Stey. 18. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino Vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 ., Naročnina se pošilja upravnlštvu v škofijsk. poslopju (Bischofliof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. V Mariboru 2. maja 1878. M List ljudstvu v poduk. Tečaj XII. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Kaj mislita in kako sodita državna poslanca g. Pfeifer in g. dr. Vošnjak o ces. kralj, glavarstvih. (Po stenografičnih zapisnikih). III. Kakor g. Pfeifer, tako se je tudi g. dr. Vošnjak v državnem zboru močno pritožil zoper sedanjo upravo, posebno pa zoper postopanje ces. kralj, glavarstev. Rekel je: „ . . . znani minister Beust, oče nesrečnega dualizma, je izustil za Avstrijo zelo nevaren izrek: Treba je Slovane pritisniti na steno. Takrat se je med narodi pričelo hujskanje, ki je glavni vir slabosti, raz-devanja in onemoglosti Avstrije. Ker se namreč 16 milijonov avstrijskih Slovanov ne da z peresom spraviti iz sveta, treba je bilo izmisliti dualizem, t. j. avstrijsko cesarstvo razklati na dvoje, eden del izročiti gospodstvu nemške ustavoverne stranke, drugi del pa prepustiti Magjarom in tako Slovane povsod spraviti v manjšino ter celemu svetu pokazati, da so v Avstriji le ustavoverski Nemci in šopira-joči se Magjari tisti ljudje, z katerimi je v političnih zadevah treba računiti. Konečni uspeh tega početja je že dovolj žalosten: popolna zmešnjava v notranjih, občutna slabost v zunanjih zadevah. Finančni minister nam je sicer resnil, kako bo kmalu zopet bolje postalo. Da ni postalo bolje, ampak da prihaja vedno huje, to čutimo vsi. Prav za prav pa tudi bolje postati ne more, vsaj po novih volitvah ne, če se bode še za naprej tako volilo, kakor dosedaj, namreč po volilnih redih, ki kmetskemu ljudstvu, t. j. ogromnej večini vsega prebivalsta, krajšajo volilne pravice in število poslancev, potem pod pritiskom uradnikov in upli-vanjem vladinih kandidatov na volilce. Sedaj prava volja volilcev skoro ne more več na dan. Vladino pritiskanje na volitve se silno močno in včasih prav nesramno šopiri v slovanskih in slovausko-nemških deželah, to pa pri vseh volitvah: za srenj-ske in okrajne zastope, za deželni in državni zbor. Posebno hudih skušenj smo v tej reči doživeli na Kranjskem. Tukaj je vsled vladinega pritiskanja edenajsti del prebivalcev, t. j. peščica nemških Kočevarjev in nemčurjev, pridobil večino v deželnem zboru kranjskem. Na Dolenjskem se je vršilo najnesramniše kupovanje glasov za vladinega kandidata. Poznej na prizadetje nekterih poštenih vo-licev pričeta sodnijska preiskava je hude reči spravila na dan. Na enkrat se pa preiskava vsled ukaza c. k. višje sodnije vstavi, ker bi ovače vla-dini kandidat preveč bil osramoten. Ker pa vkljub vsestranskemu pritisku vladini kandidati od Slovencev vendar niso bili izvoljeni, začeli so se ces. kralj, okrajni glavarji ljudem ponujati za kandidate. Pri zadnjih volitvah za deželni zbor kranjski je kandidiralo 5 glavarjev, 2 sta bila res izvoljena, 3 so pa propali. Glavarja izvolili so nemški Ko-čevarji in pa veliki posestniki, kmetske ljudstvo jih je vse zavrglo, kar dovolj označuje politično zrelost in samostojnost dotičnih volilcev! Lepi zgled na Kranjskem je vplival tudi na Štajersko, kjer se je za ravno kar ustavljene volitve za deželni zbor v kmetskem volilnem okraju mariborskem imenoval za kandidata zraven Seidla tudi tamošnji ces. kralj, okrajni glavar Seeder, in mogoče je, da bodo še drugi glavarji za njim potegnili. No, okrajni glavar v lastnem okraju res lebko kandidira in ima mnogo upanja za se. Kajti občinski predstojniki so vsled marsikaterih službenih opravkov ž njim v vedni dotiki in od njega v marsičem odvisni. Dalje vsled čudne sostave okrajnih šolskih svetov je okrajni glavar načelnik vsem okrajnim šolskim svetom svojega političnega okraja. (SI. Gosp. so dobro znani učitelji, ki so za g. Seederja agitirali. Uredn.) Njegovi uradniki vodijo volitev volilnih mož, glavar sam pa vodi kot politični komisar volitev samo ter imenuje del volilne komisije. Se li da posel nepristranskega političnega komisarja pri volitvi strinjati z poslom kandidata ? Ali ni to pripravno vsaj sum in nezaupanje vzbu-. jati pri njemu nasprotnih volilcih? Gospoda moja pri vseh politično zrelih narodih velja, da se posel ljudskega zastopnika ne strinja z poslom političnega uradnika. Zato pa trdim, da, če so zastopništva, ki bi imela biti izraz prave in proste i volje ljudske, sostavljena na taki podlagi, da ko- mandirani preglasujejo število prosto izvoljenih, se nikakor ni čuditi, ako se narodov polastuje neka silna nevolja in opravičeno je obupavanje, da bo res kedaj bolje". [Res je, dobro, dobro]. Gospodarske stvari. Sočivue vrtne grede z gnojem, maliom itd. pokrivati je koristno. M. Skušeni vrtnarji, kakoršni so posebno na Francoskem, pokrivajo obdelane in obsejane vrtne grede, predno si rastline, ki na njih rastejo, same sebi dosti sence ne delajo, z gnojno plastjo pokrivajo, ki je l'/s—13/4 palca debela. Namesto gnoja se lahko tudi vzame stelja, rezanje, staro čreslo, mah in druge podobne snovi. Tako pokrivanje ima za lahko in težko zemljo razne in velike koristi. Prst v gredi pokrita od take plasti delj časa vlažna ostane, prihrani se tedaj mnogo težavnega in mudnega polivanja. Zemlja, zlasti težka, se varuje strdenja, ne nareja se po vrhu skorja, ki se pozneje na široko razpoka in tako rastlinam kvar dela. Tudi ostane delj časa prst rahla in je ni treba tako pogosto okopavati. Gnojna plast ali kterekoli snovi varuje zemljo in posebno korenine vročih solnčnih žarkov, da ne morejo tako brž in silno škodovati. Tudi plevel pod tako plastjo ne more tako hitro rasti, prihrani se toraj trudno in mudno pletje. Zemlja z tako odejo zavarovana je zmerno vlažna, zmerno pregreta iu vzrahljana in pride rastlina tudi kmalo do prave godnosti. Tako pokrivanje z gnojno plastjo semenskih, presajavnih in požlahtnivnih gred v drevesnicah je posebno priporočanja vredno. Tudi pri novo presajenih sadnih drevesih je zelo koristno. Francoski vrtnarji začno vrtne grede, na kterih sočivje v vrstah posajeno, in le na takih se da ta način pokrivanja popolnoma izpeljati, konec maja ali začetek junija pokrivati, ko je zimska vlaga že skoraj izpuhtela. Gnojna odeja se pa odpravi brž ko so sočivne. rastline dosti močne in nekaj časa, predno se greda okoplje. Gnojne plasti pa ni treba iz grede proč spraviti, ampak se more tudi v gredo podkopati. Samo po sebi pa se razumi, da je to delo v vročih poletnih mesecih posebno 'jo dolgo in težko pričakovanem močnem dežju ali pa po močnem poškropljenju posebno dobro iu izdatno. Naša domača kokoš. M. Cena jajc in pišet od leta do leta bolj raste. Domača naša kokoš zasluži toraj našo posebno skrb in pozornost. Od narave je kokoš navadno le bolj za toplejše kraje vstvarjena. Vendar pa se je skoraj črez celo zemljo razširila. Kdor pa hoče pravo korist od nje imeti, ji mora tudi skrbno streči. Strežba kokoši pa obstoji v rednem krmljenju, kar se mora z kuhanim krompirjem, ovsem, ajdo itd. zgoditi. Kokoši domači je vendar le malo pokladane krme potrebno. Ona se redi najbolj po dvorišču, vrtu in polju od črvov, raznega mrčesja, in trave, kakor se takih reči okoli hiše dosti nahaja. Treba pa je ji za dobro in čisto pitno vodo skrbeti. Smrdeča voda, kakor se sem ter tje po dvorišču steka, ji škoduje. Po taki slabi pijači prenehajo dostikrat nesti. Brž ko se pokaže, da hoče koklja valiti, naj se ji podložijo jajca, vendar ne preveč. Kar jih je črez deset, to je odveč, ker jih koklja ne more jednakomerno pregrevati. Dokler koklja vali, se ji mora pa tudi marljivo krme in pijače podajati, da jej ni treba za delj časa z gnezda iti in jajca zapustiti, da se razhlade, kar bi vse valjenje tako rekoč v nevarnost spravilo. Brž ko se piške izvalijo, se jim mora, posebno ob hladnejšem vremenu za topel kraj skrbeti, v kterem se morejo vzdržavati. Koklja z malo družinico se sme o lepem in toplem vremenu ven na dvorišče spuščati. Za hrano jim služi najbolj pšeno, sredica belega kruha, drobno zrezana jajca itd. Posebno za frišno pitno vodo se jim mora skrbeti. Jesti v prvem času jim pomaga koklja sama. Za kokljo naj se izbere vselej močna in pogumna kokoš, da more mladiče braniti proti mačkam in drugim znanim sovražnikom mladih pišek in da gleda, da so mlade živalice vedno zbrane, ker sc sicer rade razkrope tako, da jih je pozneje težko najti. Piške v roke jemati ali pa pustiti, da se otroci z njimi igrajo, ni dobro. Vse to mlade živalice v rasti le zadržuje. Po zimi je domača kokoš kolikor mogoče na toplem imeti zlasti ob hujšem mrazu, ker vkljub močnemu in gorkemu perju, le predostikrat mraza zboli in pogine. Kurji hlev mora kolikor mogoče proti pre-puhu zavarovan in če le mogoče proti solncu obrnjen biti. Kdor tako za svoje kokoši skrbi, ta jih bode imel zdrave in obilno dobička od njih. Nevarnost pred hrošči. Leto 1878. je hro-ščno leto, in se nam je bati, da požrešni hrošči store mnogo škode tako, kakor pred 3 leti. Kajti letos sc jih bode zopet neizmerno veliko prikazalo tam, kder se 1. 1875. niso marljivo pokončavali in poznej jihove ličinke, katerim sploh pravimo: ogrci, uničevale. Iz jajčič, katere so 1. 1875. hrošči nalegli, izlezli so ogrci, ki bodo letos kot kebri t. j. popolni hrošči prikazali se na den. Skoda, katero ogrci delajo, je mnoge večji od one, kojo hrošči pouzročujejo z tem, da drevesom požrč potrebno perje in listje. Toda ogrcem samim je težko priti do živega in je torej še najbolji pomoček zoper nje, če hrošče marljivo lovimo in pokončavamo. To se najleži godi po jutrih tako, da se iz dreves in vej hrošči stresejo, pober6 in z vrelo vodo po-parijo in tako pomorijo. Poparjeni hrošči se lehko porabijo za kompost ali se perutnini ali svinjam kot hrana položijo. Po jutrih so hrošči zavolj hladne sape nekoliko otrpnjeni in se torej v ranih urah najleži dajo iz dreves, potresti in pobrati. Kakor pa drugod, tako tudi tu zdajo največ združene moči. Vsi posestniki ene okolice ali srenje morajo se poprijeti pokončavanja hroščev in zoper lenobne mudneže ali hudobne kujavce zamore skrben in čvrst predstojnik postopati z kaznimi v denarjih. To pravico jim daje štajerska deželna postava od 10. dec. 1868. na kar „Slov. Gosp." svoje čestite bralce pozorne stori ravno sedaj, ko se nam nevarnost pred hrošči bliža. Čemu so postave, če pa v potrebi nihče na nje ne zmisli, nihče ne mara? Najboljše postave so zapstonj, če ostajajo samo na papirju, djanski se pa nikoli ne rabijo. Nekatere srenje so pokončavanje hroščev tudi tako pospeševale, da so iz srenjskih dohodkov nekaj denarjev za premije odločili. Vsak, ki je županu prinesel, na primer mecen hroščev, je dobil nekaj plačila v denarjih. Že z nekoliki goldinarji se je tako odvrnila velika škoda in na Tirolskem so na ta način hrošče skoro popolnem iztrebili. Hrana ali piča iz poparjenih, posušenih in zmletih ali stolčenih hroščev je močna, ker ima po 64% gnjil-čevih in po 7% maščobnih tvarin. Taka hrana je izvrstna zamet za svinje, vendar preveč se nje ne sme na enkrat vzeti. Isto velja tudi, če se kokošim in racam hrošči dajejo. Viua iz Slovenskih goric so zavolj svoje ugodne razmere gledé kisline in alkohola jako čislana namizna vina. Posebno za prijetno mešanje z slatino in mineralnimi vodami iz Radinja, Johannisbrunna itd. so jako pripravna in od krč-marjev pa tudi zasebnikov iskana, in vselej dobrih kupcev dobivljajo. To pa tudi zaslužijo, posebno ona iz mariborskih, cmurečkih in radgonskih krajev, se vé, če so prav na tu m a vina ter ne po novošegnem slaboglasnem popravljanju popačena. Pred leti tega pri nas nihče ni delal. Pošteni vino-gradar je mošt, kakoršnega je iz grozdja dobil, tudi pustil in če je pravilno pretakal v suažnih sodih, priredil pravo slovenje-goriško vino, ki je bilo njemu in celemu kraju na čast in korist, ker se je lehko prodalo. Žali Bog, da temu ni več vseskozi tako! Priteplo se je k nam mnogo tujcev, ki vina nakupijo, kolikor le mogoče, ga potem v svojih kletih mešajo, popravljalo, da zadobi celó drug okus, drugo razmero kisline in alkohola, včasih tudi drugo barvo, to pa na veliko škodo vinogradarjem. Kajti gori omenjeni način popravljanja ali prav za prav pačenja naših vin, je pivce in kupce splasilo. Kdor se je enkrat takega vina napil, v katerem se pogosto še vidi glicerin, tega je gotovo želodec in glava z lasi vred bolela; in kupec, ki je enkrat dobil namesto naturnega le ponarejeno vino, ta se gotovo ni več oglasil pri nepoštenem prodajalcu, ampak se je kam drugam obrnil, morebiti na Ogersko, ali pa je skušal vino pri vino-gradarjih samih kupiti. To so večji posestniki tudi kmalu zapazili in so začeli svoja vina okoli št. Martinovega v javnih prej po novinah razglašenih licitacijah ali dražbah prodajati. Uspeh je bil res srečen. Kupcev je toliko navrelo, da je vina zmanj- kalo. Take licitacije napravljajo cerkvena pred-stojništva: sv. Peter pod Mariborom, sv. Barbara, sv. Martin, Kamca, sv. Marjeta, Jarenina, sv. Juri, št. I!j, Svičina itd. grajščiue Ernauž, Strass, Bruun-see itd. Da bi se pa tudi menjšim vinogradarjem, se vč kateri tudi res pošteno svoja vina priredijo za prodajo, namreč brez nepotrebnih dodatkov in brez krsta, dala prilika do enakih licitacij, je svetovati, da se združijo v vinska društva. Ta bi naj v Mariboru, Pesnici, št. Ilju, Spielfeldu itd. Cmu-reku, Radgoni itd. najela kleti in napravila javne vinske dražbe. Mariborska podružnica štajerske kmetijske družbe je sicer sklenola napraviti vinske sejmove. Vendar preden bodo počasni gospodje in večjidel sami nemškutarji kaj storili in zlasti tudi z slovenskim kmetom v boljšo dotiko stopili, utegne še dokaj vode po Dravi odteči! Želeti je torej, da bi pogumniši in spretniši ljudje važno reč v roke vzeli! M. Ruska bela redkev. Seje se ta sorta red-kve, ktero posebna debelost in nježno, okusno meso za pridelovanje priporočuje, v drugi polovici meseca junija. Odbero se ji toplo ležeče, močno redivne, vendar pa ne na novo pognojene grede 1'3 metra široke, na ktere se potem seme v vrstah 30 centimetrov vsaksebi, seme po 2 centimentra v vrsti globoko. Mladi redkvi se mora pridno pri-livati, čisto pleti in pozneje tudi ogrebsti. Prostori med vrstami se z kratkim gnojem pokrijejo zoper razen mrčes. Jeseni predno začne zmrzovati se redkev popiplje in v kleti v pesek zagrebe. Me-tenica se jim pri ti priliki do srčnih peres poreže. Kar metenice po ¿imi na novo požene, to se poš-čiplje in kot okusna salata porabi. Kdor si hoče sam semena prirediti, mora najlepše prezimovane redkvi izbrati in na solčnem mestu sred maja na vrtu posaditi in dokler se obkoreninijo jih dobro zalivati. Rastlike se potem k palčicam privežejo in brž ko seme v glavicah zarudi, porežejo in na suhi kraj povesijo, da seme popolnoma dozori; 20 gramov semena te redkve velja okoli 35—40 krajcarjev. Dobi se prej ko ne pri Berdajsu v Mariboru. M. Pomoček zoper krvni mrtvoud pri ovcah. V nekterih krajih se poslužujejo zoper to hudo bolezen ovčjo z pridom antimona in sicer takole: K soli, ki se nekaj bolj na debelo stolče, se vzame na 100 ovac 9 deka antimona kot bolezen odvra-čivno sredstvo, ko zdravilo pa še enkrat toliko. Kot odvračivno sredstvo se podaja ovcam vsaki teden po enkrat, ko zdravilo pa vsaki dan ali vsaki drugi dan. Poda se ovcam vselej takrat, ko se z paše povrnejo. Antimon se dobi v stacunah materijalnega blaga. Sejmovi. 6. maja Maribor, Središče, Brežice; 8. maja Napolji, Sevnica; 9. maja Ernauž; 10. maja sv. Primož pri Celju; 11. maja sv. Magdalena v Mariboru. Dopisi. Iz Celja. Lep kine, namreč novo podobo Matere božje sv. rožnega venca je dobila naša farna cerkva. Omenjam te prelepe podobe zatega voljo, ker jo je napravil domač slovenski umetnik, namreč g. Ivan Franke, slikar v Ljubljani. Omenjati moram s pohvalo tudi okusnega okvira za to podobo iz delavnice gosp. Fr. Krašovica, pozla-tarja v Celju. Naj nikdo, ki po svojih opravkih v naše mesto pride, ne opusti, to izvrstno delo domačih umetnikov pogledati. Ta dva mlada moža, ki sta že po mnogoterih krajih naše domovine v splošno zadovoljnost svoja dela izvrševala, smemo s dobro vestjo vsem priporočati, kteri želijo cerkvam novih podob naročati, altarjev popravljati itd. Res sramotno, da se pogostoma taka dela ptujcem ali pa tudi domačim mojstrom skazam izročajo, med tem, ko naši domači umetniki, ki zamorejo delo veliko boljše in cenejše izvršiti, brez dela ostajajo in morajo na to misliti, da bi si kje na ptujem kruh služili. Zgoraj omenjena podoba velja 16011., okvir 40 fl. Od Save. (Samomor) se je zgodil na veliko soboto v Zaplazah na Dolenjskem; še mlad posestnik se je ustrelil. S svojo ženo se je često-krat skregal, kar se je tudi zadnji večer njegovega življenja zgodilo. Prišel je namreč precej vinjen domov, vsede za peč in nekoliko zakolne ter pravi svojej ženi: kdo je gospodar pri hiši, ti ali jaz? Nicoj mora enega vr . . vzeti, tebe ali mene. Oudaj stopi izza peči, vzame puško v roke, nabito z se-kanci ali „šreteljni", ter nameri na ženo, da bi njo ustrelil. To bi se bilo gotovo zgodilo, ko bi stara mati ne bila hipoma zmes stopila. Tašico je tako smrti otela. Toda razsrdjeni sin udari z puško ob tla, nastavi cev proti sebi, puška takoj poči in mu vse strelivo sproži v trebuh, v nekolikih minutah je bil mrtev, spregovoril je še samo te besede: mati, jaz sem proč, molite za me! Iz Podsrede. (Nezadovoljnost z srenj-skim predstojništvom) postaja pri nas čedalje večje, odkar je ničvrednim fantalinom in po-nočnim potepuhom na prosto voljo dano, po trgu razsajati, ljudi napadati in pretepavati. Srenjski zastop se za te neporednosti nič ne briga. Smo si pa tudi res nekaj sami krivi, ker smo pri zadnji srenjski volitvi tako malo pomislili, komu da smo svoje zaupanje in glasove oddali. Imamo namreč dokaj vrlih in pogumnih mož, ki bi gotovo in pridno skrbeli, da bi občina v lepem redu bila, trgu na čast in veselje. Ali ti moževi so se prezirali. Zato pa bodemo do novih volitev z sedanjim srenjskim zastopom morali shajati, kakor bodemo mogli. To pa slobodno že sedaj rečemo, da pri novih volitvah sedanji predstojnik in jegov svetovalec ne bodeta nikoli več vlovila večino glasov. Konečno še omenim, da si tudi tukaj že zadolženi posestniki skušajo z tem pomagati iz zadreg, da od lastinske pravice sami odstopijo in posestvo v gruntnih knjigah na ime svojih žen prepisati dajo. Upnik se potem lehko obriše, ker nima dolžniku kaj vzeti. Ljudje pravijo o takih moževih, da so ženam svoje hlače prodali! Iz Babinec pri Ljutomeru. (Setve — lepšanje cerkve). Sneg je pri nas po malem kop nel in dolgo ležal, zato je tudi pokončal precej žita, ki se je pa zopet prav dobro popravilo; tudi pšenica je trpela pod snegom, pa ne veliko. Obojna setev, zimina in jarina, dobro kaže in lepo raste. Vinograde smo zamogli o pravem času oko-pati in prav po ceni, kakor še malo kedaj. Trs ni nič škode trpel po zimskih mrazovih, les je zdrav in očesa krepko poganjajo, nadjati se za-moremo dobre vinske letine; isto velja tudi o sa-dunosnem drevju, ki kaj lepo cveti in nam je velikonočne praznike zraven živahne strelbe in pogostih ognjišč neizmerno vesele delalo. Naša farna cerkev je bila 1. 1874 v njenem prednjem oddelku na prizadetje takratnega provizorja č. g. Fr. Oz-naeca olepšana in stene z podobami ozalšane; sedaj se bo isto zgodilo tudi v njenem zadnjem oddelku. C. g. župnik Božidar Sinko so reč v roke vzeli in farmane poprosili za doneske, kar bo vsak po svoji zmožnosti rad storil in pripomagal, da bo cela hiša božja olepšana. Politični ogled. Avstrijske dežele. Med tem, ko nekateri vladini listi trdijo, da Avstrija ostane popolnem mirna, če pokne rusko-angleški boj, slišimo vedno več glasov, ki pravijo, da bo Kmalu sklicana cela avstrijska vojna; oddelek te vojne pod poveljništ-vom generala Rodiča bo 200.000 beguncev spremljal domov in zašel Bosnijo, Hercegovino in Albanijo. Nekaj resničnega bo že na tem, ker so na Dunaji vsi ministri, tudi magjarski, okoli cesarja zbrani in se vršijo neprenehama posvetovanja. Veliko se prizadeva nagodbo z Ogersko dovršiti, da bi Avstrija dobila prosto roko in večjo veljavo v vnaujih zlasti turških zadevah; ali Magjari se ustavljajo našim pravičnim zahtevam in vse pogajanje se je zopet razbilo. Zato hočejo sedaj ministri staro nagodbo za 2 leti podaljšati, ali pa počakati na izid novih volitev za ogerski zbor. No, in tedaj je mogoče, da svitli cesar tudi dunajski državni zbor razpustijo. Sicer sta pa obadva, dunajski in ogerski, državni zbor 30. aprila začela zopet zborovati. Početkom maja se je imenovalo veliko novih generalov in oficirjev, 750 kadetov je prejelo čast lajtenanta; grof in minister Andrassy pa je postal feldmaršal-lajtenant. — Cesarjevič Rudolf potuje sedaj ob Donavi na Ogerskem in se preseli sredi maja v kraljevski grad Hradšin v Pragi na Češkem ; nadvojvoda Friderik se je podal k razstavi v Pariz in tudi brat cesarjev nadvojvoda Kari bo kmalu tje šel. — Kranjska je dobila te dni svojega novega deželnega predsednika gosp. barona Kallino, ki se je precej Slovencem prikupil z tem, da je predstavljajočim se mu uradnikom naložil, naj bodo strogo pravični in se naj ne vtikajo v nobene strankarske zadeve. Tako je prav, Slovenci smo zadovoljni, če se nam le pravica priznava, posebnih milostij ne zahtevamo. Uradnike, ki so ondi veliko delali za liberalno-nemško stranko, so te besede jako poparile. — Zadnji čas je slišati o velikih požarih na Ogerskem: mesti Bartfeld in št. Miklos ste skoro do tal pogorele, 2000 stanov-nikov je brez strehe. — Znameniti ogerski poslanec in vodja konservativcev, baron Sennyey je poslanstvo odložil, kar ni samo njegovih prijateljev, ampak vse Magjare osupnilo, ker so ga vsi jako čislali in torej neradi jegovo postavodajalno sodelovanje pogrešajo. — Veliko sramoto je Hrvatom napravil hrvatski poslanec in župan v Kraljeviči v hrvatskem Primorskem; mož je za 27.000 gld. tamošnjo hranilnico opeharil in menjic ponaredil v znesku 9000 fl. — V Dubrovniku je začel izhajati nov list: „Slovinac" in v Vukovari izide 15. maja prva številka: „Sriemski Hrvat", kojega izdaja tamošnja katoliška-tiskovna zadruga; list bo uredoval odvetnik g. Dragotin Alt. — Goriški Slovenci so pismo ali adreso do svitlega cesarja v katerem povdarjajo svojo zvestobo do cesarske hiše in zavračajo želje lahonov, ki hočejo Goriško Italiji v žrelo vteknoti, oddali pri ces. kralj, namestniku v Trstu. Namestnik baron Pino je od bornike, ki so pismo prinesli, v imenu društva „Sloge", prav uljudno sprejel in obljubil adreso izročiti cesarju! Vnanje države. Prvo okrožno pismo Leona XIII, do vseh škofov kaže, da je katoliška Cerkva dobila Piju IX. vrednega, razsvitljenega in krepkega papeža naslednika; pismo je storilo velik utis tudi pri sovražnikih krščanske vere. — Italijanski kralj je avstrijskega poslanika barona Haymerla z redom italijanske krone počastil, a med tem zaporedom zborujejo laški rogovileži in tirjajo Trst in južno Tirolsko; iste baže ljudje zahtevajo v Milanu in Rimu, naj se katekizem popolnem iz šol spravi in mešnikom vstop v učilnice postavno zabrani. Glede turških homatij stoji Italija popolnem na prusko-ruski strani in je te dni od angleških ministrov tirjala, naj izpovedo, kaj hočejo z Turčijo, če novih naredeb vsled rusko-turške vojske ne trpijo ? Angleži na to niso nič odgovorili in se jezijo tem bolj, ker se jim tudi Bismark grozi. Angleži so namreč namenjeni 40 oklopnic v Baltiško morje poslati in ruska mesta: Kronstadt, Petrograd itd. postreljati ali vsaj rusko kupčijo ondi motiti; ali Bismark je vse sosede Baltiškega morja zoper Angleže združil, da bodo angleškemu brodovju vhod prepovedali; general Moltke je zarad tega odpotoval na Dansko in v Švedsko. Bismark je naglo zbolel, koža nad trebuhom se mu je vnela, toda sedaj mu prihaja že bolje. — Ruski car je obadva brata, Nikolaja in Mihaela, domov v Petro- grad pozval na posvetovanje, kaj storiti nasproti žaljivemu in Rusijo na boj silečemu postopanju angleške kraljice in jenih ministrov? Nepovoljno je tudi to, da je modri in jako stari ruski minister Gorčakov čedalje bolj bolehav; slišati je celó, da mu bodo grofa Šuvalova dali za začasnega namestnika. Knez Dolgorukov je v Moskvi zbral mož iz vseh gubernij ali političnih okrajev; sklenili so, da ima vsaka gubernija na svoje stroške v Ameriki 1 ladijo roparico kupiti, ki bodo angleške kupčijske ladije lovile in v morje pogrezavale. — Francoski republikanci so sklenili po skončani razstavi pričeti občno zatirovanje katoliških šol, vseučilišč, samostanov itd. sploh pravo freimaurersko preganjanje sv. Cerkve. — Angleški ministri že tako žaljivo zoper Rusijo govorijo, da mora res kmalu priti do vojske; pravijo, da se jim mora Rusija ponižati in pokoriti v Aziji in Evropi; tega slavni ruski narod ne bo trpel, angleška ošabnost se bo morala v krvi potlačiti in zadušiti. Turške homatije. Sultan in jegovi ministri se delajo Rusom prijazni, ali v resnici z Angleži držijo in se pripravljajo na boj ; okoli Carigrada delajo šance, v Aziji nabirajo 95.000 novincev, Šumle, Silistrije in Batuma nečejo Rusom izročiti, kakor so storiti obljubili, kupujejo orožje, pustijo Angležem povsod rogoviliti med mohamedauskim prebivalstvom. To se je tem posrečilo posebno v Rodopskih planinah, kder se je 25,000 mohame-dancev vzdignilo zoper Ruse ter so začeli strašno kristijane ubijati in bolgarske vasi požigati; blizu Filipopelna so celó ruski tabor vzeli, vlovili 1000 ruskih vojakov in 4 kanone zaplenili; vsi so dobro orožani in z strelivom prevideni, angleški oficirji jih pa vodijo. Raztresene ruske čete so v veliki nevarnosti, pri Demotiku je bilo 500 Rusov ubitih; tudi v Armeniji so se divji Lahazi vprli Rusom; z pomočjo Angležev so v Tesaliji sklenili 5dnevno premirje z grškimi vstaši. Sploh Angleži delajo z svojimi pripravami za boj vedno več poguma Turkom, da še enkrat ti poskusijo bojno srečo zoper Ruse. Po Marmorskem morju celo blizu do Carigrada plava 40 strahovitih angleških oklopnic; v Galipolji so angleški vojaki stopili na kopno in prav na tihem zaseli tamošnje turške šance; iz Anglije, iz Indije in iz Amerike so sedaj ladije z vojaki na poti v turške dežele, Egipčanski vice-kralj jim je obečal 25.000 mož, Grško 55,000 mož. Temu nasproti so tudi Rusi prisiljeni pripravljati se na še večji boj, kakor so ga lani imeli. Delajo priprave v Evropi, Aziji in Ameriki. Junaški general Črnajev, znan iz srbske vojske, gre v Taškend ter bo skušal Angležem v Aziji posebnov Indiji priti do živega, v Ameriki kupujejo ladije roparice, v Armeniji prevzame poveljništvo general Miljutin, v Evropi pa je namesto velikega kneza Nikolaja, ki je 30. aprila se od vojne poslovil in odpeljal v Odeso, postal glavni poveljnik, general Totleben, slavni dobitnik Plevne; z Rumuni so se Rusi zopet neko- liko pogodili, z Srbi in Črnogorci zvezo ponovili, zoper mohamedance v Rodopski planini odposlali dovolj vojne sile, ki bo vstajnike krvavo kaznila. Zarad Silistrije, Šumle, Varne in Baturna so pa sultanu dali 5dneven obrok; če se v tem času trdnjave ne izročijo Rusom, se prične zopet boj! No, in ta boj utegne biti silen pa tudi odločilen za Turke in za angleški upliv v izhodni Evropi! Bolgarski deželni zbor je sklican na 13. den maja. Za poduk in kratek čas. Celje in njegova okolica. (Zgodovinsko - krajepisna črtica.) V. Celjska okolica je brez dvoma na Štajerskem ena najlepših. Na drobno jo popisovati bilo bi brez koristi in težavno delo; kajti lepota se leži pokaže, nego popiše ali dopovč. Okoli Celja je mnogo torišč, od koder se z enim pogledom pregleda cela rajska okolica. Najbliže mesta je tak razgled od sv. Jožefa, potem od Gornjega Celja, od sv. Miklavža in z Lise. Ako jasnega jutra prideš k sv. Jožefu, kedar še solnce na vzhodu stoji, vidiš v najlepši razsvetljavi podobo pred seboj, kakoršno si komaj slikarji v domišljiji ustvarijo. Ravno pod teboj leži snažno Celje. Naravnost naprej zrež po lepi Savinjski dolini, katero kot srebrna pasa opasujeta na eni strani Savinja, na drugi velika cesta. Na desno pelja druga cesta skoz Hudinjsko in Voglanjsko dolino proti Vojniku. Te lepo obdelane doline so pokrite z gostimi vesnicami, med kterimi se tu in tam povzdigujejo visoki zvoniki cerkva in bele graj-ščine. Na severno stran robijo dolino prijazni hribi z rodovitnimi vinogradi, sadunosniki in njivami, na južni strani pa stražijo visoke gore pokrite z temnim lesovjem, zakrivajoče bogato pre-mogovo rudo. Najvišji vrhunci so Lisce, Gozdnik, Mrzlica itd. Ravno spredi zapira Dobrol Savinjsko dolino, čeznj pa molijo svoje plešaste glave mogočni velikani Solčavskih planin: „Košata Radoha, visoka Ojstrica, Gorjata Rinka in zobata Olšova". — Proti severu in vzhodu razgled ni prost, pa če malo više stopiš „nagauge", prikažejo se ti v naj-različuiših podobah vrhunci znamenitih hribov p. Konjiška gora, sv. Uršula pri Dramljih, Boč, Ro-gačka gora in proti jugu Pečovnik, Tolst itd. Podnebje je sploh milo in vremenske razmere so jako ugodne. Vročino lajšajo po letu nagle spremembe vetrov in pogosto deževje; po zimi pa preostri mraz zabranjujejo rahle od zahoda pihljajoče sape. Zemlja ni ravno jako rodovitna, kajti po Savinjski dolini je na mestih preprodnata ali pešnata, ob Voglajm pa mužasta, vendar se pridelujejo tukaj vsi po Štajerskem navadni pridelki. Vino je dobro, zlasti proti Konjiški strani, sadje po Rožni dolini in v Galiciji izvrstno. Prebivalci so zdravi in krepki Slovenci, tudi v dušnem oziru jako zmožni; žali bože, da imajo premalo spodbude in poduka, ker v šolah se tudi njim mesto izobraževanja pogosto le nemška kultura vbija. Zgodovina celjskega mesta in okolice. Začetek celjskega mesta je skrit v temni starodavnosti, zato ne vemo, kedaj da je nastalo. Prvo poročilo, ki ga imamo o krajih, kder zdaj Celje stoji, nahaja se pri greškem zgodovinarju Herodotu, ki pravi, da so tod prebivali Sygini. Ker pa v liguriškem jeziku beseda Sygini pomeni toliko kakor Panonci, ki so tudi v teh krajih prebivali in bili slovenskega roda, smemo sklepati, da so prvotni stanovniki v celjski okolici bili Slovenci. Naš Mali Štajer je takrat spadal pod dve pokra jini: Panonijo in Norik; meja med obema pokrajinama je držala od Lise pod Loko čez Bohor za Planino nad Boč, tako da je mesto Celje stalo v Noriku. Da so pa v obeh pokrajinah od začetka prebivali enaki stanovniki, pričajo nam razun gerej omenjenega vzroka tudi ostanki starodavnih spominkov, imena gora, vasi in krajev. L. 186. pred Kristusom so prihruli čez planine Kelti, ki so v krvavih bojih prvotne stanovnike premagali in se med njimi ustanovili. Kakor nekteri menijo, so ti Kelti mesto Celje ustanovili, ker bojda beseda Cel ali Cil v keltskem jeziku pomeni skrivališče, zavetje in je v rodu z latinsko besedo cella, nemško Keller. Prvokrat je omenjeno mesto Celje v pismih latinskega pisatelja Plinija staršega, ki je živel okoli leta 76. po Krist. Ta našteva mesta v Noriku in med njimi se nahaja tudi Cele j a. Klau-dij Ptolomej (f 147 p. K.) imenuje Celejo naj-skrajno mesto v Noriku, 36 milijarij od Ptuja oddaljeno; Ph. Klaverij pa to daljavo računi na 35.000 korakov. Toliko smemo za gotovo reči, da so Rimljani 1. 33. pred Kristusom dobivši Doljni Norik v svojo oblast, mestice Celje že najšli in tudi njegovo važnost hitro spoznali. Celje je namreč stalo ob panonski meji in na razkrižju 3 poglavitnih cest, ki so peljale v Oglej, na Koroško, in v Panonijo ter vezale rimsko cesarstvo z vsemi severnimi pokrajinami. Zato je že rimski cesar Klaudij Rimljane v Celju naselil, ki so potem mesto imenovali Klaudija Celeja. Rimski naselniki so mesto hitro povzdignoli in razširili. Celje je imelo čast rimskih municipij, in je bilo sedež rimskih prokonšulov, izmed kterih so bili 4 na cesarski prestol povzdigneni, namreč: Pertinaks, Septimij Sever, Valerijan in Avrelijan. Tudi vojaški poveljnik Doljnega Norika je tu prebival in oddelek rimskih vojakov je imel svoj stan v Celju. Vsled tega se je mesto hitro širilo in bogatilo in prav verjetno je, da se je razprostiralo do sv. Marjete na Voj-niški cesti, kakor še zdaj ljudstvo pripoveduje. Sraešničar 18. Na Prekmurskem imajo mnogo judov krčmarjev. Eden izmed teh je svojemu gostu z 8 krajcerjev juhe ali župe na mizo postavil. Ali gost takoj zaupije na glas: hoj, krčmar, v tej | župi pa cota plavži. Jud se mu pa odreže rekoč: „ne tožujte ne, ali mislite, da bi Vam za 8 krajcerjev moral laket (prač) žameta v njej plavati ? — Razne stvari. (Milostljivi knez in Škof) bodo zakrament sv. birme delili od 13—27. maja v rogački in kozjanski, od 1—5. junija v jareninski in od 22— 26. junija v mahrenberški dekaniji. (Svitli cesar so darovali) 1300 fl. za zidanje dveh novih učilnic na Koroškem. (Preminola) je iz Starošinec 181etna kovačeva hči Katarina Ferlež 9. jan. t. 1. tako, da še sedaj ne vedč, kde je! (Dijaško semenišče) v Mariboru so milostljivi knez in škof 1. maja slovesno blagoslovili in odprli ter z velikim obedom v prostorni semeniški jedilnici počastili okoli 50 gostov; med temi je bil tudi okrajni glavar g. Seeder, gimnazijalni ravnatelj g. Gutscker, stavbarski mojster g. Črniček, stolni kapitel, mnogo dekanov in župnikov. (Okrajnega glavarja celjskega) g. Haasa so v Gornjemgradu napravili za častnega srenjčana zarad velikih zaslug za šolstvo. No, če so res te zasluge tolike, pa jih ovadite „Slov. Gospodarju"! (V Savo skočila) je 181etna mesarjeva hči v Sevnici in utonila. (Ogenj bljuvati) je začela gora Vezuv na Italijanskem, plameni švigajo visoko v nebo, gosti potresi strašijo prebivalce mest Neapola in Salerna tako, da bežijo na polje in morje! (Umorjen) je bil v hosti blizu Maribora pek Janez Dežman iz Stop na Kranjskem. Iz Gradca, lcder je imel delo, je obiskal znance v Ljubljani in se je vrnil nad Maribor v Gradec z 800 gold. Toda dozdevni morivec pek J. iz Rač ga je zadrgnil tako, da je sodnija sprva mislila, da se je D. obesil. Petdesetaki so peka J. izdali. (Mariborski okrajni zastop) hoče od mariborske hranilnice 4000 fl. na posodo vzeti. Zakaj ? To nam ni znano. Bravo! Kamca, kder je Seidl županil je že zadolžena, Maribor, kder prebivajo Seidlovi prijatelji, je pogreznen v dolgove, sedaj pride še okrajni zastop med dolžnike! Bravo, liberalni, uemčurski gospodarji! (Za dijaško semenišče) v Mariboru so darovali č. g. Franc Srol, župnik v Svičini 50 fl. v srebru, č. g. Jož. Flek, stolni vikarij v Mariboru 20 fl. vel. č. g. Juraj Matjašič korar in stolni župnik v Mariboru 40 fl., vel. č. g. Davorin Stranjšak, nad-župnik in dekan v Hočah 50 fl., č. g! Tribnik, kaplan v Konjicah 5 fl. č. g. Anton Suhač, kaplan pri Vel. nedelji 50 fl., č. g. Jožef Jeraj, duh. svet. in župnik v Žavcu 50 fl., č. g. Anton Borsečnik, kaplan v Žavcu 20 fl. Dalje darovali so v isti namen bi. Marica Jeraj, kuharica 10 fl. Tomaž Stražar, hlapec 5 fl. in Ana Jeler, dekla 5 fl., vsi v Žavskem farovžu. Naposled omenimo še č. g. Janeza Modica in Tinjskih farmanov, ki so darovali (pri ured. Slov. Gosp.) 20fl. Bog plati vsem! (Spremembe v Lavantinski škofiji.) Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Andr. Fekonja v Šoštanj II., Ant. Inkret v Selnico pri Mariboru, Fr. Arnuš ; v Galicijo. Kaplanija v Ulimji in tretja v Celju ostanete začasno izpraznjeni. — Č. g. Jakob Tr-stenjak je postal provizor mestne fare v Ptuju. Umrl je č. g. Andr. Kraner vikar in dosedanji provizor mestne fare v Ptuju 28. t. m. na pljučnem vnetju, star 37 let. (Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Sternad 20 gld. (ustn. in letn. dopl.), Hrovat 23 fl., Haubenreich 11 gl., Fras Jož. mlj. 2 fl. (letn.) in Godina 4 gl. (letn.), Ant. Suhač 11 gld. (poprej : že 50 gld.). Dražbe III. 4. maja Franc Savnik v Čeli 2040 fl. Jera Fekonja v Slovenskem vrhu 350 fl. 7. maja Gregor Muhovec v Brašlovcih 3825 gld. 9. maja Miha Simonič v Gornji Radgoni; 15. maja Ana Moser pri Doberni 1700 fl. 17. maja Jožef Reisinger (Letnik) 6270 fl: pri sv. Lenartu. Listič uredništva Dopisi iz Ljutomera, Polzele in i Koroškega, potem inserat g. Bergleza prihodnjič. EiOterijne številke s V Gradcu 27. aprila 1878: 62, 83, 25, 81, 21. Na Dunaju „ „ 74, 4, 14, 17, 6. Prihodnje srečkanje: 11. maja 1878. Najnovejši knrzi na Dunaju. Papirna renta 60'30 — Srebrna renta 63'90 — Zlata renta 71'60 — Akcije narodne banke 797— Kreditne akcije 202— •20Napoleon 9-88 — Ces. kr. cekini 5 80 — Srebro 107-40. Tržna cena preteklega tedna po hektolitrih. 1 HI. = 16S/,„„ vag. — 100 kilo = 1 cent in 78 '/2 funta. Mesta Pšenica >N P? Ječmen Oves Turšica Proso Ajda fl kr fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. Maribor . 9 50 6 10 5 80 3 40 6 30 6 40 7 80 Ptuj . . 8 80 6 50 5 50 3 50 6 60 6 60 6 70 Ormnž .s 90 6 50 5 40 3 25 6 60 7 80 4 17 Gradec . 9 53 6 40 6 34 3 60 6 34 6 30 5 77 Celovec . 9 42 6 41 6 52 3 12 6 18 4 46 6 14 Ljubljana 9 26 6 34 5 63 3 57 6 60 7 — 6 34 Varaždin 8 80 7 20 6 20 3 80 6 50 6 80 7 30 Zagreb . 8 90 7 — 5 20 3 20 6 40 7 60 7 40 Dunaj 1 c tč 11 55 8 60 9 75 7 35 8 65 — — — — Pešt Js 3 11 45 7 88 8 90 6 88 .7 42 5 — -- — Barve vsake vrste, bodi suhe bodi v firnež pripravljene, potem vse sorte lakov in flrnežev kakor tudi veliko izbirko dobrih penselnov priporočam poleg svojega špecerijskega in semenskega blaga po solidni nizki ceni M. Berdajs 1—3 trgovec v Mariboru. Sejmov! t Trliovljali kramarski in živinski so 17. marca (sv. Jedert), 1. maja (sv. Filip in Jakob), in 18. oktobra (sv. Lukež). Kedar sejem pride na nedeljo ali zapovedan praznik, preloži se na prvi naslednji delavni den. Sejmovi druge dni napovedani se pri nas ne vršijo. Srenjsko predstojništvo v Trbovljah. 5 Tis 2—2 Priporoči. Franjo Krašovic, pozlatar v Celju, gosposki ulici štev. 21 se priporoča preč. duhovščini in župnijskim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih pozlatarskih del, za prenovljenje altarjev, tabrnakeljnov, okvirov, za pomalanje podob in križev. Vsa ta dela opravi okusno, dolgotrajno in po nizki ceni. Tudi izdeluje cerkvene rože, šopke za sveče, vence in enake reči. Tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu je izdala in založila: Ant. Mart. Slomšeka ZBRANI SPISI. Druga knjiga: Basni, prilike in povesti. Zbral in uredil M. Lendovšek, kateliet v Ptuji. Cena broš. iztis 1 gold. 20 kr., trdo vezan 1 „ 30 „ S Prva knjiga te zbirke: A. M. Slom-šekove Pesmi se tudi še dobiva, broširan iztis po 90 kr., trdo vezan 1 fl. XX }