Uravnava Sotle. (Govor dež. posl. J. Žičkarja dne 12. aprila.) Visoka zbornica! Velikanska je škoda, ki jo napravlja Sotla, mejna reka med Štajarskim in Hrvatskim. Vsako leto skoro stopi iz svoje struge ter odnese s svojimi valovi na tiso6e meterskih stotov sena s seboj, ali pa, kadar izstopi pred košnio, zblati travo tako hudo, da se ž njo ne more krraiti živina. Tudi s tem Skoduje, da podira bregove in jemlje obrežnim posestnikom njih zemljo, kar se ponavlja leto za letom. Seno, pokošeno in nepokoSeno, voda tako ponesnaži in z blatom ogrdi, da se more rabiti le samo za steljo. Obilokrat pa niti za steljo ni ve6 rabno, ampak se mora kar s travnika zapeljati v Sotlo. Nič ne pomaga, ako posestniki snažijo in stepajo zblateno seno, vsa nesnažnost se ne da odpraviti in vsled tega se tudi živini ne more ponuditi. In 6e se v sili vendarle polaga, — ker ubogo ljudstvo ne zmore druge krme, — koliko živine zboli in pogine! In ta škoda, da živina zboli in pogine, se bržkone niti ni uradno vpoštevala. Vsak, ki se bavi s poljedelstvom, pa ve dobro, da kmet ne more skrbeti brez krme za doma6o živino in iz tega razloga tudi ne za potreben gnoj. Kjer pa se ne gnoji, tam tudi zemlja ne rodi, in niti ljudje niti živina ne dobijo vsakdanje hrane. Odkod pa naj kmet vzame potem denar, ki ga potrebuje za davke, posle in razli6ne gospodarstvene zadeve, ako v hlevih ni živine, da bi jo prodal? Kakor kača se zvija Sotla v neštetih pregibih med travniki in njivami in nobeno čudo ni, da se pogosto zajezi in izstopi; ravno zaradi neuravnanega toka se tolikokrat razlije nje voda po okolici ter ji donaša osodepolno povodenj. Naj navedem zgled! Pri železnem mostu, ki veže deželno cesto štajarsko in hrvatsko, te6e Sotla skoraj kilometer dale6 naravnost proti Savi. Pri mlinu grofa dr. Ignacija Attemsa, pa krene Sotla vsporedno s svojim preišnira tokom proti severu, naredi velik kolobar proti Hrvatski, ter se šele po približni zamudi za jeden kilometer vrne k Attemsovemu mlinu. Potem se zvija in zvija naprej proti Savi, dokler se ž njo ne združi. Enake ovinke, ve6je ali manjše, dela po celi svoji poti skozi okraje Rogatec, Šmarje, Kozje in Brežice. Po nekaterih krajih povzro6ajo preplavljenje pa6 tudi mlini s svojimi jezovi. Na pr. jez pri Sv. Petru pod gorami, vsled 6esar je ta okraj ve6krat preplavlien, ne da bi bil zajedno tudi sosedni brežiški okraj; nadalje pripomagajo k povodnji tudi stranski potoki, izlivajo6i se v Sotlo, in preozka struga Sotlina. Uradno zabeležena škoda vsled povodenj, povzročenih po Sotli, je znašala v kozjanskem okraju leta 1896, 1897 in 1898 gld. 34.205. Pridružila se je povodnji 1. 1896 tudi to6a, ki je naredila samo v treh ob6inah ob Sotli škode za 59.000 gld. Okraju Brežice je naredila po uradnih cenitvah 1. 1897 škode za 36.540, 1. 1898 pa za 51.660. Leta 1896 je bilo v kozjanskem okraju 674 posestnikov po ujmah zadetih, med njimi seveda nekateri tudi po to6i, 1. 1897 pa 71 samo po povodnji in 1. 1898 229 ravnotako samo po povodnji. V okraju brežiškem je bilo poplavljenih 1. 1897 93 posestnikov, vsi iz Kapel, števila posestnikov prizadetih po povodnji iz drugih ob6in brežiškega okraja nisem mogel dognati. L. 1898 pa je znašala škoda, provzro6ena 756 posestnikom vsled povodnji, v brežiškem okraju 51.660. Čisti dobi6ek iz zemljišč teh 756 posestnikov znaša 19.056. Škoda je potemtakem trikrat večja nego cisti dobi6ek. Toda kakor sem izvedel od popolnoma zanesljive strani, je škoda v resnici še mnogo večja nego je cenjena. Kajti marsikje iz razli6nih razlogov ne pride niti do cenitve. Pa6 malo opomorejo prizadetim posestnikom brežiškega glavarstva zemljiško-dav6ni odpisi v znesku 578 gld.! Koliko davkov se je v Kozjem odpisalo, nisem mogel dognati. V ob6ini Sv. Petra pod gorami je znašala leta 1897 škoda 2000 gld., davčni odpisi pa 277 gld. 22 kr. V omenjenem letu je imela ob6ina trikrat povodenj. Leta 1898 je bila v 5t. Petru škoda cenjena na 3285 gld. a odpisalo se }e samo 210 gld. Tega leta je dvakrat nastopila povodenj. Zemljiško-davčni odpisi so ljudem samo pesek v o6i; za take nezgode treba temeljite in hitre pomoči, da se ne bo od dne do dne ve6alo število posestnikov, trpečih revš6ino vsled deževnih nezgod. Samo v občini Kapele se nahaja 22 posestnikov, koje je nebrzdana Sotla skoro docela uni6ila; v občini Sedlarievo jih }e uradno naštetih leta 1896 10, v Št. Petru pod gorami 60 in v Lastnici 79. Dodati moramo, da je v zadnjih treh ob6inah istega leta pobila tudi to6a ter povzro6ila škode do 59.000 gld. Toda znano je, da je Sotla kakor za breziški in kozjanski istotako osodepolna tudi za šmarski in rogaški okraj. Deželni odbor ve za to iz prošnje, kalero je vložila preteklo leto ob6ina Sv. Ema. Visoka zbornica! Ti podatki, za katere zahvaljujem deloma tudi prijaznega vodjo brežiškega glavarstva, Vam dokazujejo, v kakem tužnem položaju se nahaja vsled povodnji od strani Sotle velik del prebivalstva v okrajih Brežice, Kozje, Šmarje, Rogatec. Da se v bodoče zavaruje trpe6e prebivalstvo ondotnih krajev, da se pomaga vsled povodnji ubožanim posestnikom, da postanejo zopet trdni davkopla6evalci, da zagotovimo mnogoštevilnim, ob Sotli žive6im družinam boren obstanek, je neizogibno potrebno, da se cela struga Sotle uravna. Kako se naj uravnava izvrši, o tem razpravljati ni moja naloga. Toda, kolikor sem mogel spoznati, bo mnogokje treba samo navadnega prekopa, da pride Sotla v raven tok. Prebivalstvo vro6e pri6akuje uravnave. Samoumevno, da bo zraven štajarske dežele morala se6i v žep tudi država in sosednja Hrvatska. Prosim torej, naj deželni odbor in vlada kolikor možno pospešita svoje korake za predlagano uravnavo. V oblikovnem oziru predlagam, da se moj predlog izro6i deželnemu gospodarskemu odseku v posvetovanje in nadaljno predlaganje. (Se vsprejme.)