek in v močvirnatem svetu so bili neuporabni,
Našel pa se je mož na Angleškem, ki je spoznal - kljub začetnim pomanjkljivostim - da pomenijo nova vozila popoln -preobrat v načinu vojskovanja« V duhu je'gledal številne tanke, ki neovirano režejo sovražne vrste in krepko odločajo v najpomembnejših bitkah. Bil je to današnji angleški ministrski predsednik Winstoh Churchill, ki je bil v prvi svetovni vojni minister za municijo. Nič ni spraševal parlamenta niti Vojnega sveta, pač pa se temeljito lotil dela. Ne da bi imel potrebna pooblastila, je na lastno pest naročil v angleških podjetjih 18 oklopnih vo-3il, ki so medtem doživele nekaj pomembnejših spopolnitev. 70.000 angl. funtov je riskiral in uspel«
Nekega pomembnega novemberskega jutra leta 1917 je Winston Churchill nestrpno pričakoval vesti iz'fronte. Prvič so na bojišču uporabljali njegove tanke. Javili so mu, da so okiopna vozila v nekaj urah spremenila lice bojišča. V sovražnih vrstah so tanki napravili 10 kilometrov široko vrzel in pognali sovražnika iz strelskih jarkov pri mestu Cambrai na francoskem. To je bila prva zmaga.
Hitrost oklepnih vozil se je od prvih skromnih začetkov dveh kilometrov na uro,dvignila na 80 km pri najnovejših angleških modelih. Današnji teški tank igraje premaga solidne prepreke. Posadke niso več izpostavljene nevarnosti, da sc zaduši.ju. Po trdem frontnem delu so fantje bolj sveži od njihovih, pešadij skih tovarišev.
Pred kratkim je angleški tank pri Tobruku -brez vsakršne škode prenesel sedem polnih topovskih izstrelkov sovražnika. Nove iznajdbe kovinske industrije so zameni].e teško jeklo z zlitinami, ki so lažje in obenem odporu oj še od čistega jekla.
Teški tank stane danes okrog 6 milijonov naših dinarjev, srednji 4 milijone, lahki pa okrog 3 milijone dinarjev.
Z e zadnjič smo povedali, da je Amerika v proizvodnji tankov stopila v prve vrste svetovne produkcije. Mnogo vzorcev, so preiskusili, zmago pa je odnesel model M3, ki je težak 23 ton in ga Amerikanci imenujejo "okovani plazilec". Ta tank spada po svoji kakovosti med srednje tanke, čeravno ima vse prednosti teškega tanka. Uporaben je v vsakem terenu. Ne ustraši se tankovskih zaprek, niti jarkov niti močvare. Je izredno okreten in drvi lahko z brzino 80 km na uro. Ta tank izdelujejo tver-nice "Chrysler Corporation" v Detroitu na prostoru, kjer so lansko pole-7je še želi žito. Do konca tega leta bodo tvornica dobavile na stotine veh oklepnih vozil.
Na Angleškem je 12,okt«, pozval Lord Beaverbrook angleške delavce, nnj napnejo vse sileft da se bo proizvodnja tankov še povečala. "Mi potrebuj e mo 30.000 tankov"je dejal minister za vojno proizvodnjo. Silna potne oa tankov se je posebno pokazala na ruski fronti, zato so tudi Rusi SYOd° produkcijo dvignili do skrajnih meja.
KAKO SE IMAJcTNA FRONTI"V ''LIBIJI' ?
Na Libijski fronti je bojišče precej drugačno, kakfoi> pa so ga vajeni bojevniki v Evropi. Nasprotnika sta podobna dvem vojnim mornaricam, katerih ladje so zasidrane v najbolj ugodnih morskih zaklonih. Med njima leži obširno minsko polje. Vsaka vojskujoča se.stranka drži vrsto u-trjenih postojank od morske obale proti jugu, globoko potisnjenih v puščavski pesek.
Med obema nasprotnikoma se vleče obširno puščavsko ozemlje, priljubljeno lovišče lahkih motoriziranih oddelkov. Ti oddelki so ušesa in oči "usidranih vojnih, ladji". Vendar se ti oddelki ne pomišljajo:, če je treba napasti nasprotnika in ga pognati nazaj;.
Motorozirani oddelki so v frontnem delu zelo marljivi. Njihova taborišča oživijo ob nastopu jutranje zarje in patrole se porazgubijo vivse vetrove, da izvršijo zadane naloge. Nekateri poizvedovalni oddelki se nasprotniku približajo do samih utrjenih postojank. Nemci pošto- • Pajo na isti način, čeravno ne dosežejo njihove motorizirane patrole nikoli britanskih položajev.
Na obzorju se komaj za spoznanje riše zora. Tu pa tam pade osamljen strel. Včasih izzove tako posamezno streljanje bučno kanonado, ki se poleže šele v dopoldanskih urah. Človek bi mislil, da se na tej puščavski gladini, ki ne nudi nobenega zaklona,- ne more napraviti ničesar, kar bi ostalo prikrito sovražnikovem očesu. In vendar ni tako. Ob mračnem prelomu noči v beli dan je razgled po puščavi skrajno omejen in ne-siguren. Zat.o je to najboljši čas za razne manjše podvige. S poizvedovalnimi patrolami so na nogadi tudi topničarji, v prvi vrsti tisti, ki lE1ajo opravka s protitankovskim orožjem. Z vso hitrostjo in točnostjo zasedejo vse tiste važne točke, ki obvladajo smeri priljubljenih sovražnikovih sprehodov. Topovske cevi pokrivajo brezmejne karavanske poti, ki 80 jih poglobila in razširila oklepna vozila. Iznenadenja sovražnika so J puščavskem svetu najprijetnejše opravilo. Nič ni prijetnejšega kakor zalotiti nemški oddelek na patroliranju in mu pošteno nadrobiti po ne-^3 granat v jekleni trebuh. Uspehi takih jutranjih pozdravov so različ-99° Večkrat ostane ha bojišču polomljen nemški tank ali oklopni avtomo-čil, včasih pa privlečejo domov tudi po nekaj ujetnikov. Ko je jutranje aelo končano, se vračajo patrole v taborišča in z njmi tudi protitankovsko topništvo.
Po dnevi je vse polno raznih drugih opravil. Oklopne edinice in °Pazovališča stalno poročajo, kaj uganja sovražnik. Vsako njegovo pre-Dll+anje nemudoma javijo večjim edinicam na stalnih postojankah. Nočne Patrole opravljajo teške in nehvaležne posle.Pod okriljem noči preisku-Ve£° minska polja sovražnika in ogledujejo njegove utrjene postojanke.
,° .e patrole prehodijo na desetine kilometrov globoko proti sovražni-0Vl brambni črti. Pri tem delu morajo biti patrole skrajno previdne in se jaorajo izogibati vsakega, šuma in svetlobe, ki bi jih lahko izdala sov-:a2niku. Noč ima tudi tu svojo moč. Nič ni lažjega kakor, da zaideš med ^°yyažr.o patrolo, da izgubiš orijentacijo, da ti 'kompas ostane nekje v Pesku, da te zaloti peščeni metež itd. Noči so v puščavi precej hladne n včasih te zazebe prav do kosti.
Stalne eksplozije, ki se v zadnjih časih pogostokrat slišijo po dan na južnem delu fronte, dajo slutiti, da se Nemci nadalje utrju-ve3o« T° _Pa se ne pomeni, da se pripravljajo samo na obrambo. Številne
njihovih transportov na Sredozemskem morju so vsekakor znatno Ziuanjšale udarno silo germansko-laških zaveznikov, ali Nemci so ljudje, yadi ^prikrivaj o kanal o ka pod klobukom, pravijo Avstrali janci. Ogrom-d® ^oličine ameriškega in britanskega orožja pa nudijo dovolj jamstva, sč. vsak nemški poskus,približati se Nilu, izjalovil.
4. n 9® in kadar bo angleško Vrhovno vojno vodstvo zapovedalo v Libi-"-APREJ"5 bo dirka po puščavi zopet prišla do svoje veljave. Mogoče, aa ta dan ni več daleč...
e o o o e	o o o o o
^el°	~ Je zal, da nisem mogel pozdraviti prijateljev, ki so
**uga!	30 mi, da ostanete tu najmanj tri dni. Na žalost
g a• yas-1-a 9 Prajateljem Rib. že naslednji dan po vašem prihodu, taboriš-bo .l2^razn^®no ‘ . 9? 1oo le mogoče se v kratkem vidimo. Sporočite mi kdaj Vqp1?’i'1^e^a in Pišite mi na sprednji naslov. Na vsak način: DOBRODOŠLI! LonTT' -	,av !epe' in. iskrene pozdrave od našega predsednika dr.Čoka iz
z-Č " bodite pridni in poslušni ! 0 - obeh bratih, ki sta me naprosila in -formacije? zal še vedno nimam odgovora. Iščejo jih pa jih-ne more-°	3 ui. — Spomnite se danes svojcev v domovini!