Zima v Julijskih Alpah LETO GOSPODOVO 1967! Tako Ikaže stenski koledar. Tako slišimo v svetem bogoslužju. Tako izražajo tudi naša novoletna voščila. Za eno leto smo starejši. Za 365 dni smo bliže Večnosti. Spet pričenjamo pot od prvega januarja do enointridesetega decembra. Ho zadnja ali ena izmed še številnih? Ho gladka ali poln;* trpljenja? Bo Posuta z veseljem ali pa z žalostjo ? Taka in podobna vprašanja se nam nehote vsiljujejo ob koncu starega in pričetku novega leta... Tudi „Duhovno življenje“, slovenska verska revija, ki izhaja na južni Polobli, v mestu Buenos Airesu, začenja z božjo pomočjo nov letnik, 34. Po številu- Kakšen bo? Bodo z njim rojaki po svetu •— po razprostrani Argentini ■n ostali Južni Amerilki, po daljni Avstraliji in napredni Severni Ameriki, Po stari in nikdar pozabljeni Evopi in še po Afriki in Aziji — zadovoljni? Bo med vsemi vez ? Bo kažipot skozi ta svet proti nebesom ? Upajmo — da! Vrsta sodelavcev, dobro premišljen načrt in hitra Poravnava naročnine, ki je v teh tako čudnih gospodarskih razmerah za mnogo precejšnje breme, nam vliva mnogo optimizma. 34. letnik „Duhovnega življenje“ bo, upajmo, pester. Temeljne črte Bodo: Kristus v liturgičnem času in zakramentih, ljudje — božje ljudstvo, svet: dogodki in problemi, mladina in družina, potovanja v dežele za že-lezno zaveso ter v Svete kraje, spomini na pomembne jubileje, novice od Povsod, nepozabni Janez XXIII. in Hugo Wasta roman: „Zlato večnega •luda“. Naj bi 880 strani — 704 „Duhovnega življenja“ in 176 „Božjih stezic“ bilo Bogu v čast, vsem Slovencem pa v korist, to bodi naše voščilo za leto Gospodovo 1967. A. S. NOVOLETNO RAZMIŠLJANJE Novo leto praznuje ves svet. Kakor da bi se v tem razodela e-nakost človeške narave, se ljudje vseh narodov, vseh ver in tudi brezverci ob začetku svojega novega leta zavedo bežnosti in važnosti časa. Navadno je novoletni dan dan veselja, ob misli, da ga je bilo dano doživeti, ko jih je tekom preteklega leta toliko odšlo v kraj, odkoder ni povratka. Je pa tudi dan upanja v nove, boljše čase, v nove uspehe in zmage, saj bi bilo življenje brez upanja neznosno. Seveda se ta dan porajata v vseh srcih tudi zaskrbljenost in strah pred težkimi dogodki, ki morejo priti; ali prazniško veselje potisne skrbi in strahove v ozadje. Vsekakor je novo leto, naj se pra-ižnuje po našem ali po drugih koledarjih, ljudem velik in pomemben dan. Za kristjane, ki se trudimo, da bi živeli iz vere v Boga in v posmrtno življenje, ima novoletni dan globok življenjski pomen. Ob vsem veselju, ki ga doživljamo z vstopom vanj, se pred nami vendarle v vsej resnosti odpira smisel življenja, njega zahteve in dolžnosti. Verujemo, da si moremo le po veri, upanju in ljubezni zaslužiti ono drugo življenje, ki bo trajalo vekomaj, kjer ne bo več nobenega strahu, nobenih skrbi, nobenih bridkosti. V to večno življenje se morajo za novo leto zopet z vso resnostjo usmeriti naše misli, naše hrepenenje in stremljenje. Sveta Cerkev, ki nam v koncilskih naukih ponovno in z vso resnostjo kliče v spomin naš večni cilj, nam za Novo leto v mašni liturgiji, v kateri vesela in hvaležna slavi osmino božičnega praznika in skrivnost Jezusovega obrezovanja, razkrije naš novoletni program v preprostih, a nadvse vzvišenih, po Svetem Duhu navdihnjenih mislih. Novoletni program Podaja nam ga sv. Pavel, apostol narodov, v mašnem berilu: »Preljubi, razodela se je milost Boga, našega Odrešenika, vsem ljudem; uči nas, da se odpovejmo brezbožnosti in posvetnim željam bi na tem svetu trezno in pravično in pobožno živimo, pričakujoč blaženega upanja in veličastnega Prihoda velikega Boga in zveličarja našega Jezusa Kristusa“ (Tit 2). Zamislimo se kratko v ta apostolov nauk in opomin: Najprej oznanja, da je prišel božji Odrešenik na svet za vse ljudi. V pismu učencu Timoteju takole govori o vesoljnosti odrešenja: „Naj se pri službi božji opravljajo prošnje, molitve, priprošnje, zahvale za vse ljudi, za kralje in vse oblastnike, da bomo živeli tiho in Mirno življenje v vsej pobožnosti in poštenosti. To je namreč dobro in všeč Bogu, našemu Odrešeniku, ki hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli k spoznanju resnice (I, 2, 1—5). * Ko nam je razkril to ves svet obsegajočo božjo milost, nas apostol opominja, da v svojih odnosih do sveta ne gremo predaleč. Velik del sveta je brezbožen, ves zakopan le v tostransko življenje Slava, bogastvo, uživanje — to so Mu najvišji cilji življenja. Le po tem hrepeni, za tem se peha in za to se bori, v zasebnem in javnem življenju. To je tisti greh, ki je bil in bo Bogu vedno nasproten in vsem vernim ljudem vedno nevaren in zapeljiv. Odtod apostolov opomin, da se odpovejmo brezbo- žnosti in posvetnim željam, ko vendar „na tem svetu nimamo stalnega mesta, marveč iščemo prihodnjega“ (Hebr 13, 14). Naš sklep bodi: Boga ljubiti, Bogu služiti, „prizadevati si, da bi mu bili všeč, zakaj vsi se moramo prikazati pred sodnim stolom Kristusovim, da sleherni prejme po tem, kar je v življenju na zemlji delal, dobro ali hudo“ (2 Kor 5, 10). Da bomo mogli biti Bogu všeč, nam apostol poleg odpovedi svetu in njegovim biezbožnim željam stavi še tri določene zahteve: živeti trezno, pravično in pobožno. V teh treh zahtevah obseže apostol vse naše krščanske dolžnosti. Treznost * življenja nam sveto pismo stalno priporoča. Bog nam je sicer dal ves svet na razpolago in kristjani s hvaležnostjo verujemo, da se smemo za svoje življenje in veselje posluževati vseh stvaii; vendar vselej zm.rno, po pameti in razsodnosti. Ne smemo se dati zasužnjiti po minljivih stvareh, ampak jih moramo obvladati. V pismu do Rimljanov glede tega apostol Pavel takole opominja: „Kakor podnevi pošteno hodimo, ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti. .., ampak nadenite si Gospoda Jezusa Kristusa in mesu ne stre-zite za poželjivost“ (13, 14). S treznostjo naj se v življenju kristjana druži pravičnost, krepost, ki je temelj urejenega sožitja v človeški družbi. Pravičnost zahteva od nas da damo, naredimo in pustimo vsakomur, kar mu gre. Bojmo se v življenju vsake I krivice, tako do tistih, ki so nad nami, kakor do tistih, ki so pod nami. Pravično, pošteno naj se vsakteri trudi za svoje in svojih življenje; maj bo raje Ä malim zadovoljen, kakor da bi si množil premoženje s krivico, goljufijo in prevaro. Naj ima pred očmi to, kar je Bog zagrozil: „Gorje mu, kdor zida svojo hišo brez pravičnosti“ (Jer 22, 12). Na tretjem mestu nam apostol naroča pobožnost. Ta krepost, ki jo imenujemo tudi bogoljubnost, je kakor zlata vez, ki povezuje vse krščanske kreposti. Apostol pravi o njej v pismu Timoteju: „Vadi se v pobožnosti, zakaj pobožnost je za vse koristna, ke-r ima obljubo sedanjega in prihodnjega življenja“ (I, 4, 8). Resnično izkušamo, da nam pobožnost, to je ljubezen do molitve, do svete maše, do svetih zakramentov, do cerkvenega bogoslužja na splošno lajša spopolnjevanje vseh naših dolžnosti, nam prinaša dušni mir in božji blagoslov in nam zagotavlja večno plačilo v nebesih. Apostol zaključi svoje opomine z veliko mislijo: Pričakujte Gospodov prihod. Kdaj bo prišel? Za vsakogar od nas ob uri smrti, za ves svet na sodni dan. Koncil nam z apostolom naroča, naj ostanemo trdni in stanovitni v borbi proti satanovim zalezovanjem. In ker po Gospodovem opominu ne vemo ne dneva ne ure, moramo stalno čuti in biti pripravljeni, da bomo mogli biti po končanem zemeljskem življenju prišteti med božje izvoljence. Skrivnost obrezovanja Vzorno krščansko življenje, kakor nam ga sveti Pavel za novo leto oriše, ,ni lahka stvar. Vsi se tega zavedamo, vsi to vsak dan na samem sebi in na drugih vidimo in čutimo. Krščansko življenje je brez duha odpovedi in žrtvovanja nemogoče. Apostol govori o križu in križanju, ko piše Galačanom: „Kateri pa so Kristusovi, so meso s strastmi in poželenjem vred križali“ (5, 22). Carkev to dobro ve, saj to sama vsak dan v svojih udih doživlja. Da nas ohrabri v naši borbi zoper greh in v našem prizadevanju za svetost, nam za novo leto v evangeliju oznanja skrivnost Jezusovega obrezovanja. Komaj pride božji Odrešenik na svet, že pretaka solze in kri. To je pot, ki si jo je izbral: križ in mučeniš-tvo. S tem pove vsem tistim, ki vanj verujejo, da tudi za nas ni druge poti v večno življenje kot pot križa: „Ce hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. Zakaj, kdor hoče svoje življenje rešiti — za ta svet in njegove namene —, ga bo izgubil; kdor pa svoje življenje zaradi mene izgubi, ga bo rešil. Kaj si namreč človek pomaga, če si ves svet pridobi, sebe pa zavrže ali pogubi?“ (Lk 9, 23—25). Naj nas torej v novem letu prav ta pogled na Jezusovo trpljenja in žrtev polno življenje spodbuja, da ne omagamo na poti krščanskega življenja. Skrivnost Jezusovega obrezovanja nam govori o A t ncvoktni program: — treznost — pravičnost — pobožnost »ujni in stalni dolžnosti lastnega duhovnega obrezovanja strasti in slabih nagnjenj. Naša pomoč v imenu Gospodovem Ideal krščanskega življenja je visok in dosegljiv le z velikimi Itudi in žrtvami. Naj nam vendar vsem tem ne upade pogum, zakaj s pomočjo božje milosti sla-bntni človek vse premore. Apostol IJavel, ki je toliko naredil in pre-tjpel za razširjenje prave vere in C.rkve, poln hvaležnosti kliče: »»Vse premorem v njem, ki mi daje moč“ (Flp 4, 13). Cerkev stalno ponavlja zaupni vzklik: „Naša pomoč je v imenu Gospodovem, ki je ustvaril nebo in zemljo.“ Božja vsemogočnost, ki Vse premore, božje usmiljenje in dobi ota, ki se ne izčrpata ter božja zvestoba, ki nikoli ne umanj-ka ~ te so Cerkvi in nam porok našega zaupanja v vseh razmerah Jn težavah življenja. Dobra volja in vesela ali vsaj vdana pripravljenost z naše strani, pa božja po-nice, ki jo Bog svojim vernim nikdar ne odreče, nam zagotavljajo P1': vseh naših slabostih in tudi neuspehih in padcih —- končni ve-u*i uspeh, večno življenje. V tej veri in zaupanju Cerkev Juav za novo leto, oznanja da je nilo božjemu Odrešeniku dano ime Jezus, kakor je bilo naročeno po angelu, preden je bil v telesu .spočet. In še drugi dan po Novem letu Cerkev slovesno proslavlja sveto in sladko ime Jezusovo, v katerem je .peroštvo zveličanja vsem tistim, ki ga z vero, zaupanjem in ljubeznijo kličejo, Iz Rusije, ki že toliko let prenaša nasilje in krivičnost brezbožnega komunističnega režima, prihaja poročilo, da mnogi verni pra voslavni bratje prakticirajo pobožno vajo, da ime Jezusovo stanovitno izgovarjajo in ponavljajo, če ne z usti, vsaj v svojih srcih, da bi tako ohranili vero in ostali vedno združeni s skrivnostjo Jezusovega trpljenja, pa tudi vstajenja in poveličanja. Apostol Pavel potrjuje to verno zaupanje ko piše: „Gospod je bogat za vse, ki ga kličejo. Kajti vsak, kdor bo klical ime Jezusovo, bo zveličan“ (Rim -10, 13). + Bratje in sestre! Kaj nam bo prineslo novo leto 1967? Ne vemo, ker je vsa bodočnost v božjih rokah in za nas skrivnost. Mi si pač vsi iz srca voščimo zdravje, srečo in blagoslov. Pa naj nam v naravnem oziru novo leto prinese karkoli, v nadnaravnem se bo naše voščilo gotovo uresničilo, ako se bomo držali gornjih navodil Saj nas zopet apostol Pavel bodri s tisto čudovito obljubo, ki naj bo stalno živa v naših srcih: „Vemo pa, da tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu“ (Rimlj 8, 28). Alojzij Košfnerlj Kako je nastal osrednji dokument II.vatikanskega zbora ? Jsnez XXIII. in tedanji kard. Montini — danes papež Pavel VI. Dna 21. novembra leta 19G4 Je bila na slovesni seji II. vatikan-skega vesoljnega zbora sprejeta in potrjena dogmatična konstitucija o Ceikvi, ki se glasi „Lumen gentium — Luč narodov“. Laskave sodbe Konstitucija o Cerkvi je osrednji dokument II. vatikanskega zbora. Z njeno razglasitvijo je bilo po Pavlu VI. „dovršeno delo L vatikanskega zbora (18(59—1870), kar zadeva nauk o skrivnosti Cerkve in orisan načrt božje volje glede temeljne ureditve“. Pomemben koncilski oče, nadškof Parente, je cb proglasitvi konstitucije zapisal, da je s tem II. vatikanski koncil (19(52- 19(55) dosegel „vrh svoje zelo utrudljive poti“. Španec Gonzalez Hernändez iz Avile je dejal, da je „konstitucija srce II. vatikanskega zbora“. Splitski škof dr. Franic, član pripravljalne bogoslovne komisije in član koncilske doktrinalne komisije, pa je zatrdil : „Konstitucija predstavlja vrhunec vsega, kar je Cerkev s svojimi 'največjimi teologi in s svojimi škofi in papežem Pavlom VI. na čelu mogla danes o sebi povedati.“ Reči smemo, tako pravijo splošno bogoslovni učenjaki, da je konstitucija o Cerkvi centralni in najvažnejši dokument II. vatikanskega koncila, čeprav s tem nočemo podcenjevati drugih, zlasti ne konstitucije o svetem bogoslužju... V dogmatični konstituciji o Cerkvi je bila dana osnova za skoraj vse tekste, ki jih je sprejel II. vatikanski koncil, od odloka o ekumenizmu pa do pastoralne konstitu-C1je, ki govori o Cerkvi v današnjem svetu. S temi izjavami se krijejo tudi sodbe nekatoličanov. Anglikanec Kelly, rektor kolegija sv. Edmun-dn iz Oxforda je npr. zapisal: »Branje konstituiije o Cerkvi vzbuja globoko občudovanje in hvaležnost.“ Sad dolgotrajnega, razvoja Konstitucija o Cerkvi, ta zgodovinsko pomembni dokument, ni le sad štiriletnega intenzivnega dela koncilskih komisij in obenem koncilskih očetov vsega sveta, ampak Je predvsem sad procesa, duhovne obnove, ki sega daleč nazaj. V prvih letih 20. stoletja so se v Cerkvi porodila številna giba-“jn: biblično, liturgično, patristi-c'o° (poglabljanje v stare cerkvene P^ote), ekumensko, misijonsko.,, vse to je bilo izraz enega samega novega prebujenja, ki je kot gibanje imelo v sebi še marsikaj nerazjasnjenega, sanjarskega, neče- kar potrebuje kritičnega raz-isčenja in umiritve v jasnem raz-ikovanju med tem, kar je bistveno in tem, kar je postransko. A v splošnem je to gibanje izražalo nove življenjske sile Cerkve. Guardini je že leta 1921 zapisal: „Dvajseto stoletje bo stoletje Cerkve.“ Štiri leta intmzimiega dela Konstitucija o Cerkvi je sad naravnost velikanskega napora. Najprej jo je dve leti sestavljala pripravljalna komisija, ki je med drugim uporabila sto sej, trajajočih približno po tri ure. Nato jo je več kakor dve leti pregledovala koncilska doktrinalna komisija na osnovi ustnih in pismenih razprav, ki so se vršile skozi tri koncilska zasedanja. Predkoncilski osnutek, katerega je koncilu predložila pripravljalna komisija, je imel 10 poglavij (glej razpredelnico' na strani 9). Nedvomno je v tem osnutku videti napredek in nadaljevanje tega, kar je bil I. vatikanski konc;l začel, pa ni mogel dovršiti. .Vendar pa takoj opazimo, da je v osnutku pozornost še vedno posvečena predvsem nauku o vidni, bož-jepravni ureditvi perkve, premalo pa notranjim prvinam Cerkve in temu, kar je skupnega laikom in nosilcem hierarhičnih služb. Prvo zasedanje: zavrnitev O Cerkvi so na prvem zasedanju razpravljali od 1. do 7. decembra 19(!2. Vodilni očetje so bili kardinali: Nemci Frings, Döpfner in Bea; Italijana Montini in Lercaro; Belgijec Suenens, Holandec Alfrink in vzhodni patriarh Maksim IV. ter Francoz Lienart. K prvemu poglavju: „Narava vojskujoče se Cerkve“ so se oglasili med drugimi: Frings, Lienart in Döpfner. Poudarili so, da je Cerkev zlasti skrivnost, prazakra-ment, znamenje naše povezave z Eogom. Kardinal Montini, sedanji papež, je zatrdil, da je Cerkev znamenje Kristusove navzočnosti v svetu. Drugo poglavje, ki govori o udih vojskujoče se Cerkve, sta skritizi-rala Frings in Lienart. Očitala sta mu ozkost. Burna debata se je razvila glede škofovstva. Vidni sta bili dve smeri: pravno in zakramentalno gledanje na Cerkev. V debati so zmagali Fi-ings, Döpfner, Alfrink, Montini, Maksim IV. in Bea. Poglavje o laikih se je vsem zdelo najboljše. Tu je Frings prvi sprožil idejo o božjem ljudstvu. V ostalih poglavjih, ki so prišla na vrsto na 1. zasedanju, so nastali močni očitki. Koncilski očetje so ta osnutek z večino odklonili, češ da je preveč šolski, premalo pa pastoralen, bibličen in ekumenski in da ni skoraj nič upošteval nauka, katerega so porodila številna, prej omenjena gibanja. Nov osnutek Čas od prvega do drugega zasedanja je bil dobro izrabljen. Vodilni so bili spet Belgijci, Francozi in Nemci. Francoski škofje so na svoji konferenci v januarju 1963 razpravljali o zakramentalnc-sti in zborni oblasti škofov. Nemški škofje so v februarju 1963 govorili o Cerkvi kot skrivnosti, pra-zakramentu, in o božjem ljudstvu. Koncilska doktrinalna komisija, v katero so bili poklicani še novi izvedenci, pa je pod vodstvom belgijskega teologa Philipsa izdelala nov osnutek, ki je bil že močno drugače usmerjen (glej osnutek na strani 9). Drugo zasedanje: grajenje Osnutek je bil sprejet kot podlaga za razpravljanje, a je bil spremenjen deloma že v razvrstitvi snovi, kaj šele v njeni obdelavi. Prvo poglavje so pohvalili. Trud nemških teologov, kot Semmelrot-ha, Rahnerja in Ratzingerja je bil bogato poplačan. Koncilski očetje so zlasti ugovarjali, zakaj neposredno za poglavjem o „Skrivnosti Cerkve“ stoji poglavje o hierarhiji, ko je vendar jasno, da je cilju treba dati pi ednost pred sredstvom — hierarhične službe pa so sredstvo za cilj, to je za duhovno rast vseh članov Cerkve, vsega božjega ljudstva, h kateremu kot polnovredni in dejavni člani spadajo tudi tisti, ki niso nosilci hierarhičnih služb in tudi niso redovniki. Tako je drugo poglavje tega osnutka prišlo na tretje mesto; prvotno tretje poglavje pa je bilo razdeljeno na dva dela. Prvi del je postal sedanje drugo poglavje konstitucije z naslovim „Božje ljudstvo“ in obravnava to, kar je skupnega vsem udom Cerkve. Mnogi hvalijo to poglavje kot najlepše v vsej konstituciji. Karel Moeller, eden izmed največjih mislecev sedanjega časa in podtajnik kongregacije za vero, pravi, da se je s tem odprlo novo IBS BI 1. 2. 3. 4. 5. G. 7. 8. 9. 10. 1. 2. 3. 4. NASTANEK KONSTITUCIJE Konstitucija o Cerkvi ima pestro zgodovino. 1. Predhoncilski osnutek Narava vojskujoče se Cerkve; Udje vojskujoče se Cerkve in njena potrebnost za zveličanje; Škofovstvo kot najvišja stopnja zakramenta sv. reda in duhovništvo; Kezidencialni škofje; Stanovi popolnosti; Laikat; Učiteljstvo Cerkve; Oblast in pokorščina v Cerkvi; Odnosi med Cerkvijo in državo ter verska strpnost; Dolžnost Cerkve, da oznanja evangelij vsem narodom in povsod. 2. Koncilski osnutek Skrivnost Cerkve; Hierarhična ureditev Cerkve in zlasti škofovstvo; Božje ljudstvo in zlasti laiki; Poklicanost k svetosti v Cerkvi. S. Konstitucija j- Skrivnost Cerkve; ' Božje ljudstvo; 3- Hierarhična ureditev Cerkve in zlasti škofovstvo; ‘C Laiki; ,rj- Poklicanost vseh k svetosti v Cerkvi; ()- Bedovniki; ‘ Eshatološki značaj potujoče Cerkve in njeno zedinjenje z nebeško Cerkvijo. Blažena Devica Marija, božja Mati, v skrivnosti Kristusa in Cerkve gledanje, ki bo silno vplivalo na v»e življenje v Cerkvi. Drugi del Prvotnega tretjega poglavja koncilskega osnutka pa je postal se-, četrto poglavje, ki govori o ■ukih in o njihovi posebni nalogi v organizmu božjega ljudstva. Letrto poglavje koncilskega os-j'ufka so iz podobnih razlogov ka-01 Prvotno tretje poglavje spet ‘I^Bli na dvoje, tako da sta na-8 a * sedanje 5. in 6. poglavje z naslovom: „Poklicanost vseh k svetosti“ in „Redovniki“. Tudi v tem primeru govori konstitucija najprej o tem, kar je skupnega prav vsem članom božjega kraljestva: vsi so poklicani k svetosti; šele nato je govor o „mnogih, ki v redovniškem stanu težijo k svetosti po posebni poti“. Na tem zasedanju se je razvila tudi burna debata glede osnutka o Materi božji. Eni, z dunajskim kardinalom Königom na čelu, so bili miunja, da se nauk o Mariji vključi v konstitucijo o Cerkvi. Druga skupina pa je želela, da bi bil nauk o Mariji samostojen. Zasedanje se je zaključilo brez rešitve. Med drugim in tretjim zasedanjem Cas med drugim in tretjim zasedanjem je znatno pripomogel k dozoritvi idej. Velik vpliv je imela Pavlova okrožnica „Eeclesiam suam“ z dne C. avgusta 19(54. Tudi papeževo potovanje v Sveto deželo ni bilo brez pomena. Novo poglavje, katerega je komisija v tem času predložila in ki razpravlja o eshatoleškem značaju potujoče Cerkve in njenem zedinjenju z nebeško Cerkvijo, je pokazalo nov vidik in posrečeno rešilo vprašanje glede poglavja o Devici Mariji. Predlog za ta osnutek je na izrecno željo Janeza XXIII. izdelal španski kardinal Larracna. Tretje zasedanje: navdušena sprejetje Na tretjem zasedanju sta bili hitro rešeni sedmo in osmo poglavje. Zmagal je predlog Suenensa, da je ‘bil nauk o Mariji, v kateri je Cerkev „že dosegla popolnost“, vključen v nauk o Cerkvi. S tem Marija nikakor ni bila ponižana ali postavljena v senco. Ravno obratno! Pavel VI. je na dan razglasitve dejal: „Prvikrat se je zgodilo — to izrekam v globoki ganjenosti •—, da je kak vesoljni koncil podal tako obširno sintezo katoliškega nauka o mestu, ki ga ima preblažena Devica Marija v skrivnosti Kristusa in Cerkve. To se docela sklada s tem, kar je imel koncil za svojo nalogo: pokazati obraz svete Cerkve, s katero je božja Mati tako tesno združena. ..“ Bolj zapleteno pa je bilo poglavje o hierarhiji. Debato sta vodilu splitski škof Franic in tajnik kongregacije za vero Parente. Nadškof Parente je sijajno utemeljeval skladnost papeške in zborovske oblasti v Cerkvi. Očetje so glasovali zanj. Da pa je bila z glasovanjem zadovoljna tudi poražena manjšina, je generalni tajnik koncila 'nadškof Felici po nalogu koncilske komisije na 123. generalni seji, dne 16. novembra 1964 podai „predhodno pojasnjevalno opombo“, kako je treba razumeti izraz „zbor“. Tako spremenjeno razvrstitev snovi in tako izpopolnjeno besedilo so koncilski očetje na javni seji 21. novembra 1964 sprejeli skoraj soglasno (2151:5) in z velikim navdušenjem kot koncilsko dogmatično konstitucijo o Cerkvi, ki ima osem poglavTj (glej osnutek na strani 9). Tako različno gledanje koncilskih očetov na Cerkev ob pričetku koncila, tako izredno hitro zorenje idej in tako velika končna soglasnost je vidno znamenje, da je na koncilu močno deloval Sveti Duh. Naj njegov duh preoblikuje tudi naš razum, našo voljo in naša srca. Dr. Alojzij Starc Zakramenti $o dejanja Jezusa Kristusa Sv. Tomaž pravi, da je najbol.i naravno, da proučevanju skrivno-Kti učlovečene božje Besede sledi nauk o zakramentih sv. Cerkve. n zato, ker ti prejemajo svojo učinkovitost od učlovečene Bese-e- Toliko bolj ker nam ni dano, ot svoj čas apostolom, na lastne videti in a rokami tipati Be-sedo življenja (1 Jan 1, 1—2). akramenti pa so stvari, gibi in esede, ki jih zaznavamo s čutili. 0 Jezusovi volji, ki jih je usta- so znamenja, in to učinkoma znamenja, za nas v sedanjo-n So skrivnostne vezi med sedanjostjo in med Kristusovo zgodo-*no (A. G. Martimort: Los sig-°5 de la nueva alianza 15). Čeprav smo o zakramentih že ve iko slišali, in je tudi DŽ že pi-’.J 0 0 njih (1. 19G3), hočemo po-i nekaj novih misli in poglt-v> da bomo zakramente bolj ra-ZUrne'i in cenili. Kaj so zakramenti? f vPražanje kaj so zakramen- 1 atekizem odgovarja, da so sve-g. znamenja, ki jih je Jezus Kri-(363)P03taVil’ nUS Posvenujej° Zakramenti so torej predvsem n . i dejanja Jezusa Kristusa, ki izvršuje svoje duhovništvo po Cerkvi. Namen njegovega duhovništva pa je dajati hvalo Bogu in reševati ljudi. Zakramenti so dejanja, ne neke okorele poprej pripravljene stvari. Bolje je če pravimo, da duhovnik obhaja, kot če rečemo da jih deli, ne kakor npr. lekarnui postreže odjemavcem s tabletami in prej pripravljenimi zdravili. Zakramenti tudi niso kake pravne ali upravne formalnosti po katerih se določena stvar podeli za-interesirancem, ki so izpolnili po zakonu določen obrazec. Zakramenti prav tako niso dejanja duhovnika, ki jih svobodno vrši v moči oblasti, ki jo je na dan posvečenja za vedno prejel. Čeprav je navada reči, da duhovnik mašuje (saj mu rečemo maš-nik), to izražanje ni točno, če naj pomeni, da duhovnik opravlja svojo mašo; še manj, da podeli svojo odvezo. Duhovnik obhaja daritev Kristusa in Cerkve, podeljuje odpuščanje Kristifsa in Cerkve (A. M. Roguet: Los sacramentos signos de vida 13). Ce sedaj še pozitivno izrazimo bogastvo teh trditev, moramo reči, da je Jezus tisti, ki pri vsakem zakramentu osebno deluje. Jezus ni ustanovitelj neke vere kot npr. Buda ali Mohamed. Ni nek človek, ki je začel neko versko gibanje, ki se po njegovi smrti more biez njega nadaljevati v moči nekih napotkov, ki jih je dal ob začetku in po smrti drugim zapustil. Kristus ni bi! pričujoč le pri zgodovinskem dejanju ustanovitve Cerkve. Jezus je tudi še sedaj živi in dejanski poglavar svoje Cerkve. Papež ni njegov naslednik ampak samo njegov namestnik, kar je čisto nekaj drugega. Kristusovega duhovništva ni bilo l onec z njegovo smrtjo na križu. Se vrši še vedno naprej, z edino razliko, da se po njegovem vnebohodu opravlja po Cerkvi, po duhovnikih. Zato jih imenujemo naše duhovnike, ker izvršujejo na viden način duhovništvo edinega Duhovnika Jezusa Kristusa, ki je sedaj neviden, toda popolnoma aktiven (Roguet o. c. 12). V zakramentih deluje Kristus Vse milosti prihajajo od Boga, ker samo On more odpuščati. „Kdo more grehe odpuščati kakor edino Bog“ (Lk 5, 2), so po pravici trdili farizeji. Samo On more narediti iz ubogega človeka svojega posinovljenega otroka, še bolj točno, milost Svetega Duha. „On je odpuščanje grehov in po njem se rodimo iz vode“ (Jn J, 5). Ker si je pa božji Sin privzel naše telo, je njegova posvečena narava orodje tega božjega dela. Zato ni milosti razen po Jezusu in to po Jezusu človeku. „Eden je srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus, ki se je dal samega sebe v odkupnino za vse (1 Tim 2, 5). V zakramentih nam Kristus daje Svetega Duha in nam odpušča grehe (Martimort o. c. 48). Zato se izražamo točno, ko trdimo, da so zakramenti Kristusova dejanja in ne enostavno božja dejanja. Res je Bog začetnik vseh zakramentov. Vsak zakrament je božje dejanje. Značilno za zakramente pa je, da ta božja dejanja dosežejo človekovo dušo po dolgi vrsti posrednikov. Glavni srednik je Jezusova človeška narava, ki deluje s pomočjo Cerkve in duhovnikov. Ti pa po zakramentih. Po vseh teh pa končno vedno deluje sveta Kristusova človeška narava. Zato moremo kratko reči, da je Kristus sam, ki deluje v vseh zakramentih. Kristus kiščuje v vsakem krstu, z vsako odvezo odpušča On, On je tisti, ki daruj« in se daruje za nas v vsaki evharistični daritvi. Tako si Gospod pridržuje avtorstvo zakramentov, ki jih opravlja človek, da ne bi verniki stavili svojega zaupanja v človeka. Služabnikov je veliko Kristus pa je en sam. „Vsak med vami pravi: ‘Jaz sem Pavlov, jaz-pa Apolov, jaz pa Kefov, jaz pa Kristusov’. Je li Kristus razdeljen? Ali je bil Pavel za vas križan? Ali ste bili v Pavlovo ime krščeni?“ (1 Kor 1, 12—13), že Pavel poučuje prve kristjane. 1’ o koncilu pravimo „maziljenje bolnikov“, namesto zakrament poslednjega maziljenja“ Kristus je ustanovitelj vseh zakramentov Naše trditve ne slonijo samo na nauku o vzročnosti zakramentov, ki podeljujejo milosti, ampak se nanašajo na resnico naše vere, ki trdi, 'dn je Jezus Kristus začetnik m ustanovitelj vseh zakramentov (D.enzinger 844). Ta nauk tridentinskega koncila je treba prav razumeti. Ne pravi, da je Jezus neki določeni trenutek, ki bi ga mogli natančno ugotoviti če bi evangeljska poročila ne bi bila nepopolna, določil in objavil veljavnost tega ali onega zakramenta. Take trditve ^ z izjemo sv. rešnjega Telesa, nevzdržne. Celo za Kristusov krst nimamo nobene gotovosti, njegov k'st je podoba našega krsta, ven-nur je drugačne narave. Voda in j > ki sta pritekla iz prebodenega ezusovega srca na križu, moreta ‘ti podobi krsta in evharistije, ker Prejemata vso svojo učinkovitost od rj^a> vendar ni bila na Kalvariji močena ustanovitev nobenega zanamcu ta. Končno je tudi naročilo apostolom pred vnebohodom naj kndo in krščujejo (Mt 28, 19), le uka objava in neko naročilo, ki moJaj° izpolniti, ne pa ustano-v‘tev zakramenta sv. krsta. Tako dejanska trditev koncila o • ezusu kot avtorju vseh zakramen-tov izjavlja samo, da jih je res ezus ustanovil, ne govori pa o času, kraju in načinu ustanovitve, 'jede birmi ali maziljenja bolnikov, n‘ Važno, da pred poročilom Apo-stolskih del in pisma sv. Jakoba tri Potočil o teh zakramentih itr da ne Vcm°, kdaj sta bila ustanovljena. Enostavno verujemo s Cerkvijo, da je vseh sedem ustanovil Kristus in da imajo vso učinkovitost od njega. Se razume, da vera Cerkve sloni na poročilih sv. pisma in ira tradiciji prvotne Cerkve (Martimort o. c. 49). Vse to moremo primerjati z dejstvom, stvarjenja sveta. Na najrazličnejše načine skušajo razne teorije razvozlati in pojasniti razvoj sveta. Za nas je važno in jasna resnica, da je Bog vse ustvaril. Verujemo, da je svet vsak trenutek svojega obstoja odvisen od božje volje. Kaj je potemtakem ustanovil Kristus ? Zakramente same, to je podelitev posebnih milosti, ki je navezana na določene pogoje; izražena po določenih znamenjih, da zadostijo tistim potrebam človeškega rodu, katere je imel Kristus za koristne in primerne. Podrobno ureditev teh' znamenj in njihovo prireditev je prepustil Cerkvi. Zakramenti sami kot taki pa ostanejo vedno Jezusova ustanova in Jezus deluje v njih s svojo milostjo (Roguet o. c. 14). Nekateri ugovori Ta lepa in preprosta razlaga zakramentov kot Jezusovih dejanj more vzbuditi nekatere ugovore. Najprej: ne vidimo Jezusovega delovanja. To je res. Toda Jezus ne ostaja samo nevidno pričujoč v Cerkvi, ki jo je ustanovil da nadaljuje njegovo delo, ampak je ta Cerkev njegovo skrivnostno Telo, v sedanjosti živo, oživljeno po njem, ki ga predstavlja. To nas vodi še do đnigj trditve, da je mogoče zakramente pravilno doumeti le s pomočjo vere. Doumeti, da so Cerkvi zaupana znamenja, ki obenem tudi lazodevajo, kaj je Cerkev. Ta pa zopet razodeva Kristusa, ko izvršuje njegovo duhovništvo. Vsa to nas vodi do zelo važnega zaključka. Duhovniku, ki opravlja njegove zakramente, ni dano na prosto, da jih obhaja, kakor se njemu zazdi, ampak mora ubogati Cerkev v njenih liturgičnih predpisih, rubrikah, v njenem kanonskem pravu in v njenem moralnem bogoslovju. Duhovnik se mora prilagoditi vsem tem predpisom ne samo radi pokorščine in liturgične enotnosti. Smisel je vse bolj globok. Ta pokorščina Cerkvi je potrebna, da more biti duhovnik gotov, da so dejanja, ki jih vrši na viden način, nevidno vendar resnično Kristusova dejanja. Drug ugovor skuša rešiti Jezusovo svobodo v zakramentih. Kristus je živ in poveličan, zato tudi svoboden. Če je rt s, da Kristus deluje v vsakem zakramentu, ali se ne zdi, da ga nekako prisilimo k delovanju vedno, ko po svojem osebnem nagibu obhajamo kak zakrament? Na drug način je to ponovitev ugovora: Kako more Bog dopustiti, da je dar njegove milosti odvisen od te ali one ceremonije, ki jo vrši človek? Milost bi na ta način ne bila več zastonjski dar; ta prisiljena milost bi ne bila več milost. Res veljavno obhajani zakramenti podeljujejo milost. Vendar tega rte smemo razumeti kot kak avtomat, kot da bi bila milost odvisna samo od pravilne podelitve. Obred zakramenta je samo izvršitev posredništva na potreben način. Uresničitev tega posredništva je pa odvisna od splošne ureditve zakramentalnega življenja in od ekonomije odrešenja. Da pride do končne uresničitve zakramenta, do podelitve milosti, je potrebno svobodno sodelovanje osebe, ki jo bo prejela. Tudi to je eden izmed učinkov svobodne božje milosti, ki računa s tem, da zakrament .nikoli ne dela sile Gospodu, če se smemo tako izraziti. Če Kristus deluje v vsakem zakramentu, dela to v skladu s svobodnimi pobudami dejanske milosti, ki posameznika pripravlja na vreden odziv na povabilo zakramenta. Da očrtamo vse mere svobode, lahko temu dodamo še to, da Kristus deli svojo milost tudi izven zakramentov. Kristus opravičuje in zveličuje brez krsta, toda s pomočjo krstne milosti ljudi dobre volje, katerim se ni nikoli oznanil evangelij. Prav tako hrani brez evharistije, toda s pomočjo neke evharistične milosti, pravičnega, ki ga žeja po Bogu, pa se ne more približati njegovemu oltarju (Ro-guet o. c. 17). » • ■ — kaj so zakramenti ? ■ : jj — katere zakramente smemo • ; 5 prejeti redno samo enkrat • v življenju? S : ■ — kako delimo mašo po kon- ! S čilski obnovi bogoslužja ? : š Pruktičiii zaključki To vsebuje tele posebne zaključ-duhovno življenje. Ni zadostna samo pravilna izvršitev zakramentalnih obredov. Zelo važno je Pripraviti duše vernikov na prejem zakramentov. Razpoloženje vernika, ki hoče prejeti Kristusovo milost, igra važno vlogo pri učinkovitosti in sadovih zakramentov. Katehetska piiprava, moralna vzgoja in molitve pri obhajanju zakramenta samega ne ovirajo učinkovitosti zakramenta. Ravno na- sprotno, zagotavljajo, jo in ji vtisnejo vso posvečujočo moč, ko odpirajo duše za prejem božje milosti. Nikakor se pa ne sme nikogar siliti k prejemu zakramentov proti volji prizadetega. Trditev, da so zakramenti Kristusova dejanja, nam mora vzbujati globoko spoštovanje do obre-d°v, ki nam posredujejo med nami pričujočega in delujočega Kri-stusa. Duhovnika, ki je Kristusov Posrednik, pa mora napolniti z globoko ponižnostjo za vse to, kar Nristus vrši v njem in po njem in se čutiti dolžnega truditi se za primerno svetost radi te nujne zveze 8 Kristusom. Predvsem pa mora obhajati zakramente z vso dostojanstvenostjo, ker v izvrševanju Ustanovljenih obredov, ki sami po S£bi nimajo posebne važnosti, kot sPloh vsako človeško in pozemelj-sko dejanje, obnavlja na neki na-rin to, kar Kristus spolnjuje v zakramentalnih skrivnostih in v notranjosti duše. Boris Koman Kristus — Luč narodov — nam >po zakramentu daje: milosti, — moč in — pomoč Letos praznuje brezjanska božja pot svoj jubilej: šestdeset let je od kronanja Marije PomaRaj in Deteta Jezusa v njenem naročju. Ni to posebno dolga doba, a slike, Ki jih je na tisoče in desettisoče kopij brezjanske Marije po sveta, predstavljajo skoraj vse Jezuščka in Marijo že s tema kronama na glavah. Najprej bi opisal nekaj predhodnic brezjanske Marije v gorenjskem kotu. Številne božje poti so bile že prej, pred Brezjami, po vsej Sloveniji, a tudi na Gorenjskem ; v bližini Brezij pa je imela Marija Pomagaj svoje predhodnice. Dr. Maks Miklavčič je v letu, ko je slavila ljubljanska škofija petstoletnico svojega obstoja, napisal šmarnice z zgodovino verskega življenja pri Slovencih. Tu med drugim poroča, da sta bili božji poti na Blejskem otoku in v Lescah osnovani že v 11. stoletju. Ker je dr. Miklavčič priznan zgodovinar, je imel za to svojo trditev gotovo pisane d»kaze, vendar je vsaj za Blejski Otok mogoča še širša trditev. Vsekakor je o izkopavanjih na blejskem Otoku izšlo kakšno strokovno poročilo, ki pa še ni prišlo do nas, pač pa ima dnevnik Ameriška domovina z dne 31. avgusta 1966, štev. LXIV nekakšen izvleček takega poročila. Iz njega je razvidno, da je arheolog dr. Vinko Šribar od leta 1962 dalje kopal na otoku in odkril naslednic stvari: najstarejše hiše iz protja, odlomke orodja in razbite čepinje, kar vse spada še v predzgodovinsko dobo. Nad temi izkopaninami je odkril južno od sedanje cerkve zidano grobnico z ostanki okostij iz rimske dobe. Še pred 9. stoletjem je bila na otoku lesena stavba v iz-mdri ca. 8x5 m, po vsej verjetnosti staroslovenska, že iz 9. stoletja pa je ohranjena zidana apsida neke najbrž lesene nadgrobne ladje. Okrog te predromarske stavbe so izkopali vsaj 124 staroslovenskih grobov z nakitom, noži, stilosi ter še ostanki raznega orodja in orožja. Zatem so postavili pravokotno stav- • 1*0. na tej podlagi so po letu 1001 bi'iksenški škofje zgradili nekoliko večjo cerkvico, od katere je ohranjena apsida in del severnega zidu. še v istem, 11. stoletju so zgradili enoladijsko romarsko cerkev, ki je v naslednjem, 12. stoletju odstopila prostor triladijski romarski cerkvi, katero so pozneje predelali v gotsko stavbo in v teku stoletij izvršili še razne prezidave. Uredništvo lista ugotavlja na kon-cu> da je ina oboku še vse razko-Pano in se vprašuje, kako bodo te razkopanine uredili. O raznih Prezidavah v teku stoletij je bilo Pa že prej ohranjenih in znanih toliko arhivalnih poročil kot menda o nobeni slovenski cerkvi ne. Za nas so iz tega poročila važne naslednje ugotovitve: Že od pam-tiveka, mimo rimske dobe in staroslovenske naselitve je bil blejski °tok kraj bivanja in dela, vsaj v zadnjih dveh obdobjih pokopališče, t o 1, ioo4 in še enkrat v 11. sto-otju je bjio na oiokn postavljeno svetišče, imenovano romarsko, ki je pozneje stalno izpopolnjevalo, rez dvema je za to staro uporabo . °ka odločevala njegova lepota na Jezeru in vsaj za naj starejše čase udi varnost z -vodo obkroženega 0 »čka. Vsekakor arheološke ugotovitve podpirajo dr. Miklavčičeve navedbe, da je bila božja pot na 0 oku že v 11. stoletju in isto lahko trdimo tudi o Lescah. . Lesce so večja vas med Brezjami ]n Bledom. Tam stoji Marijina cerkev. Na potnika, ki se mimo vozi, napravi najbolj mogočen vtis zvonik. L. 1238 je bil ustanovljen samostan dominikank v Velesovem, ki se je takrat imenovalo Marijina dolina. Skoraj iz istega časa izvira drugi samostan dominikank na Slovenskem, Studenice na Štajerskem. Iz prvih let Velesovega izvira tudi milostni kip MB v Velesovem, po mnenju dr. Cevca delo lombardske kiparske delavnice Benedetta Antela-mija. Če lahko kaj sklepamo iz ljudskega pripovedovanja, da se je ta milostni kip pojavil na nekem drevesu, bi lahko mislili, da so ga kot dar oglejskega patriarha postavile redovnice v drevo, dokler ni bila cerkev popolnoma dozidana. Vsekakor je kip takoj vzbudil veliko ljudsko češčenje in velesov-ska cerkev je postala tretja Marijana božja pot v bližini sedanjih Brezij. Pisec se spominja pripovedovanja svoje že seveda pokojne tete, ki bi štela zdaj že 114 let, da •je v otroških letih hodila s svojo materjo na božja pota na blejski otok in v Velesovo, ti dve božji poti pa sta takrat začeli pojemati, Bled, ker je postajal letovišče, obe pa še zato, ker so se dvigale Brezje. - A v okolici sta bili še dve večji božji poti, Ljubno in Crngrob. Ljubno ima isto izhodno postajo na gorenjski železnici kot Brezje: Oto-če, od katerih je oddaljeno kake pol ure hoda. Ljubenčani so bili na glasu kot dobri lončarji. Cerkev je pripadala župniji Podbrezje, ki jo opisuje v knjigi Ljudje pod bičem Karel Mauser. L. 1692 so na Ljubnem zidarji nekaj popravljali in edeh izmed zidarjev, Gregor Eržen, je udaril Marijo katere kip je stal v cerkvi, s kladivom p° čelu. Po pripovedovanju ljudi je takrat začela Mariji teči kri iz rane, Poklicali so podbreškega župnika Gregorja Eugelmana, ki je brisal kri in potem postavil kip v veliki oltar. Iz bližnje in daljnejše okolice so ljudje začeli prihajati v Ljubno, ki je kmalu postalo mnogo obiskana božja pot. Gregor Eržen pa se je zelo kesal in se napotil v Rim k papežu Ino-cenciju XII. (1691—1701), da bi mu udarec odpustil, kar je po o-pravi naložene pokore tudi dosegel in se vrnil domov v Ljubno kot vnet Marijin častilec. L. 1786 je postalo Ljubno samostojna fara, kar je število romarjev kmalu še povečalo. Cerkev Mb v Crngrobu med Kranjem in Škofjo Loko je stala že v romanski dobi, bila v 14. stoletju zelo prezidana, sedanji prezbiterij pa je bil zidan tik pred reformacijo 1. 1521 do 1524. Je še vedno močno obiskana božja pot, zlasti pride dosti romarjev na velikonočni in binkoštni ponedeljek, na Veliki Šmaren in v nedeljo po Malem Šmarnu. Je cerkev, ki hrani veliko umetnostnih „Različne oblike pobožnosti do : božje Matere, ki jih je Cerkev j odobrila v okviru zdravega in ■ ■ pravovernega duha, v skladu s ; časovnimi in krajevnimi razmc- j ■ rami ter primerno posamezni na- • ravi in zna,čaju vernikov, dose- ; ■ gajo to, da ob češčenju Matere ■ ljudje prav spoznavajo Sina, ga : ljubijo, poveličujejo in spolnjuje- J ■ jo njegove zapovedi.“ j Dogm. konst- o Cerkvi, št. 6 j spomenikov in je res pravi muzej slovenske srednjeveške umetnosti. Manjše božje poti v bližini Brezij so še Kropa, Tabor in Kokra Kropa šteje leto 1707 za svoj na-sta.nek, Tabor v župniji Podbrezje morda leto 1694, tretja, Kokra nad Kranjem je nastala pač v 18. stoletju. Je pa morda še kakšna božja pot v bližini Brezij, saj Je na Slovenskem v vsaki dekaniji vsaj ena, pa tudi več. Marijan Marolt (Bo še) Življenje in vzgoja v deželah za železno zaveso Skoraj ni več človeka v svohod-nem svetu, ki ga ne bi zanimalo življenje v deželah pod komunističnim režimom. Veliko pišejo, govorijo in uffibajo, vendar jih je malo, ki bi stanje presojali in prikazali objektivno. Sopotniki režimov vse pretira-ravajo in poveličujejo, nasprotniki pa z<>Pet vse zanikavajo in dajejo „v nič“. Ob takem stanju si marsikdo želi ■ti na jasnem, išče resnice, hoče biti 0 'Jektiven. Med te spada tudi jezuit tsniael Quiles iz Buenos Airesa. Kdo je p. Ismael Quiles? P- I. Quiles, jezuit, ni nepoznan v Argentini in kulturnem svetu. Rodil 8e je 4. 7. 190G v kraju Pedralba, Va-lencia, Španija. V jezuitski red je stopil 1. 1922, v Argentino je prišel leta l‘h52 in bil tudi posvečen v duhov-nika. Leta 1938 je postal profesor na bogoslovni fakulteti v San Miguelu in od leta 1956 je podrektor univerze Salvador. Potoval je po Ameriki, Evropi in Aziji. Dosedaj je spisal 13 knjig, v glavnem filozofske vsebine. Zakaj je potoval v dežele za železno zaveso? P. I Quiles ni samo priznan filozof ampak tudi pedagog. Prejšnja argentinska vlada (dr. A. Uliapni prezrla njegovih sposobnosti in ga je imenovala za člana argentinskega zastopstva, ki se je udeležilo XII. splošne konference UNESCO v Parizu. Njemu je še posebej določila nalogo, da obišče poleg Francije še Zahodno Nemčijo, Dansko, švedsko, Rusijo, Poljsko in Češkoslovaško m preštudira teorijo vzgojnih sistemov ter njihovo politično aplikacijo. Kot sam pravi, ga je predvsem zanimala teorija in praksa vzgojnih sistemov in njihova praktična aplikacija v teh deželah, še posebej so ga ti problemi, teorija in praksa zanimali v komunističnih deželah. Svoje vtise in zaključke je opisal v knjigi „Vida y educacion en los pai-ses comunistas“, Editorial Colombia, Buenos Aires 1964. V nadaljevanju bodo sledili kratki odlomki iz te knjige. Sprejem v komunističnih deželah Za ruski vizum je moral čakati približno štiri mesece. V nobeni od obiskanih dežel (v Rusiji, na Poljskem in češkoslovaškem) mu niso delali nobenih ovir. V Rusiji in češkoslovaški je bil uradni gost ministrstva za vzgojo. Pravi, da „so vlade in visoki uradniki, s katerimi sem prišel v stik, vedeli, da sem katoliški duhovnik, jezuit in profesor na katoliški univerzi ter gotovo poznali moje spise. Poleg tega so na zasedanju UNESCO predstavniki komunističnih držav mogli spoznati moje stališče in odklonitev - marksizma“. „Moja naloga je bila jasno določena, poslanstvo iskreno in osebno so me zanimale izkušnje, ki so jih pridobili na vzgojnem področju, šel sem z dobrimi nameni, hotel sem biti vedno nepristranski opazovalec in sem se trudil, da bi premagal vse ovire, ki bi mi onemogočile spoznanje resnične stvarnosti-“ Obisk in študij je bil razdeljen takole: štirinajst dni v Pragi, osem dni v Varšavi (obisik Lublina in Krakova) in petnajst dni v Rusiji (Moskva in Leningrad). Program obiskov je bil v vsaki deželi že v naprej pripravljen. „Celoten program obiskov, intervjujev so pripravili in tudi vodili uradni pred- stavniki. Ustanove, katere sem smel obiskati, so bile že v naprej določene. Spremljal me je vedno od pristojnega ministrstva določeni tolmač. Zaradi tega sta bila študij in opazovanje omejena. Kljub temu, da so se razgovori razvijali prisrčna, je bila smer že vnaprej določena in v ozračju velikega optimizma- Zavedal sem se, da mi nudijo samo enostranski vpogled v razmere. Toda, če upoštevamo stanje in režim, ki vladata v deželah, je jasno, da ne morejo drugače postopati. Vsa vzgoja je v rokah države, ki vse vodi in kontrolira. Ni tako kot v Argentini, Španiji, Franciji ali Združenih državah ali v kateri koli drugi deželi zahodnega sveta, kjer smejo svobodno organizirati tudi privatne šole in vzgojne ustanove, ki so z navdušenjem sprejete in uživajo splošna zaupanje.“ „Po drugi strani pa mi je uradno določeni program obiskov nudil druge možnosti- Prihranil sem veliko časa na potovanju in ni mi bilo treba skrbeti za prevozna sredstva. V kratkem času'sem mogel več videti in zbrati več podatkov, kakor če bi potovanje urejal po lastni volji.“... „Upoštevati pa moramo s tem, da so vsa uradna poročila in podatki zelo rožnati, kot je vedno v državah s totalitarističnimi vladami. Zato moramo iz zbrane snovi sami izluščiti resnico, ki jo oni prikrivajo.“ Resnica nas bo osvobodila V knjigi hočem prikazati iskreno in nepristransko vse, kar sem videl in slišal- Iz raznih razlogov sem bil Prvi katoliški duhovnik, ki je bil na takem študijskem potovanju v komu- j nirtičnem svetu. Kljub temu, da ie bilo moje poslanstvo izključno kultur- j nega značaja, me položaj (duhovni- j k») obvezuje, da skušam razumeti j ljudi in družbeni red,, v katerem živi tuliko milijonov človeških bitij. Moj j Položaj me obvezuje, da morata biti j to poročilo in poslanica resnična in • odkritosrčna. ! • Prikazal bom vse tako kot je, do-ro in slabo. Nočem biti krivičen, niti kritizirati vsevprek. Kritika ne bo izraz nikakega sovraštva, ker le-to zakriva resnico in ker v sovraštvu Prehitro zapademo krivičnemu presojanju- Pa tudi gostoljubnost, katere sem bil deležen, ne more vzbuditi ' jneni nehvaležnosti in sovraštva. Želel 1 Pripovedovati samo o lepem in' do-lem, toda če hočem služiti resnici, 'Potem moram prikazati *)be strani: dobro in slabo.“ v »Morda se bodo komunisti pritoževali nad mojo kritiko, morda p» se °do pritoževali tudi tisti, ki so pod oniunizmom trpeli, ko bom nekatere stvari pohvalil in jih prikazal takšne, fkrsne so. Vendar ne smemo poza-1 b da ‘nas bo samo resnica osvobodila’.“ Najnižje življenjske razmere Morda se bo kdo čudil, če bom Kovoril več o brezverstvu kot o ko-niunizmu, ali če vprašanje ne bom °navnaval strogo s stališča katoliške vere. čisto jasno je, da ima brezverska VzKoja to glavno napako, da ob kon-1 u življenja pusti človeka brez ključa —- Kdo je p. Quiles? — Zakaj je šel v Rusijo? — Je vse slabo? — Ali jv vse dobro? — Je možna nepristranska resnim? — Kakšna je vzgoja za že-• lezno zaveso? v posmrtnost. Brezverstvo ni samo last komunizma in zato tudi ni njegova največja značilnost... Osnovna napaka komunizma — kar opazimo predvsem pri vzgoji — je njegov monolitični, dogmatični 'n totalitarni način vzgoje. Vse vrednote reducira na stopnjo snovnih dobrin. Posledica tega je pretiravanja tehnike v škodo človekovega dosto-jgnatva. Obstajajo komaj najosnovnejše življenjske razmere-“ Povzem izku ienj 1. Podobnost z vzgojnimi sistemi zahodnega sveta. „Kot celota je komunistični vzgojni sistem enak onemu v svobodnem svetu, tako glede učnih načrtov, metod, organizacije, poslopij, laboratorijev itd- Preseneča, da ni nič novega in posebnega.“ 2. Sistem je onciklopedistični. „V zahodnem svetu prevladujeta dva vzgojna sistema: humanistični (Anglija, Nemčija, Italija) in enciklope-distični (Francija, Južna Amerika, Združene države)- Komunistični sistem spada v zadnjo skupino.“ 3. Pragmatično tehnični sistem. „Med zahodnimi enciklopedističnimi sistemi imamo na eni strani teoretičnega (Francija, Španija, Južna Amerika) in pragmatično - tehničnega (Združene države)- Komunistični sistem je podoben zadnjemu-“ • 4. Metoda, „če primerjamo metodo aktivne šole (Združene države, kjer prevladuje spontanost —- De-vvey) z metodo dirigirane šole (Anglija, Nemčija, s prevladovanjem discipline), se komunistična metoda ujema z metodo dirigirane šole.“ „Ima pa komunistični vzgojni sistem svoje posebne značilnosti- Te so pozitivne in negativne-“ • • Pozitivne značilnosti: — „Planifikacija: ta je popolna do najvišje možne stopnje-“ — „Obsežnost: Trudijo se, da bi šola zajela vse otroke in odrasle. (U-poštevati moramo, da so v zahodnem svetu to že dosegli)-“ — „Povezanost šole — delo: morda je to največja značilnost komunističnega sistema, ker hoče človeku vcepiti „kult mehaničnega dela“-“ — Socialna vzgoja: komunistična šola hoče razviti socialne kreposti do najvišje stopnje in vzgojiti kolektivističnega človeka.“ — „Tehnična vzgoja ža proizvodnjo: ta je v komunističnih deželah bolj razvita kot v zahodnem svetu./ & Negativne značilnosti: —„Sistim je monolitičen: Enoten, državni obvezni vzgojni sistem, ki se aplicira do podrobnosti, je nasproten človekovi osnovni pravici do svobode, vzgoje in kulture ter pomeni ječo za razum-“ —. „Dogmatizem: skušajo vcepiti „slepo vero“ v marksistično-lenini-stično doktrino in nestrpnost do vsega, kar ni komunistično. Tukaj1 je tudi izvor komunistične mistike.“ — „Ponižanje osebnosti: socialna Vzgoja se izmaliči v absolutnem kolektivizmu, kar ovira razvoj osebnosti v marsikaterem pogledu.“ — „Pretiravanje tehnike: pretiravajo tehnično vzgojo in zapostavljajo človeka kot takega. Pretiravajo vrednost ročnega dela-“ — „Pomanjkanje učinkovitosti: Ne samo glede oblikovanja „novega človeka“, za katerim stremi komunistična vzgoja, ampak tudi glede kvantitete in kvalitete bi mogli veliko razpravljati o učinkovitosti komunistične šole. Kaven vzgoje je še vedno nižja kot v zahodnem svetu.“ Priredil A- Horvat CERKEV IN MEDNARODNI PROBLEMI TEKMA ZA MIR Y^rjetno se nikdar ni toliko govorilo o miru. Najbolj glasno nastopajo razna mirovna združenja v ‘žavah, kjer vladajo komunistični ^zimi raznih vrst, kajti komuniz-^i 80 se pomnožili: moskovski, ki Se naziva marksistično-leninski, Pekinški, kjer si marksizem vedno S asneje nadeva ime samo enega Piavega marksista in sicer Mao-eetunga, v Jugoslaviji se komuni-^etn imenuje titizem in po raznih . rzayah na zahodu se pojavljajo s upine, ki se sklicujejo na Tro-c ega, vendar se vedno bolj bližajo kakor jo oznanja Peking. — a drugi strani imamo fronto, ki 8e tudi drobi, ko se Združene države v Vietnamu zapletajo v vojne °Peracije in se njihov vpliv v po-Plej enotni organizaciji Severne-ga Atlantika —NATO lomi; Fran-Clja hodi svojo pot, a se naka-ZaJejo tudi pri drugih državah Se''Ja. če bi Anglija ne bila za-gjlc 1 svoje valute, torej gospodar-S. ^a’ toliko navezana na Združene rzavc, bi tudi delavska vlada mo-ala iskati novih poti v zmedi, ka-0r se vedno bolj očituje. Med vse- mi frontami in skupinami pa se spet in spet ponavlja trditev, da gre vsem zlasti za ohranitev miru, pri vseh pa se glavni dohodki vsega dela in gospodarstva uporabljajo za oborožitev in vse to čisto po starem načelu: „Si vis pa-cem, para bellum — če hočeš mir, potem se pripravljaj na vojno...“ Na raznih mednarodnih konferencah na vzhodu in na zahodu pa se je tudi že zadosti jasno povedalo, da je zaloga atomskih in jedrnih bomb na obeh straneh edina garancija, da ne pride do vojne, kajti skrajna uporaba atomskih bomb ‘bi najbrž pomenila konec človeškega rodu na našem planetu. Če se že izjavlja, da do vojske ne sme priti, pa se dejansko vojskovanje ob koncu druge svetovne vojne ni ustavilo. Res so bile seje mirovne konference v Parizu in je bila leta 1946 podpisana mirovna pogodba z Italijo in njenimi sosedami oziroma bivšimi zaveznicami, toda Nemčija je dejansko še vedno „vojno ozemlje“, ker še do-sedaj ni prave skupne nemške vla- de — torej nikogar, s komer bi zavezniki mirovno pogodbo podpisali; Nemčija je razklana na dvoje in še na razna zavezniška področja po določbah dogovora v Jalti in na temelju sklepov iz premirja, ki je bilo podpisano 9. maja 1945. Res je, da se je bojno klanje tudi v Evropi zavleklo še čez, kajti v Grčiji so še besneli boji proti partizanom na severu na ju-goslovansko-grški meji. Sicer so jih ustavili, toda gorelo je v Aziji in v Afriki in še gori. Najdlje se je vojskovanje ohranilo v Indokini, današnjem Vietnamu; narašča še danes vedno bolj — po dvajsetih letih konca velike druge svetovne vojne še ni miru na svetu. In kar je še zanimiveje: vojskovanje v Vietnamu sploh ni pravo vojskovanje — jedro boja je usmerjeno proti komunističnim gverilcem — kmalu bodo imeli Amerikanci tam pol milijona vojakov in vsak dan znašajo stroški nad dvajset milijonov dolarjev; član ameriškega senata Fulbright je prav te dni izjavil, da more vojskovanje v Vietnamu trajati še dvajset let. Gverilsko vojskovanje v Vietnamu morejo vzdrževati samo sovjeti in dokler bodo dobivali gverilci pomoč iz Moskve, se bo tragedija vietnamskega naroda nadaljevala. V Aziji se torej sovražnosti dejansko razvijajo tako, kakor to žele sovjeti. Toda proti zapadni Evropi in tudi ZDA se obraz moskovskega komunizma kaže v drugi luči. Seveda vsi komunisti po- navljajo povsod gesla, kakor jih iz Moskve dobivajo, kdor pa že ne more preveč odkrito vzklikati „Amerikanci, pojdite proč iz Vietnama!“, se pa izreka za mir in sicer mir za vsako ceno, nato pa še odda, da res ne more razumeti, zakaj so ameriške čete v Vietnamu. Ko ga pristaši moskovskega tolmačenja mednarodnega položaja na ta način vključijo v tabor svoje miselnosti in najdejo zanj že idejno utemeljitev, ko pridružijo tolmačenje: Mir bo zavladal, ko bodo Amerikanci odšli iz Vietnama, to je, ko bodo kapitulirali... Vsa Azija bo potem morala pod vodstvo ter kontrolo Moskve ali Pekinga, ali pa obeh skupaj. Ko bi padla Azija, bi se požar razlil na druge kontinente, dokler se tudi drugje ne bi izsilile podobne kapitulacije. Mir pa je nedeljiv in ne more biti v Aziji drugačen, kot je v Evropi. Pravica mora povsod sloneti na istih načelih, moralni pojmi o miru in vojni morajo biti nad tolmačenji posameznih režimov, pa naj bodo komunistični, demokratični, totalitarni te ali one Koncil popolnoma odklanja „totalno vojno“- To kar je danes v svetu, je samo „ustrahovalno ravnotežje“ in „oboroževalni mir“. Cerkev v sodobnem »vetu Delo Cerkve za mir: — Katero je bilo geslo Pi-ja XII? ■— in Janeza XXIII.? — Kdaj je šel Pavel VI. v ZDA? — Zakaj in ob kateri priložnosti? smeri. Ze tisočletja se grade in • izpopolnjujejo temelji za pravo sožitje med narodi, vendar do pra-vih podlag ni prišlo. V našem ča-su se je nasprotje v tolmačenju ft'ü'u in pravice zožilo na trenje nied dvema glavnima taboroma — med komunistični in demokratski. Dosedanji razvoj dokazuje, da je P*'i obeh premalo sredstev ali vo-1 je uveljaviti spoštovanje načel in Pojmov, ki so znani in jasno izde-•ani. Toda med pripadniki raznih stremljenj ni enotnega gledanja — 111 kdor ima posebne, takoimeno-vane imperialistične namene (in a imperializem je danes najbolj Vlden pri komunistih, saj se bore s Pomočjo gveril), ne bo popustil ln tem bolj izsiljeval, čim večji bo strah pred zadnjim udarcem, to je Morebitnim uničenjem zemeljskega P aneta z bombami atomske ener-Kije. Ali smo v našem, baje najbolj naprednem stoletju dobili ustano-Ve> ki naj se dvignejo nad obe fronti in svetu povedo, kako je treba spoštovati načela pravice, resnice in ljubezni, ki so danes enako sveža kakor so bila pred dvema tisočletjema. Na zunaj je najvidnejša glasnica teh resnic Organizacija združenih narodov, ki ima svoj sedež v New Yorku, najmočnejša moralna sila pa po II. vatikanskem koncilu postaja Cerkev. Sicer bi moglo to zveneti propagandno, toda to ne bo držalo. Ob dvajsetletnici ustanovitve Organizacije združenih narodov je obiskal njen sedež v New Yorku papež Pavel VI. in je bil učinek tolikšen, da so ga še letos po vsem svetu slavili ob prvi obletnici. Da pa ne bi izgledalo kot da je Cerkev pri tem ravnanju pristranska, je bil sredi poletja 196(5 v Vatikanu pri Pavlu VI. sovjetski zunanji minister Gromykoi Kaj sta govorila, bodo čez sto let povedali arhivi, toda dovolj vidno je bilo, da se Cerkev pri skrbi za mir in v ljubezni do vsega človeštva nikogar ne boji. Sicer je res, da s j komunisti s svojimi „društvi za mir“ mogli učinke obiska razlagati po svoje — in to se bo nadaljevalo, ko bo predsednik Sovjetske zveze Podgorny kmalu obiskal Pavla VI., ko bo vrnil državni obisk italijanski vladi — toda drži pa še bolj jasno, da se je Cerkev visoko dvignila nad vse tiste, ki so jo hoteli porabiti za tekmo v to ali ono smer —• za pristranski, polovični mir Cerkev nikdar ni delala in tudi ne more; sicer lahko sodi, kje je pravo tolmačenje resnice in pravice, toda pri vsem tem se more za končni cilj in zmago posluževati samo njej danih sredstev in izjave Pavla VI. so glede vojne v Vietnamu in o tistih, ki jo razplamtujejo, dovolj jasno po svetu odmevale. Ko se je Cerkev po koncilu odprla vsemu poganskemu svetu in ne zavrača niti ateistov, bi se moglo reči, da poglavar naše Cerkve ni več samo. oče katoličanom, ampak se dviga nad vse narode in kontinente in to kot ponižni služabnik vseh služabnikov, ki so prave volje, ko obenem z Organizacijo združenih narodov stremi z vsemi silami rešiti mir in ga postaviti na ves svet osrečujoče temelje. Cerkev z nikomer ne tekmuje — skuša biti koristna vsem, ki med seboj tekmujejo za pravi mir in jim daje ves svoj blagoslov, ko vernike in vse pripadnike človeštva poziva k molitvi za mir. Ruda Jurčec MOLITVENI NAMEN Splošni: Za izpeljavo vseh načrtov, ki pospešujejo zedinjenje kristjanov. Misijonski: Da ibi duhovne vrednote pri nekrščanskih verstvih pripravljale pot evangeliju. Za slovensko domovino. Za edinost med katoličani doma in po svetu. Iz dnevnika Janeza XXIII. Zapiski papeža Janeza XXIII. na duhovnih vajah pred osemdesetletnico življenja v Castelgandolfu. 10. avgusta 1961. — Naložil sem si molk. Prekinil sem ga le z rednimi opravki svoje službe. Spremlja me samo msgr- Cavagna, moj redni spovednik. Ob zori praznika svetega Lavren-cija sem ob tričetrt na šest molil brevir na terasi, obrnjen proti Rimu-Ves ganjen mislim, da'je danes obletnica mojega mašniškega posvečenja- Posvetil me je 10. avgusta 1904 v cerkvi Santa Maria de Monte Santo mons. Ceppetelli, nadškof in naslovni carigrajski patriarh. Po sedeminpetdesetih letih se še vsega spominjam. Od tedaj do danes sem večkrat dosmrtna maska Janeza XXIII. /-alil Koga — jaz> k; sem nig. Kakšna «'■amota zame. Duhovne vaje opravljam po sploš-j1’*1 predpisih. Spominjam se z vese-Jem tolikih milosti. Četudi sem se Prizadeval, da bi z njimi sodeloval, se moj trud ne da primerjati z bo-darovi, ki sem jih prejel. To je S,' ivnost, pred katero trepetam, ° enem pa sem zaradi nje ganjen. Do moji novi maši na grobu sv. ej-ra so roke svetega očeta Pija X-Počivah na moji glavi. To je bil po-spl>ni blagoslov, iki ga je dal meni in ,nojemu duhovniškemu življenju, ki Stni Ka tedaj začel. Minilo je od tedaj nialo več ko pol stoletja — točno 57 1 ■ ^daj se m oj: 3 roke razprostirajo nad katoličani, pa ne samo nad katoličani, nad vsem svetom — v znamenje vesoljnega očetovstva. Sem naslednik tistega Pija X., ki je proglašen za svetnika in živi v svojem duhovništvu, v svojih prednikih in naslednikih, , ki kakor Peter vladajo Cerkev, edino, sveto, vesoljno in apostolsko. Te misli zatirajo v meni vsako željo po osebnem povišanju in me potapljajo v globočino ničevosti. Kljub temu sem povišan do službe, ki po svoji vzvišenosti presega vsako človeško dostojanstvo. Ko so me 28. oktobra 1958 kardinali svete rimske Cerkve izvolili za najbolj odgovorno službo, za vladanje vse Kristusove črede, ko sem bil že star 77 let, je bilo kar splošno prepričanje, da sem le začasni, prehodni papež. Kljub temu sem že pred večerom četrtega leta papeževanja. Pred seboj imam obširen program, ki ga moram izvršiti v blagor vsemu svetu, ki me opazuje in od mene to tudi pričakuje- Kar se mene tiče, sem kakor sveti Martin: Ne bojim se umreti in ne branim se živeti. Vedno moram biti pripravljen umreti —• morda prav kmalu — in živeti, če me Gospod v svoji dobroti še hoče pustiti na zemlji. Da, vedno moram biti pripravljen! Pred vrati svojih 80 let moram biti pripravljen umreti ali živeti. V obeh primerih moram skrbeti za svetost. Povsod me kličejo z besedama: ,,Sveti oče“. To je moje pravo ime! To moram in tudi zares hočem biti. Potem pravi sveti oče, da je svetost v ponižanju, v mirnem prenaša- nju nasprotovanj, v notranjem miru, v hvaležnosti za dobrote, ki smo jih prejeli, v spoštovanju do ičloveške osebe, posebno do božjih služabnikov, v iskreni ljubezni, v vdanosti in v želji, delati dobro vsem. Njegovo značilno geslo je: „Pokorščina in mir‘‘. Vzel ga je iz Baronija. Jezusu se zahvaljuje za ta nauk. Podoba mrtvega Jezusa in žalostne Matere božje je šola njegovega pa-peževanja. Trpeti hoče in biti zasramovan s Kristusom in zaradi njega. Božja volja je njegovo posvečenj’ v Kristusu. 11. avgusta 1961. — Spovem se Bogu vsemogočnemu... Vse življenje hodim k spovedi vsaik teden. Večkrat v življenju sem ponovil vse spovedi. Tedaj sem se zadovoljil le s splošno obtožbo brez podrobnega naštevanja grehov. Držim se besedila molitve, ki jo vsak dan molimo pri maši v začetku darovanja: „. . .za svoje brezštevilne grehe, pogreške in malomarnosti“. Vseh sem se že večkrat spovedal. Vendar jih vedno znova obžalujem in se jih iskreno kesam. Ko si je papež Janez XXIII. izpraševal vest o različnih krepostih, je zapisal o njih naslednje pripombe: Čistost, V nravnosti do sebe nisem storil nikoli nič težjega. Tudi v razmerju do drugih: z očmi, dotiki v puberteti, mladosti, v zreli dobi in starosti, pri branju knjig in časopisov, pri gledanju podob in slik z božjo pomočjo nisem dopustil nobene skušnjave in lahkomiselnosti, nikoli, nikoli- Bog me j® vedno pod- Jnnez XXIII.: — Čistost: V nravnosti do sebe nisem naredil nikoli nič težjega, nikoli, nikoli. — Pokorščina: Zelo jo spoštujem in gojim v svoji notranjosti. Ljubezen: Vaja v ljubezni mč najmanj stane. piral s svojim velikim, neskončnim usmiljenjem. Upam, da bom to o-hranil do konca svojega življenja. Pokorščina. Zelo jo spoštujem in gojim v svoji notranjosti. Pozornost, ki mi jo ljudje izkazujejo, mi te kreposti ne more vzeti- Kadar sprejemam ljudi, se veselim v Gospodu, ker imam tedaj priložnost za vajo v potrpežljivosti za pokoro za svoje storjene grehe, da bi tako dosegel, da bi Gospod odpustil vse grehe vsemu svetu. Ljubezen. Vaja v ljubezni me najmanj stane- Vendar je tudi ta vaja zame žrtev, ki me vznemirja in navaja k nepotrpežljivosti. Zaradi nje morda kdo trpi, ne da bi jaz vedel za to- Žalitve, malomarnosti. Kdo more vedeti, kolikokrat sem se pregrešil proti Gospodovi postavi in proti cerkvenim zapovedim. Brez števila je fcoh prestopkov. Vendar pa vedno ^’re le za prestopke, ki so zunaj ccikvenih odredb, nikoli za take, ki J. smrtni ali odpustljivi grehi. čutim v srcu in duši ljubezen * ° cerkvenih odredb in predpisov in ? obravam vso cerkveno zakonoda-J.0' ^ lav zato si prizadevam in ču-"|ern na(l seboj, da sem v zgled in P°dbudo duhovnikom in vernikom. s t ^I,ovec*a' sem se vseh teh žalitev v r_ n'm sklepom, da se bom pobolj->n dodal obljubo, da se bom vsak 8^n ^eliko^ bolj trudil, kolikor bolj staram, za vestnost in popolnost. slitf*a*<>marn0Sti’ Te moram premi-1 skupaj z vsemi opravili moje-^a Pastoralnega življenja. Odlikovati a n mf°ram v duhu, ki ga mora imeli 2 s >n naslednik svetega Petra, ^a katerega me danes vsi imajo, nj ,SP°m‘n na vse pomanjkljivosti, lezštevilne pogreške in malo-0S(U m°jega dolgega življenja niQ01' eS6t Je splošna tvarina j.r°J.e sP°vedi, ki ^em jo danes zju-Vo r °?rav^ Pri svojem duhovnem s !tel'ju mons. Alfredu Cavagnu v ^ a niči, v kateri so spali moji pred-j,|.1' XI. in Pij XII. in kjer je To oktobra 1958 umrl. ü > kil edini papež, ki je dozdaj rnr' v poletnem bivališču Castel- «andolfu. Usi •0.S'',0<^ Jezus, bodi še naprej jjjg . Jen J0 mene, ubogega grefni-In zagotovi mi svoje veliko in Veeno odpuščanje! Poslovenil. Gregor Mali Živahni dialogi v Carigradu Pravoslavni svet še ni mimo odmevov in vtisov ob dogodku, ki je pretresel ves krščanski svet- V decembru 1965 sta papež Pavel VI. in patriarh Atenagoras preklicala medsebojno ekskomunikacijo med katoliško in pravoslavno Cerkvijo iz sredine dvanajstega stoletja- Zlasti v Carigradu je dejanje izzvalo tolikšno presenečenje, da je nadaljne delo za zbližanje med cerkvami nekako zastalo. Do sredine našega leta okoii Fanarja (Fanar je palača carigrajskega patriarha), središča ekumenskega patriarhata, ni bilo opažati posebne aktivnosti, ker je bilo treba izravnavati in pomirjati nasprotja in posledice. Prvi odmevi so patriarhovo dejanje celo kritizirali, ker je ekskomunikacijo preklical, ne da bi dovolj upošteval skleipe poslednje pravoslavne konference na Rodu, kjer se je zlasti pod vplivom grških škofov uveljavljala težnja za počasnejše zbliževanje s katoliško Cerkvijo in so potem nekateri grški škofje, zlasti pa atenski nadškof, izdali pa- stirska pisma, ki so bila zelo ostra proti Rimu in debatam na II- vatikanskem koncilu- Grški škofje so bili ■polni očitkov proti patriarhu Atenu-gorasu, češ da ne zna upošteva-i avtonomije posameznih pravoslavnih cerkva. Vznemirjenje zaradi decembrskega preklica e'kskomunikacije je ■poleglo, ko je Fanar naglasil, da je patriarh preklic opravil kot poglavar krajevne carigrajske cerkvene pravoslavne skupnosti, vendar s tem dejanje ftič ne izgublja na pomembnosti, ker v 12- stoletju nobena druga pravoslavna cerkev ni proti katoliški Cerkvi izdala ekskomunikacij-skega ukrepa- Atenagorasovo dejanje je bila res samo izjava carigrajskega patriarha, toda njegov ukrep ge je vsaj moralno raztegnil nad vse pravoslavje- Ves pomen pa ni samo v tem, ampak se je temu priključilo še spoznanje, da more Atenagoras mirno nadaljevati dialog z Rimom tudi v vseh drugih vprašanjih pravoslavja- Po juliju 1906 se opaža, da se razgovori med Rimom in Carigradom pospešeno nadaljujejo, ker gre za vprašanja tehničnega značaja: patriarh Atenagoras želi, da bi se uredile in pojasnile določbe o mešanih zakonih med pravoslavnimi in katoličani; nujnost terja tudi ureditev vprašanja o vzgoji v krščanskih zavodih, ko učenci pripadajo eni aii drugi veroizpovedi; najbolj pa si žele odstraniti težave, ki se tičejo katoliških unijatov- Fanar ima razmeroma malo osebja; patriarhu pomaga -okoli iiO škofov in teologov in ker je že čez osemdeset let star, se mnogi vprašujejo, odkod jemlje toliko moči, da zmore izvajati toliko iniciativ za dialoge na vse strani. Turške oblasti delajo zapreke Kriza na Cipru je še bolj poglobila nasprotja med Grki in Turki. Pred tamkajšnjimi boji je bilo v Turčiji okoli 54.000 Grkov. Preganjanje je med boji na Cipru zajelo tolikšne mere, da je v nekaj tednih moralo pobegniti nad 20-000 pripadnikov grške manjšine; odšli so zlasti bogatejši. Fanar se je v Carigradu naslanjal na pomoč premožnih grških trgovcev, toda turške oblasti so sedaj udarile po njih in danes ni niti tisoč Grkov v vsem Carigradu. Zanimivo je, da je metropolit Makarios. na Cipru zelo podprl patriarha Ate-nagorasa -pri njegovem ekumenskem delu in je povsod javno podpiral zbližanje s katoliško Cerkvijo. Ciprska pravoslavna cerkev je danes izmed vseh pravoslavnih narodnih cerkva največja zagovornica vsega dela za zedinjenje kristjanov. Toda ta podpora je bila dvorezna, ker je izzvala še hujši pritisk turških oblasti. Mnogi pravoslavni dostojanstveniki po vsem svetu se boje, da bodo turške oblasti privedle svoje ukrepe tako daleč, da bo delo Fanarja nemogoče; seveda so vsi ukrepi upravnega značaja in turške vlade ni mogoče naravnost obtožiti, da patriarha preganja. Toda delo postaja pretežko in tako se mnogi pripravljajo na preselitev ekumenskega patriarhata na Kreto ali na Rodos- Toda Atenagoras noče o tem nič slišati :u dokler bo živ, se patriarhat ne bo odpovedal svojemu že sedemnajst stoletij staremu sedežu v Carigradu-Pri Fanarju je bilo osrednje bogoslovje Halki in hud udarec so mu pred kratkim zadale turike oblasti, ko so ukazale, da smejo biti med slu-samo tisti, ki so rojeni v Tur-Poslopje Fanarja razpada in 0 carigrajske občinske oblasti ter-jajo popravilo, eeš da so zidovi že nevarni za okolico, iste oblasti spro- 1 razveljavljajo vse načrte arhitektov za dostojno preureditev častit-•j'vega poslopja. t atriarh Atenagoras se upira z 'šemi močmi. Največ opore najde še F!* ameriških diplomatskih zastopni-1 '.ker mora turška vlada vendarle Ppoštevati razpoloženje ameriške e in ameriškega javnega mne-nja' ^endar je konec Panarja neizogiben, ker pač ne bo mogel braniti ^°je nav^očnosti v Carigradu, če “ni ne bo več nobenega Grka. Sploš-naPovedujejo, da ga čaka podob-g,a u*ocia, kakor je doletela pravo-avni patriarhat v Aleksandriji, ko |*o egiptovske oblasti izgnale Grke-nnimivo je tudi, da proti Fanarju _ arigradu intrigira tudi moskov-pravoslavni patriarhat, ker so-^Je ski vladi ni bilo prav, da sta se t , 6 in patriarh Atenagoras a 0 zbližala, iz .Moskve sovjetska v ada celo podpihuje nacionalistično azpoloženje grških škofov, zlasti ^ofa v Atenah, ki ga 'je pred n. ’m v posebni misiji obis.tal le-lngiajski metropolit Nikodem, za-BPnik sovjetske vlade.; pravoslavni ima za bodočega nasled-a naoskovskega patriarha Alekse-a’ Jo že čez osemdeset let star. v /''onutno sodelavci Atenagorasa od ].anarju si'reme za tem, da ne bi JMi od sebe nobene pravoslavne a>odne cerkve, dasi vedo, da se splošnemu razvoju za edinost med kristjani ni mogoče več upirati. Ker pa je v Fanarju stremljenje za zbli-žanje s katoliško Cerkvijo na prvem mestu, žele, da notranji spori v pravoslavju dela za zedinjenje ne bi zavirali. Priprave za vsepravoslavno sinodo Med konferenco na Rodosu »o sklenili, da se naj začno priprave za vsepravoslavno sinodo, nekak koned pravoslavne cerkve- Pravilno je bilo ugotovljeno, da naj najprej vsaka pravoslavna cerkev uredi svoje notranje zadeve, ker se bodo šele za tem mogla razvijati uspešna posvetovanja z ostalimi krščanskimi cerkvami. Fanar je na sklep odgovoril takoj pritrdilno, vendar načina svojega dela ni spremenil. Takoj po odpravi medsebojne ekskomunikacije je bilo med Rimom in Carigradom sklenjeno, da se bodo začeli neprekinjeni razgovori obeh cerkva na vseh že sedaj možnih toriščih. Uvodoma 6o ta- — Kaj je Fanar? — Ali Makarios podpira ali ovira delo Fanarja? — Ali bo Fanar zadržal napad Turkov in Moskve? (str. 20—32) koj ugotovili, da ni nobenih ovir za urejanje zadev, ki se tičejo pastoralne aktivnosti. Med pravoslavnimi narodnimi cerkvami pa so žu ustanovili posebne odbore, ki se bodo začeli sestajati v septembru 1966. Ker so našteli sedemnajst glavnih pravoslavnih cerkva «in skupin, so jih razdelili na tročlanske komiteje in prvi se je sešel v septembru in sicer v Belgra-du, kjer so se zbi'ali teologi srbske, romunske in bolgarske cerkve. Kmalu za tem je bila podobna konferenca v Damasku, nato v Egiptu in drugje. Vsem so bile glavne to,čke: dia log med pravoslavjem in anglikansko cerkvijo. Ko bodo v Fanarju prejeli sklepe vseh zborovanj, bodo pripravili gradivo za razgovore med pravoslavjem in starokatoliško cerkvijo. Največ pa si obetajo sadov pri razgovorih med pravoslavjem in mo-nofizitskimi cerkvami na vzhodu. Fanar je poslal že več delegatov na razgovore v Adis Abebo, in glavni cilj pogajanj bi veljal zbližanju in zedinjenju med vsemi vzhodnimi krščanskimi cerkvami. Patriarh Ate-nagoras se je s posebnim pismom obrnil na vse pravoslavne teologe, da bi proučili ves problem in mu poslali zaključke. Nekateri komentatorji opažajo, da zlasti srbska in romunska pravoslavna cerkev podpirata stremljenja Fanarja za zedinjenje. Njuna pomoč carigrajskemu patriarhu je tolikšna, da je vznemirila že grške in moskovske vodilne cerkvene osebnosti. Ni izključeno, da so po sredi tudi politični vplivi, ko se države na vzhodu tudi po tej poti otresajo prevelike odvisnosti od Moskve. Zgodovinski apostoli zedinjenja: — Janez XXIII. — carigrajski patriarh A-tenagoras — Pavel VI. S stanovitno mlatitvijo uresničujmo načrte za srečanje z nekdanjimi brati. Senca Janeza XXIII« Na vzhodu se splošno ocenjuje ekumensko delo patriarha Atenago-rasa kot nadaljevanje zamisli papeža Janeza XXIIL Oba sta hotela' isto. Nekateri celo poudarjajo, da bo patriarh prešel v zgodovino z isto slavo apostola ekumenstva kot Janez XXI1J. Povsod je opazno, da patriarhovo delavnost vodi samo misel, kako utrditi delo za zedinjenje in odpreti vse možnosti za uspešno akcijo zbližanja- Mnogi teologi na vzhodu pa kritizirajo preveliko zavzetost samo za eno smer in terjajo, da naj se res čimprej slkliče vsepra-voslavni sinod, to je vzhodni koncil, kakor je bilo sklenjeno na vsepravo-slavnem zboru že v letu 1961. Patriarh jim odgovarja, da so priprave v teku, vendar se v ospredje vriva že cela vrsta problemov že živečega občestva med vsemi kristjani in se sprotnim nalogam in ukrepom Fanar že ne sme ogniti. Ruda Jurčec Urejevtinjc rojstev ..Dobro se zavedamo, da svet pričakuje od nas odločilno besede, 'ako naj se zadrži Cerkev do tega vprašanja. Tu vam hočem priklicati v spomin, kar smo dejali 23. junija 1964, namreč, da se stališče in ZaPovedi Cerkve niso spremenile. Dosedanji nauk Cerkve je še vedno voIjavi. Koncil je k temu vprašanju doprinesel odobravanja vredne Prvine. Te so zelo koristne za spopolnitev katoliškega nauka o tem vprašanju, vendar niso take, da bi v bistvu spremenile dosedanji nauk.J‘ REŠITEV ŠE NI DOZORELA S Vemi novimi vidiki koncila še ni bila izrečena tista nova beseda rpgulaaiji rojstev^, ki jo svet pričakuje od Cerkve. To si je papež ^ ‘držal zase. Hotel je vse vidike, zlasti medicinske in dernogmfske, 1 so se zadnja leta pojavili v zvezi & tem vprašanjem, pazljivo pre-l'A in se seznaniti z vsemi izsledki znanosti in skušenj na tem Področju. , ..Temu problemu hočemo dati pravo in dobro rešitev. Ta mora 1 samo popolnoma človeška, to se pravi, naravna in krščanska re-Prepričani smo, da smo vse podatke in predloge objektivno ■eučevali, saj smo si to postavili za svojo posebno dolžnost.“ Da bi si glede vseh teh vprašanj prišel na jasno, je sv. oče onovil mednarodno komisijo strokovnjakov. Ta je v številnih zasedanjih in dolgotrajnih debatah opiavila o-°mno delo in nato svoje zaključke predložila papežu. , »Toda zdi se nam, da teh zaključkov ne moremo imeti za do-s, .CI}e; prepletajo se namreč s številnimi nelahkimi in drugimi ver-m lmi, nravnimi, dušnopastirskimi in socialnimi vprašanji, katerih ne Sp vemo preučevati posamič, ampak le v celotnem okviru. Še enkrat Je pokazalo, kako je problem regulacije rojstev zapleten in težaven.“ bi' 0d(Jov°rno&ti nalaga sv. očetu, da si želi še nadaljnje, poglo-leno preučevanje tega vprašanja. !i:l ”P0Sedanji cerkveni nauk, ki so ga modra načela koncila dopol-‘‘.a’ Jo treba zvesto in velikodušno spoštovati. Nikakor se ne sme ta Sf5 ’ 80 zapovedi neobvezne, češ da je cerkveno učiteljstvo as v dvomu. To ni res. Cerkveno učiteljstvo zdaj le preučuje in .. o vsem, kar je bile v zvezi s tem vprašanjem pametnega ono in storjeno." .. Pavel VI as ircbuv&vti. — Dogodki v družini: Sveta noč v bolniških sobah — Otroške kreposti in napake: Ljubosumnost med otroki — Dopisujemo si: O slovenskem branju —■ Odnos med možem in ženo: Iz očetovih zapiskov Sveta noč v zapuščenih bolniških sobah „Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica, da bo tvoja miloščina na skrivnem; in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil." (Mt 6, 3. 4) Iz hrepenenj in teženj se prebujamo v sveto noč- Notranje se približujemo najglobljemu, najblažjemu dogodku — rojstvu božjega Deteta. Sveta noč je praznik družine, kjer pripravimo svoja srca in jih odpremo božjemu Detetu. Daleč od domovine smo, a naše misli in čustva so polna skrivnostnih spominov na božične praznike v domovini, kjer je bila vsa narava prekriti z belo snežno odejo. Ob jaslicah smo bili zbrani v molitvi in kakor v zamaknjenosti doživljali skrivnost čudežne noči. Me žene in matere pa se hočemo za te praznike, polne milosti in božje <0 10te’ spomniti naših zapuščenih, bolnih rojakov in njihovih družin z nepreskrbljenimi otroki. In kjer je družinski oče zaradi bolezni in onemo-03 \ *5ruz sredstev, tam je potrebna na.ša pomoč še posebno za božične Plaznike. Obiščimo jih in jih obdarimo z zavojem božičnih dobrot, s kakim epcilom in z vsem, kar more družina odstopiti iz ljubezni do bližnjega. nim ^ave^ajni° se> Je bolezen žalostna spremljevavka življenja. Spom-tistih, ki morajo v težki bolezni prenašati breme življenja in živeti ^am° podpore naše požrtvovalne dobrodelne organizacije. Tem bolnikom f ano,okušati topiine domačnosti, v njih srca se je naselila bolest, nemir. ’ Vc)J', njo vedno bolj poglabljali v skrivnostno, čudežno sveto noč, ki naj prerodi, da bomo deležni polnosti božičnega blagoslova. Tilda E- *4Uf» osumnost med otrohi Petletna Marija sedi sredi svojih punčk, se igra z njimi, jih preoblači, Va in češe — zraven pa čeblja: „Oh, kako ste vse moje! Kako vas imam a> vse enako, nobene niti za las več ali manj...“ Na ta prizor sem se spomnila, ko smo v našem pogovoru med mate-žin * Ve^kra*' naletelo na besedo „ljubosumnost med otroki“. Menda ni dru-’ v kateri se ta ne bi pokazala v večji ali manjši meri. , .Kaj Pravzaprav ljubosumnost? Ljubosumnost, bodisi pri otrocih 'r 1Slv pr* Vraslih nastane iz bojazni, da bi zgubili ljubljeno bitje. Že sv. laz jo pojmuje kot najbolj intenzivno ljubezen, ki ne prizna delitve ali ( Mežbe pri osebi, katero ljubimo. In otrok, prav vsak otrok, si v osnovi P starše •— predvsem mater, kot svojo izključno last- Majhnih izbruhov ljubosumnosti med otroki ni vzeti tragično, ker so čisto naravni pojavi v vsakem bitju. Zato je najbolje, da otroke prepustimo same sebi, da se med seboj sami uredijo- Kadar pa je ljubosumnost globlja, tedaj je treba iskati vzroke in povode, da pomagamo otroku premostiti _li vsaj brzdati jo. Nepravilno zadržanje lahko tako vpliva na otrokov značaj, da se mu ljubosumnost razvije v strast in s tem osenči njegovo notranje življenje, ko je že odraslo bitje. V vsaki dobi kaže otrok znake ljubosumnosti, enkrat bolj, drugič manj vidno in izrazito. Kaj naj starši storimo ob taksnih priložnostih? Najtežje je v najnežnejši dobi 1—2 let, ko otrok niti ne zna še dobro govoriti. Spominjam se malega, komaj 14 mesecev starega Martina, ki je do-bil toliko pričakovano sestrico. Vsi so srečni ogledovali malo bitje, medtem pa je Martin začudeno stal ob strani. Čim je s sestrico ostal sam, jo je hitro ugriznil v prstek. Mati ga je pokarala, a dogodku namerno ni hotela dati večjega pomena. Ko pa je po drugem obisku Martin sestrico ugriznil v nosek, jo je začelo skrbeti. Pbsebno še, ko je na dečku opazila spremembo. Preje tako vesel, se je sedaj zamišljen igral s svojimi igračami in se ni mogel ločiti od svojega medvedka, katerega je pričel jemati celo v svojo posteljico. S svojimi velikimi, temnimi očki je žalostno pogledoval za svojo mamico. Takrat je mati z bridkostjo spoznala, da je mali ljubosumen na sestrico. Ker je bil še tako majhen, se ni znal zadržati in si je dal duška z grizenjem. Začela mu je posvečati več časa, opazovala ga je. še bolj pa sebe in obiskovalce. Te je prosila, naj o mali deklici čim manj govore, če so ji prinesli darilo, je sama podarila Martinu malenkost. Izkazovala ji je samo toliko pozornosti, kolikor je bilo nujno potrebno. Martinu pa je pričela vsak dan posvečati vsaj malo časa samo njemu m pokazala mu je, da ga ima rada. Saj se ji je zdelo, da je mali žejen njene ljubezni. Enako, kakor smo v tem tehničnem, materialističnem stoletju vsi žejni ljubezni. Manj, ko se o njej govori, bolj hrepenimo po njej. Kmalu je Martin začutil, da ima tudi on, kljub mali osebici v košari, svoje mesto v materinem srcu. Nekoč je stal ob materi, ko je deklico kopala- Ko je videl, kako se sestrica brani vode, kako brca in vpije na ves glas, se je veselo zasmejal — in led je bil prebit. Z vsakim nadaljnim mesecem se je videlo, da se ima bratec za zaščitnika svoje sestrice. Ko je pričel hoditi in govoriti in še posebej, ko sta oba pričela hoditi v šolo, je ljubosumnost vedno bolj plahnela. Seveda je včasih še tu in tam nastal kak majhen problem, ki pa ni bil posebno važen, ker ima otrok; v šolski dobi veliko večje obzorje. Ker se razumsko razvija, je nanj lažje vplivati, da z razmišljanjem pride do pravega zaključka- In ta je, da so nam -materam — vsi otroci enako ljubljeni. Vsak sam zase nam pomeni celoto, pa naj jih imamo ducat- Ni pa vsak spremljan na življehski poti z ena- kimi božjim; dobrotami. Marsikateri rabi več pomoči, bodisi pri telesnem ali duševnem razvoju. Zato mora mati porabiti za tistega več časa. Kadar kateri od naših otrok potrebuje svojo mamico, takrat se mu ona vsa pre-da. Vidi njegovo bol, njegovo hibo in mu nudi vse, kar premore. S tem ba ne krajša ljubezni drugim svojim otrokom. Le to vidi: ta od mojih otrok me trenutno najbolj potrebuje, torej njemu vse, kar mu morem dati, (‘a mu olajšam bol, fizično ali psihično. Koliko pri. tem ona sama trpi, otroci ne vidijo. Za to je materam boleča vsaka beseda ali namig otroka, u kaže ljubosumnost do bratcev. Kadar se pojavi tak primer, ga moramo vzeti resno. Poglobiti se moramo v otroka in dognati, kaj je vzrok njegove jubosumnosti. Mnogokrat bomo kaj hitro ugotovile, da smo ga same po-' uročile, nehote, s kako neprevidno besedo ali dejanjem- Prav izredno se mora mati zavzeti za doraščajočega dekleta, ker bo c°z leta tudi ona postala mati in bo videla, da med lastnimi otroki ni Složno delati razlike. , Kakor povsod, so tudi pri otroški ljubosumnosti najbolj važna prva ' a- ko mati takrat znala otroku pomagati, da jo bo prebolel, bo le-t* °ku skoro neopazna v njegovi kasnejši dobi- Poznam IG—letnega fanta, ki je na moje vprašanje, če je Ijubos-u-n 11a brate, odgovoril: „Zakaj naj bi bil ljubosumen na svoje brate? J kar imajo mlajši, sem jaz že dobil. To kar dobivajo starejši bom pa dobil.“ D-ova DOPISUJEMO Sl Spoštovano uredništvo! Sadar koli dobim novo številko ^ lovnega življenja, se mi poraja lsel, ali se izadosti zavedamo, kaj 'tni Pomeni ali kaj nam bi morala Popieniti revija kot taka. v fs/c je. velesila! Veliko je napi-'^lnega 0 fem dejstvu, govori se ^ no in povsod o važnosti pisane f)'\ede, vendar dosledni nismo. Ustahmo gluhi. en \ vs'eeno, kaj čitamo! Ni vse-nn’ Ca^ ^uPuicm<' in ni vseeno, kaj mi>l' Va knjižni polici ali na ijen' .(yve^ca Presodimo s prijate-,1 J!1’ ki ga (mo, ljudi presojamo z lovno' hrano, ki jo uživajo. Opazujem potnike. Ugotavljam, da sis ogromno število moških mudi ob športnih novicah in da je I« malo dam s knjigo v naročju. Revije s plehkimi novelami in novice o filmskih zvezdnikih so njihova duševna hrana. Danes se opravičuje ločitev zakona in prešuštvo pod krinko ljubezni, Izmaličene pojme bravec polagoma vsrkava. Zgled, ki nam ga. nudi svet, je porazen, ko gledamo, da na splošno ‘dobri ljudje’ kupu- % jejo plehko čtii)o in ga tudi s tem podpirajo. Ne zavedajo se, kako je vpliv tiska močan. Otrok, ki doma opazuje starše, kaj berrcj.o, jih bo tudi v tem posnemal. Poznam trgovca, ki niti pralnega pnišlca ni zavijal v časopis, nasproten njegovim poštenim idejam in moža, ki ga je sram kupovali slabo čtivo. Ta dva sta dosledna. In mi? Spoštovano uredništvo! Z vsem zanimanjem prebiram Članke tega družinskega kotička in želim, da bi še naprej z iskreno in dobrohotno besedo pomagal našim družinam. Slišala sem, da ste začeli sprejemati dopise svojih bralcev. Oglašam se s prošnjo. Ali bi hoteli posvetiti nekaj pozornosti tudi slovenskemu branju naših otrok? Starši večkrat tožijo, da otrokom ni do slovenska knjige in jih le s težavo pripravijo do branja. Ni dvoma, da so med našimi družinami tudi otroci, ki jim je slovenska knjiga kakor .dober domač kruh. Ali ne bi mogli njihovi starši povedati, kako so to dosegli? Hvaležni vam bomo. V. B. prov. Bs. As. iS svojim predlogom ste se dotaknili enega glavnih pogojev naše ohranitve. Branja. Ponekod naša tiskana beseda živi in rodi sadove, drugod je mrtva. Gotovo ima to neposredno zvezo z vzgojo. Zato sprejemamo vašo misel in vabimo starše, da pod naslovom „Kako je moj otrok vzljubil slovensko branje“ napišejo, Ikako jim je to uspelo. Uredništvo Iz ocelovih zapiskov Storjeno. Jutri zjutraj ob !). se bo v njkni farni cerkvi uresničilo najino dolgoletno čakanje. Sedem let sprehodov, pogovorov, načrtov. Sedem let čakanja, da se z vsakim godom, z vsakim božičem, z vsako obletnico v darilih uresniči del najinih načrtov: kuhinjska posoda, pribor, knjige, dva končka, rjuhe, prti... Ali je kaj lepšega? Oba sva iz revnih družin. Starši nama ne morejo dosti pomagati. Oče mi je dal 3000 peset. Sin, več ne zmorem. Več ne zmorem. V tem daru je več kot ena očetova plača pp tridesetih letih službovanja. A kaj zato. Globoko sem vzljubil božjo Previdnost, ker sem videl, kako z ljubečo roko odstra-nja težke ovire z najine poti. Deset dni pred poroko še nisva imila stanovanja. Ostalo mi je le upanje. Na lepem sem dobil enega. Zamenjal sem ga z brati. Oni se bodo vselili v novega, jaz pa bom ostal v starem. Šd sem ai ga ogledat. Danes zo.čno .s pleskanjem. N& vehi, te bodo mogli končati do najinega povratka. Kakšni dnevi! Pohištvo, druge potrebščine, sodnija, župnišče, obleka... Komaj zdržim do večera. A zdaj je že vse. Bolje rečeno skoraj vse. Danes opoldne 'Sf;m šel sam na sprehod. Potreben sem bil nekaj ur samote, du sem razmišljal. Jutri zju-,raj ob 9. bova vstopila skozi klavna vrata in se po sredi oer-kve približala oltarju. Bogu, ki Je veselje najine mladosti. Sko-sedem let sva čakala na ta henutek. Sle so mimo naju 9renke ure. Revna sva bila in nisva videla, kdaj bo konec na-Pnih priprav. Koliko sva prc-violUa! In zdaj je tako blizu... . Nisem mogel misliti. Utru-'>/eri sem in glavo imam polno lsoč reči. Nobenega posebnega 0 rutka nimam. Pač! Kljub vsemu, molim. Gospod, jutri bova postala [ v Tvoji in najini ljubezni, scela bova novo poglavje na-Pne g a življenja in te prosim, 1 bi bil vedno z nama. Ne bo deo, a ti nama boš pomagal, očunava s tvojim prijatelj-'(.V(iyn- Povečaj najino ljubezen, a jo bova imela ne le zase, n.pak v obilju tudi za otroke {n Vse ljudi okrog naju. Naj -•vivci zakrament sv. zakona v v*ei Volnasti. Daj nama otrok. ai nama tudi težav. In juna-slva v krepostih. Naj bi se na- PUa ljubezen nikdar ne ohladila ... Malo pred povratkom sem vstopil v kavarno. A a sebi si m ,mel nove poročne čevlje, da bi jih malo omehčal, in poklical sem čstilca. Medtem sem se razgledoval po kavarni. V kotu sta sedela moški in ženska, oba pri kakih petdesetih letih. Mož mi žena. Kaj bo z nama čez petindvajset let, ko bova imela njuno starost. Navidez sta naveličana. On bere časopis. Njej se izgublja pogled v daljavo. Ne govorita. Ali si morda nimata ničesar povedati? Sta si že vse izrekla? Ali jima življenje m prinaša vsak dan novosti, spominov in načrtov. Moj Bog, kakšen poraz, če bi se tudi midva znašla čez petindvajset let takole v kavami, z zgubljenim pogledom, naveličana, brez besed. V hipu se mi zazdi, da mora biti io ena od nevarnosti v zakonu. Navada. Vse moram storiti, da bo vsak najin dan nov zanjo in zame. Čeprav samo z drugo besedo ali drugačnim nasmehom. Samo, da na ju navada ne ohladi. Ko pridem domov, se materi vsujejo solze. Vedno joka. Pred-no zaspim, mislim na svoje dobre starše. Jutri se jim bo poročili tretji in zadnji otrok. Ali bom mogel tudi jaz storiti toliko za svoje? Čutim, bolj kot kdaj prej, da je bodočnost v božjih rokah. V najboljših rokah. Bolje je, da ne vemo, kaj bo jutri, kaj bo čez dve leti. Neka čudna resnost se me pola-šča. Postavim se pred ogledalo in nasmehnem. Ali imam že videz poročenega gospoda? (Bo Se) Anketa XII. „Kaj t-odiš o slovenski skupnosti (o potrebnosti, vrlinah, napakah?)“ se je ttlasilo anketno vprašanje št. 61 mladini med 12 in 17 letom. Tole so odgovori: FANTJE: „Naši ljudje se premalo zanimajo za slovensko skupnost.“ „Da bi se domovi združili.“ „Da je (skupnost) potrebna za bodoče življenje, da bo v korist državi in da bo kaj iz nas.“ „Da se mora slovenska skupnost na vsak način ohraniti, da tako pomagamo zatiranemu slovenskemu narodu-“ »Da je potrebno še bolj skupno delovanje.“ >,Da mora imeti (skupnost) eno osrednjo glavo.“ »Sodim, da je vse dobro.“ »Da je potrebna, če ne bi bilo slov. skupnosti bi mladina hodila v “'gentinske klube in plese.“ »Skupnost je nujno potrebna, da ne propademo versko in narodno.“ "Dm Slovencih je novica takoj naokrog. Ne vem zakaj se vsi Kranjci 1'a.io v stvari drugih. Tudi preveč kritizirajo!“ »Ne sodim, ker nimam pravice, čeprav mislim biti advokat.“ »Pomanjkuje demokratskega duha.“ »Želim samo to, da bi še naprej vodili našo skupnost po krščanski poti.“ »Da bi bili bolj povezani med seboj in bolj odkritosrčni!“ dob "^>a 'ma en° naPa^°’ ^a Sovore kasteljansko. Za nas je to precej l0. da so se ustanovili domovi, ampak mladina notri samo špansko govori.“ DEKLETA: »Da so dobri in slabi ljudje.“ ^oji ’^*0ve”s^a skupnost je potrebna, da ostanemo skupaj in pomagamo »Imeti bi morali več prireditev.“ »Nas druži in vzgaja v slov. duhu. Je potrebna!“ »Treba je da vkup držimo in delamo!“ us v, da je zelo potrebna- Žal, da ni prave edinosti med vodilnimi e kostmi, ki bi morale biti zgled-“ »Skupnost je potrebna, da ne zavržemo slov. navad.“ io v ”^mamo premalo vztrajnih voditeljic. Komaj se pričnemo kaj učiti J Ze konec.“ »Je potrebna, da Slovenci ne pozabimo svojega jezika in domovine.“ »Ustanova je potrebna, žal, da vsi ne sodelujejo.“ »Me veseli slov. skupnost.“ »V njej se počutim dobro." niv, 80 skupine, ki se preveč kislo drže, se važne delajo in so na- puhnjeni.“ let »Skupnost je dobra, ampak ima eno napako — tiste, ki imamo 16 gremo skupaj, druge pa spet skupaj.“ na-t, • m° I>reve^ samo zase. Ne pustimo, da bi se Argentinci udeležili čc v 1Ser’ ^ovadbe in drugih zabavnih iger, ki jih zelo zanimajo. Mislim, ■duho ^ ovenc' Pastili Argentincem na naše igre, bi jih s tem pridobili za del i-n° z*vljenje. Slovenci potrebujemo ljudi, ki bi v naših organizacijah ah ne le veliko govorili.“ „Premalo razumevanja med mladino in starejšimi.“ „Rada bi jo spoznala podrobneje, čeprav ne morem zaradi daljave; splošno sodim le dobro.“ „Da je dobra in potrebna.“ Sodi brez dodatnih komentarjev še 5 funtov in G deklet. Organizacije, ki iščete snovi za svoje programe, pred seboj imate „kamnolom“ idej. Iščite iz njega žlahtno rudo, ki je v gornjih stavkih ni malo. Žarko MICHEL QU01 ST Dnevnih Ane Marije Petek, 18. aprila. Marija Rozalka mi je poslala tekst. „Človek kvišku.” Čudovito je, prav dobro mzumem, le strašno težko je izpolnjevati. Ča bi se vedno ravnali po njetm, bi postali popolni. Takole se glasi. Le malo je ljudi, ki so duševno zgrajeni, le malo je popolnoma uravnovešenih. Ali jih niso vzgojili; ali pa se sami niso nikoli vzgajali (trud odraščajočega in zrelega moža). V vsakem človeku se srečujejo trije svetovi: duhovni, čustveni in fizični — telesni. Vsi trije se med seboj podpirajo, so povezani; vendar mora biti duhovnost najvišje, ker je najplememitejša' in najlepša. Če zamenjamo lestvico vrednot, je vzgoja, oblikovanje zgrešeno in človek se pogreza. Nekateri ljudje jhodijo s sklonjena glavo. To ni prav, človek je bil ustvarjen, da bi \bil njegov pogled usmerjen kvišku. Ti hodiš s sklonjeno glavo, kadar ti zapoveduje telo. Če te vodi tvoje telo in ti ubogdš, bo njegova teža potlačila vsi ostalo; tvoja čustva bodo otopela, tvoj duh bo utonil. Si popolnoma v oblasti tvojega telesa? Morda ne, le včasih. Premisli, če včasih ne hodiš s sklonjeno glavo. Sladkosnednost, da se ne moreš odreči slaščici, kozarcu vina; teles-tna mehkušnvst, ki ti zjutraj ve da vstati, ali pa. se potem čez dan izogneš vsakemu iiaporu. Prijeten občutek, ki ga iščeš in okušaš brez vsakega drugega smotra, kakor tvoje lastno uživanje. Bodi mož, bodi dekle! Naj rle zapoveduje tvoje telo! Kvišku! Nekateri ljudje se plazijo; v njih vlada čustvo. čustvenost ti vlada, kadar sc tvoja ljubezen, tvoje nagnjenje sprr.~ vieni v strast. Če v tebi prevladuje čustvo, ohromi tvoj duh, ki ne niore soditi pravično in delovati svobodno. Nisi suženj svojih čustev? Se ti me zdi, da ti le prevečkrat zavla-al°- Se učiš predmet zaradi profesorja, ki ti je simpatičen? Ne storiš ll('esar, ker profesorja ne preneseš? Se popolnoma podrediš neki osebi, her jo ljubiš, „da bi šel z njo nnes slabe volje. Nisi zmožen ničesar, ker te je zabolel prija-i'cv očitek, potrl iikmičen posmeh, nekdo ti je \odrekel pomoč. Nimaš več volje za delo, ker nihče ni opazil tvojega tmda, ker 'Ja lačna čustvenost nima tolažbe. Parves moliš, her si dobro razpoložen. Prejel si pismo, tvoj prija-ki je izkazal pokornost, ganil te je prizor trpljknja. Jutri ne boš mogel več moliti, ker boš spoznal, da tvoj trud ni žel UsPehov, ker nekdo ni verjel tvoji dobri volji, ker te je< prijatelj razo-(al ali zapustil. Ne hodiš pokonci, plažiš se, suženj! , ^ zgrajenem, oblikovanem človeku je duh popolnoma svoboden, vla- čustvu in telesu. Ne zaničuje ju, ker sta obe lepi in potrebni, ustvar-1 c d Boga, ampak jima vlada in fu vodi. Nekateri ljudje plavajo v zraku, njihove noge s‘e ne dotikajo tal. J udi ti včasih jadrdiš po zraku, kadar de ti zdi, da so tvoje sanje "unica; kadar izgubljaš čas, in delaš načrte, ki jih ne boš nikoli uresničil; kadar se ne sprejmeš takega, kakršen si; 'dr JCn^ar ne' znaš sprejeti drugih takih, kakršni so; svoje družine, uzbO' kateri pripadaš; kadar se bojiš resnice in bežiš v svoj svet sanj. Sanjati življenje, se ne 'pravi živeti ga. Bravico imaš in moraš upati in celo sanjati v bodočnost, da morešr Predevati, nikoli pa ne, da se odmikaš od resničnosti. Človek s svojimi lastnimi sredstvi težko obstoji pokoncu. /V/o je upamo, čustva smela — predrzna. Pr(n,'y^r<^nje Pauinči, ki ga privlači iz višine, ga podpira in notranje NU) svoi° dušo Bogu, On ti bo dal moči. Tvoja čustva in tvoje 0 >0 v tvojih rokah, ker bodo tvoje mke v Njegovih. Priredila M. M.. DANIJELOVE ZGODBE TEBI . . . Ko si bil še majhen, si se vedno spraševal: Ali je to res? Sedaj nisi več otrok, a kljub temu, ko boš bral te zgodbe, si boš ponovno stavil isto vprašanje: Ali je to resnično? Da! Resnično je. Fantiči, ki jih boš tu spoznaval: Danijel, Janez, Jože, Rudi, Franci..., so res živeli, še živijo, in kar se tu opisuje, so oni resnično doživeli. Pogovori, delo, prijateljstva, pisma, sestanki..., vse je del stvarnosti. Tudi ljubezenske zgodbice so resnične. Je torej življenje samo, ki diha v njihovih besedah, gestah in mislih. Vsak izmed vas, fantiči, bo morda videl v njih del samega sebe, prav zato, ker imajo vsi mladi ljudje podobne probleme, čeprav v različnih okoliščinah. Kje se godijo te zgodbe? Prvotno v El Havre, a se gode tudi v Parizu, Madridu, Buenos Airesu, ali v katerem koli mestu na svetu. In ti, ki te ne poznam in te nikoli njsem videl, a vem, da si simpatičen. Rud te imam, ker doživljaš vse polno težkoč, ker si ne upaš o njih odkrito govoriti in ti jih nihče ni nikoli razložil. Prav zato te imam rad; in ker imaš tovariše, ker ti je všeč nogomet, ti ugaja moderna glasba, ker se trudiš in ker včasih obupuješ, a kljub temu želiš zgraditi lepo življenje, ki naj bi imelo smisel. Če torej sprejmeš te postavke, ne prebiraj Danijelovih zgodb kot kak roman, ampak jih tudi premišljuj in Se skupno z njim nauči ljubiti! Kar se tu opisuje, je Danijel doživel tekom treh let. V tem času je napredoval in dozoreval v svojih čustvih in v svoji osebnosti. Lahko bi razdelili vso zgodbo na štiri obdobja, ki kažejo njegovo razpoloženje in razumevanje ljubezni. I. Še otrok, a že na poti ljubezni. II. Ljubezen do samega sebe, ali neuspeh ljubezni. III. Odkritje “drugega” ali vaja ljubezni. IV. „Mislim, da bom končno lahko ljubil". Morda ti bodo nekatera poglavja bolj všeč kot druga. To je odvisno od tvoje stanosti in zrelosti. Morda bi bilo dobro, da bi čez čas ponovno vzel te zgodbe v roke in jih prebiral, da bi še globlje spoznal razvoj ljubezni, ko ga boš ram doživljal. Ne pozabi pa, da si mzličen od Danijela. Morda ne pripadaš istemu sloju kot on, nimaš enakih staršev, ne istih tovarišev. .. Zato j) 1 ^umljivo, da nimaš popolnoma istih problemov. Zavedaj se, da ■nijela ne smeš “kopirati”, temveč ga le prestaviti na tvoj primer, ideal, ki je njega vodil do cilja, na tvoje življenje. • , Najbolje bi bilo, da bi se o Danijelu razgovarjal s svojimi pri-e J^i ali z odraslimi, ki jim zaupaš. jel e *m ti> da bi resnično spoznal Danijelovo veselje, da bi spre-n ’. 011 ti ud za pozabo samega sebe in predajo drugim, da bi znal •■ubiti kot on. 1:1 Havre, 18. junija 1956. (Se b° nadaljevalo) Michel Quoist (se bo nadaljevalo) (Priredil A. M.) ^ ** * 3 e z ti z a h o n (On, °na in Kristus) T&sr ŠTEV. 1 Najbolj srečni zakoni so vedno zgrajeni na podlagi resne priprave. Vajin zakon bo toliko srečnejši kolikor več točk bosta dosegla v naslednii anketi. Ker je čisto osebna (je ni treba ne podpisati ne oddati), zato ima smisel in pomen le če je popolnoma iskrena. Vsa vprašanja veljajo enako za fanta oziroma dekle, čeprav so zaradi lažjega razumevanja stavljena v mošikem spolu- ALl SI PRIPRAVLJEN ZA ZAKON? ’ Ab imam resen namen ustanoviti zakon, lasten 2 dom in družino? •— Ali sem skrbel, da bi bral članke, iknjige ali raz-g Prave, ki govore o pogojih za uspeh v zakonu? — Ah poslušam konference in razgovore, ki me morejo orientirati o zakonskem življenju? — DA DELOMA NE 4. Ali vem, kateri so temelji za srečen zakon in DA DELOMA NE družino ? — — '— ■5- Ali bi mogel našteti vsaj deset dobrih lastnosti moža (žene) in vsaj deset napak ne-idealnega moža (žene) ? — — — 6. Ali imam jasen in čist pojem o ljubezni? Ali bi mogel povedati, kaj je ljubezen glede na pravilne in zmotne nazore o njej? — — —| 7. Ali točno poznam lastnosti dobre zaroke (časa spoznavanja) ? — — —? 8- Ali vem, katera je najboljša starost za poroko s stališča medicine ? — ——'1 9. Ali poznam telesne in moralne nevarnosti, ki jih povzroči prezgodnja zaroka (oziroma poroka)? — — —- 10. Kako in v kakšnih okoliščinah spoznam pravo ne- vesto (ženina)? ■— — —~'i 11. Ali sem študiral in poznam osnovna načela dru- žinske ekonomije, zakone varčevanja in vzroke gospodarske nesreče v družini? — — —- 12- Ali znam povedati, kateri so cilji in lastnosti pravega zakona, posebno med katoličani? — — — 13. Če sem tik pred poroko, ali poznam zahteve svoje’ župnije glede krstnega lista, oklicev, prič itd. ? — — —- 14. Ali znam gospodariti s sedanjim zaslužkom, in to tudi glede na vzdrževanje družine ? — — —- ; 15. Ali sem 90% samozavesten in prepričan, da bo zakon srečen v vsakem oziru, upoštevajoč, da sem zadosti pripravljen gospodarsko, versko, moralno, telesno, značajno( v smislu za družino, itd. ? — — — Kazlaga: DA šteje 10 točk. DELOMA šteje 5 točk. - NE šteje 0 točk. Če sešteje® 100 do 140 točk, je znamenje, da si pripravljen. Če sesteješ 50 do 100 točk, je bolje, da premisli.-, se pripravljaš in čakaš... Če pa ne sešteješ niti 50 točk, potem dolgo premišljuj in potem. .. so nikar ne poroči. Mladino katerega koli družbenega porekla je treba prav vzgajati tak;’, da bodo zrasli možje in žene, ki bodo ne samo izobraženega duha, temveč tudi velikodušnega srca, kar jo za današnji čas posebej potrebno. — Konstitucija „Cerkev v sodobnem svetu“ VECN Spisal: Hugo Wast Ilustriral: Hotimir Gorazd _ Prvi del EL kahal I. S°V'RAŽNIKA v sinagogi v g e^najsto&a septembra 1887 je bilo en°s Airesu ljudsko štetje. tem šV33'000 P1’ei)ivaicev Jih Je hilo po T; So tJU 'iGC judovskega rodu in vere. v2ho i ^lehivali strnjeno po severnih in ki j, ni^ Ustnih ičetrtih, v trikotniku, cestaa tvoi'ita Cordobska in Juninska Julio' a*'er* r°že povprek Paseo 9 de t0l*a-’ j*2 preteklo pol stoletja-je Judov v mestu danes? liber i Ve’ ^^J nekakšna sumljiva ^Udsko a>S'£r'Jn°St 'z razPre(lelnic za Vpi.: ° ^^je izbrisala razpredelek o ri Popisanih. ael ^roniaka statistika je obsedla mi-delek a|11101 a sPl’av*t' 8 Pota ta razpre-Buenos io'J. ga J® zanimalo, koliko je v ter n 8 Airesu nebogljencev, glušcev olepuških muzikantov kakor pa, koliko je katoličanov, protestantov, budistov ali teozofov. V resnici pa je hotel le, da bi uradno prikril živo argentinsko resnico: da je ta dežela po ogromni večini katoliška. A kljub temu drži, da se je tisti judovski trikotnik raztegnil kilometre in kilometre na daleč, proti jugu in proti zahodu; in blizu Callaoa in Co-rrientesa so dandanes okrožja, ki štejejo več Judov, kakor pa jih je 1887 imelo vse mesto- Dovolj je, če vidite te ceste pod večer, ko se vračajo iz šol otroci in se starci hlade po sencah. Med talmudski-mi bradami Salomonov, Jakobov in Le-vijev žare glavice malih Rebek in Sar v žgoči barvi zmlete paprike. Okoli 1887 je bil med najbolj zamaščenimi kaftani na Paseu 9 de Juho kaftan Zaharija Blumena. Blumen je že dvajset ali petindvajset let prebival v treh prostorih z nizkim stropom v tistem starem hotelu Nacional, ki je stal do prav pred kratkim na vogalu Calle Corrientesa. Na njegovem pročelju je človek bral učinkovite besede: „Ustanovljeno leta 1830“. Ta hotel je stoletja dolgo stal na mestu, kjer se navadna hiša postara v dvajsetih in pride sleherna ustanova ob veljavo v petdesetih letih. ' Nad vrati v svojo prodajalnico je Blumen imel obešen zvitek, ki so se mimohodeči navadili nanj ne da bi si znali razložiti, kaj ta reč pravzaprav pomeni. To je bila mezuza, molitveni zvitek, ki se ga je zmeraj, kadar je pri prihodu ali pri odhodu prestopil prag, dotaknil s tremi prsti desnice in jih potem poljubil. V zvitku je bil spravljen kos pergamenta, na katerega je kdo ve katezi prepisovalec s čudovito obredno pisavo, ki ni prenesla nobene pomote, napisal šest vrstic iz Deuteronomija, knjige Stare zaveze. Prva vrstica je bila tista, ki pravi: „Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog je eden...“ Zaharija Blumen je bil tisti Matija Zabulon, ki je 's svojim dvojčkom Davidom oskrboval zvezno vojsko med pa-raguajsko vojno leta 1867- Zakaj je Matija spremenil svoje ime v Blumen in kako je David izginil, o tem bo še prilika govoriti. Zaharija je pod novim imenom začel menjalnico med stebriščem hotela Nacionala. Njegovi glavni in najpomembnejši ljudje so bili pomorščaki in priseljenci z onstran morja, ki jih je kar mrgolelo okoli pristanišča. Prodajal jim je rublje in cekine, funte in dolarje, pa azijske in afriške novce vseh vrst. Posel mu je uspeval tako, da je lahko v malo letih osnoval na Calle Reconquisti pravo pravcato banko. A stebrišča .pred hotelom ni zar^ tega zapustil. Tam se je poročil z Milko imela olivnate oči. Te so še pei,u«.- i let pozneje čudovito sijale izza črn1' trepalnic njene vnukinje Marte Blurö1'” nove. Ljudje, ki niso nikdar poznali Mil^’ so se spraševali, od kod je Marta ukrä' dla te mačje, zasanjane in hkrati okru* ne učiln tu, v senci stebrišča, se je ro^1 drugi Zaharija Blumen, Martin oče, naj bi postal najbogatejši mož v Juž1* Ameriki. V čast prvega Blumena je pravici1* povedati, da je pripravljal sinovo veli' čino s svojim delom in je postavil trd" ne temelje za njegovo bajno bogastvi Poslušajm« njegovo zgodbo! Mir, ki 7 Tisto leto je Zaharija Blumen nek«' ga zimskega večera zaprl železna vr*' ta svoje banke in odhitel v hotel cional po neke listine. 1 Oblečen je bil v črn kaftan, ki ^ je svetil na komolcih in na kolenih. N* glavi je imel klobuček ozkih krajev i,| zajčevine v barvi suhega grozdja- Ki1] buk je pokrival iprikoničeno lobanj1! naredko poraslo z lasmi, ki so se v d ve'j Svaljkih spuščali čez bleda ušesa. Hi9' •če je imel ozke in zelenkaste, podob9'. koncema dveh klarinetov, segale so m11 komaj do vrha visokih čevljev. Polt je imel bledo. To je bila obred" na bledica, kakor bledica kozlička, * ga je zaklal rabin, da bi bil košer, čis* in vreden, da bo v hrano judovski!*1 vernikom. Oči so mu bile črne kake* dva kosa oglja- Svetile so se živo, zrl' so radovedno in ocenjujoče. Brado i* aT®! črnorjavo in roke osladne, velike, abastrno bele, s počrnelimi nohti. talmud, ki do zadnje podrobnosti o oca, kako morajo Judje živeti, jim Poveduje pogosto umivanje. Treba si in T°ke, preden sedejo za mizo ^ 0 vstanejo od nje. A Talmud nič VC govori o nohtih. Zato lahko nosi ^sa dober sin talmuda nohte, kakršne ?.lVe koče, ne da bi kaj prekršil zakon 1 zapoved prerokov. h Covrientesu je nekako ob m e.u kJacionalu klanec, ki kaže zna-let^^- s*'aie^a jeza: pred tričetrt sto-Ja je EIo l£ie ja pia(;a s svojimi vo-ami segal prav d0 tu. cu a*lai,'ja Blumen je stopal po klan-Prii*18^2*01" °k zidovih, kakor da je hili ?■ Jfn na stene- Njegovi koraki so *ki in nagli kakor skoki kobilice. ja k°sPel na vogal Ceste 25. ma- lez ■ zasüsal trobentanje cestne že-na'''iU .^>0m'Knil Je vezfdku ter skočil ^gni]0^8^ ^;>0*;em Je sedel na klop, po-aino* *2 denarnico in plačal voz- z zamazanim bankovcem za pet cePtavov. iipievodnik ga je prepoznal. t,,i,”^’a^‘SI10 čudo, da vidi človek vas tUkaJ. do„ Zaharija.“ bančnik je odgovoril z nasmehom: čm ”^Pr°hodek med dvorci, da ujame tl0Vek malo zraka.“ koiDV°rci* 80 kile velike hiše iz dobe nik la n'k osvajanj, last starih mogoč-nij °v *n velikašev, obdane z velikanski-„ ,.Vl*'0Vi in nasadi, ki so včasih obse-cele večini mestne četrti. Ležale so po lagoj na zahodu mesta. Zdaj so že po-'astnike, da so svojo posest raz- silil •Pa izginjale, ker je porast mesta mei.;, .. .... I w ovuju iJUBL-ai, la*- mh in jo po kosih prodajali, da bi se okoristili z naraslo prometno vrednostjo zemljišč- Toda sprehajati se med dvorci je v mestu zmeraj pomenilo iti v zahodni del. V resnici pa je Zaharija Blumen šel v sinagogo, kjer so ta večer, oziroma to noč, saj je v obcestnih svetiljkah že vzplamenoval plin, nameravali obravnavati vprašanje, ki je Zaharijo zanimalo: šlo je za prodajo starega plemiškega doma Adalidov, katerih posest je obsegala četrt mestnega predela ob sredini Calle Florida- Te prodaje posestev so ena izmed čudnih in nevarnih judovskih šeg: pravijo jim kozaka ali merpiie in jih sklepajo v sinagogi natanko po navodilih iz talmuda in vpričo vseh krajevnih judovskih odličnikov. Sinagoga je po nauku talmuda dejanski gospodar nad vsem imetjem, Ki je v lasti poganov, narodov, ki niso judovske vere. Zato ima pravico podariti ga svojim vernikom, če jo prosijo za to, in prodajati ga najboljšemu ponudniku. Kupec plača sinagogi dogovorjeno kupnino, od katere poganski lastnik ne dobi niti beliča. Lastnik ostane seveda še naprej gospodar svoje hiše ali svojega posestva, ne da bi kaj slutil, kaka čudna dražba je tekla za njegovo imetji. (Sinagoga se za kupnino, katero je prejela, obveže samo, da bo vsem Judom v kraju in po svetu sporočila kupčijo, ki so jo sklenili v sinagogi, zato da ne bodo do konca dni poželeli tega imetja in ga tudi ne kupovali naravnost od pravega, resničnega lastnika, kakor to določajo in dovoljujejo postave vseh držav na svetu- Do tega imetja ima v judovskih očeh od zdaj pravico samo tisti, ki ga je kupil v sinagog'- To sporočilo vsebuje vrh tega tudi prepoved, da ne sme noben Jud vnaprej trgovati in imeti poslovnih zvez z lastnikom. Edino tisti, ki si je v sinagogi kupil pravico do njegovega imetja, mu sme posojati denar in kupčevati z njim. Vse to ne pomeni nič v deželi, kjer judovstvo nima večjega vpliva. Kjer so pa trgovina, tisk in banke očitno v judovskih rokah, pripelje to vse nejudov-sko gospodarstvo do hitrega poloma... Dom Adalidovih na vogalu Calle Florida je ležal v soju medle plinske luči sredi razkošnih trgovin, katerjh posli so najlepše uspevali. Vsaka ped zemlje je bila tu draga ko poper. Bankir Blumen je čutil, kako ga privlači Calle Florida, živi hudournik, po katerem sta se gnala bogastvo in domišljija vse države. Vsepovsod ob straneh ceste je mrgolela gneča pešcev, po sredi pa so se v diru prerivale razkošne kočije vseh vrst in oblik. Kdor bi se drznil poželeti palače in vrt Adalidovih, se je zdelo, da mora biti zares nor. Blumen je vedel, da m;-slijo tako vsi ljudje v mestu, zato je upal, da v sinagogi ne bo naletel na nikogar, ki bi se upal dražiti proti njemu. Želel je prestaviti svojo banko na Calle Florida, kjer naj bi ogromen svetlobni napis z rdečim žarom metal njegovo ime kakor grozeč napad nad mesto, ki bi se zdaj krohotalo, če bi uganilo njegove misli in namene. Toda jutri se bo morda že treslo pred njegovimi finančnimi kremplji. Komaj dvajset let živi v tej deželi. Komaj govori za silo njen jezik, toda v svojih bledih žilah čuti vročo slas* ki navdaja gospodarja vsega tega b0' gastva. „Florida bo moja! In Buenos Air1'* bo last mojih sinov- In ves ta narod ^ nekdaj hlapec sinov mojih sinov!“ Ne bo jih med prebivalci ghetfJ manjkalo, ki bodo govorili, da sta zanos in lakomnost spravili ob um. vfe;1' slab-le zanje ki ne vidijo bodočnosti Izrael v deželi, ki se z deviško neizk#'. šenostjo in od prve ure, odkar ima usta-vo, ponuja vsem plemenom zemlje ka kor granatno jabolko, ki se je odprl6'! Ni se treba vseh plemen enako batjj ker niso vsa enako sposobna za mode*' no osvojevanje. Poslanstvo meča se končalo. Pretekla je doba KartažanoVi Rimljanov, Arabcev, Špancev, Franc6' zov, ljudi iz železa in krvi. Železo i*1 kri so premagale in nadomestile gosp6' darske zamisli. Boljša od meča je puška. Boljši oi puške je top. Boljše od topa je pa zb*' to. Kdor ima v rokah zlato, bo vladal močneje in dalje kakor Cezar, kako* Filip II., kakor Napoleon. Toda kakor niso vsa ljudstva sp6' sobna sukati meč, tako ne znajo vs» ravnati z zlatom. Tako je premišljal Blumen in sti" mel v palačo. Zdelo se mu je, da sli j drdranje Antikristovega voza na zlatih kolesih, ki ga vlečejo krščanski gospodarstveniki. „V pol stoletja bo prišel! In bo Mesija!“ Njegovo razburjenje je zaradi teh misli bilo toliko, da so ga opazili celo sopotniki. Sprevodnik je stopil k njemu: „Kaj ste bolni, don Zaharija?“ Bančnik ga je pogledal začudeno, ž guljenimi očmi. Potem se je spet po-u in sanjaril naprej. a vsakem križišču je stala svctil-' ’ Pod katero so neipotrpežljivci poži-a 1 vesti iz večernikov, „Nacionala“ ali > * ud Ameriee“, ki so si jih v naglici ^L1Pili. Cene zlatu rastejo, delnice pa-laj0, v poslanski zbornici done grozeči ' ovori. širijo se glasovi o vstaji- Vladi •SJ dnevi šteti. bodo l5>umen na callo Florida — „Florida bo moja!“ Blumen sanja spotoma o tem, da nekega dne njegovi sinovi ali si-n°T* njegovih sinov poslanci ali mini-Kateri izmed njih bo nekoč pred-Sednik republike. Vrgel bo na tehtnico svoje bogastvo in vso moč sinago-Kdo bi ju mogel premagati? Kes ima sama enega sina, bledične-*a’ trinajstletnega fantiča, ki je pode- doval njegovo ime, njegove bele žile, njegov tenki nos- Toda ko se bo fant poročil s kakim argentinskim, krščanskim dekletom, bo tista žena rodovit-nejša kakor njegova lepa Milka Mir... Sprevodnikova rezka trobenta je x-az-trgala nežno tkivo njegovih prividov. Sanje so bile končane in. pot tudi. Izstopil je. Cesta je bila mračna, s pločniki iz. opeko in tlakovana s prstjo — to je bila cesta, kjer je ležala sinagoga, skoraj izven zahodnega dela mesta. Tisto malo branjarij vzdolž ceste je bilo zaprtih- .Tu pa tam je samevala borna svetilka. Nekaj senc je drselo on zidovih in naglo izginjalo v zgoščajoči se mrak. Zaharija je premišljal naprej. Kadar bo vsaj polovica zlata na svetu v judovskih rokah, bo sinagoga, ali pametneje Veliki Kahal v Parizu ali New Yorku lahko sprožil na svetu tako gospodarsko stisko, da bodo krščanski narodi ginili od lakote in se prodajali' sami od sebe Izraelu. In tako se bodo spolnile skrivnostne obljube 47. psalma, ki ga Judje na dan novega leta, na praznik Roš Hasana, bero sedemkrat zaporedoma med strahotnim trobentanjem ovčjega roga, ki se ga dotaknejo samo to pot v letu: „Vihtite palme in slavite Boga z radostnimi kriki, zakaj Jehova, najvišji, bo položil in vrgel k vašim nogam vsa. ljudstva zemlje-“ V teh mislih je dospel do vrat sinagoge, ki so držala na zahod in so bila priprta. Odrinil jih je, brcnil kamen, ki jih je držal, vstopil ter jih za sabo zaprl. Za dobe Špancev je ta hiša morala biti poletni dvorec kakega bogatina, ki je hodil sem na oddih. Tiste čase jo bil . ta del mesta še sredi polja in hiše s> bile s svojimi debelimi zidovi, z močnim omrežjem in neprodirnimi vrati podobne trdnjavam. Oljenica, ki je visela v vežij je komaj za silo razsvetljevala prvo dvorišče, ki so ga obdajali hodniki z debelimi stebri. Prišel je nato v drugo vežo in do druge svetilke, ki je drhtela v vetru- Potem je stopil na drugo dvorišče brez stabrov. Tam je bil vodnjak, obrasel s trto. še naprej je bil zid, za katerim je ležal oranžni vrt, tako gost, da je bilo že v mraku v njem docela tema. Tam je stala sinagoga in tam sta poslovali najvišji sodišči, ki vzdržujeta enotnost in pristnost judovskega ljudstva: el kahal in el beth-din. Kristjani mislijo, da se pravi biti Jud, izpovedovati judovsko vero. Ne domislijo se pa, da je to nekaj čisto drugega, da se to pravi pripadati narodu, ki je' različen od onega, med katerim so se rodili ali žive- Mislijo, da sinagoga ni nič drugega kakor svetišče za judovsko bogoslužje. Ne vedo pa, da je sinagoga vrh tega judovska vlada, zbornica, sodišče, šola, borza in zabavišče. Sinagoga spada med najbolj čudne in zagonetne prikazni v zgodovini- Feničani, Kaldejci, Asirci, Egipčani, Medijci, Perzijci, Karta Žani so izginili. Judje pa, njihovi sodobniki in včasih njihovi sužnji, so prebredli stoletja, so prišli do nas in s čudovitim narodnim ponosom se razglašajo za ljudstvo, ki mu je sveto pismo obljubilo gospodstvo nad svetom. Od starega veka, ki je utonil v p°' plavi krščanskih narodov, ni ostalo nič drugega kakor sinagoga, nepotopljiva kakor Noetova ladja, s svojo izbrano posadko, s svojimi zakoni, šegami; obredi, krvjo in z vsemi neuničljivimi potezami svojega obraza. Sinagoga je duša judovstva- In duša sinagoge ni sveto pismo, njena duša je talmud. In duša talmuda je el kahal. In kdo ve povedati natančno, kaj j® el kahal ? V nekem kotu tistega starega bivališča s tlakovanimi stebrišči in dvoriščem, kjer je stal vodnjak s trto, je bil kos stene, nepobeljene v spomin Jeruzalema in njegovega porušenega templja, na njem pa napis, ki pravi: „Ze-šer la šorban, spomin obupa.“ V drugem kotu pa je stalo zajetno palmovo deblo, ki se je kakor jambot dvigalo nad strehe. Edino ljudje, ki so poznali obrednih, so vedeli, kaj to deblo pomeni. Sinagoga, kjer posluje kahal, mora biti najvišja stavba v vsem mestu. Kadar ni mogoče postaviti stolpa, postavijo jambor. Jambor je bil rešitev za leto 1887-Danes jambor ne zadostuje, zaradi do-«ebnikov, ki so od dne do dne drznejši. Kje so palme višje nad 20 nadstropij V In rabini so se zatopili spet v prebiranje mišne, dri je pisani Zakon, in gemare, starih razlag Zakona, ki so jih pisali nekdanji rabini- In v tej ogromni zbirki knjig, ki jo-tvorita mišna in ge-mara in ki jo skupno imenujejo talmud, so zatrdno našli kako vrstico, ki jih je •‘rešila dolžnosti, da bi morali zidati sinagoge do neba- Kaj sta potem kahal in beth din ? (Bo še) novice iz SL0YINI3I S Štajerske v Rim ^ Rini so romali. V mesecu okto-iu je odšlo 115 oseb iz Maribora, ^ja, Celja in Savinjsko doline v Večno mesto Rim. Med romarji je bil udi mariborski škof dr. Maksimili-Jan Držečnik. Spotoma so se ustavili pri Mariji ‘aljici sveta v Trstu, na grobu sv. atona in Leopolda Mandiča v Pa-ovi in v Firencah. ^ torek, dna 11. oktobra, je bila v Itiniu nova maša, ki jo je daroval j^uriborski novomašnik Aleksander /'j-1'!» iz Sv. Jurija v Slovenskih go-ah- Novomašni govornik je bil sam k' škof dr. Držečnik. V pridigi je '|e(l drugim dejal, kako je večno mc-0 'epa podoba večno mlade Cer-jiVc> ki ima tukaj svoje središče; du-(,vnik pa jo glasnik vere v Boga, v nstusa in srednik novega duhov-Ja življenja. Zato je njegovo po-austvo vedno mlado in aktualno. ^ ^ajlepšj doživetje pa je bila go-°Vo avdienca pri sv- očetu, nasled-'lan, 12. 10. Bila je splošna avdi-en<;a v baziliki sv. Petra. Tako avdi-n(e se vršijo vsako sredo. Takrat se ■e zbl'alo gotovo nad 20.000 romar-Jev iz vseh mogočih dežel. Ob koncu je sv. oče povabil navzoče škofe — bilo jih je okrog 10 —i k sebi, da so skupno z njim podelili navzočim romarjem blagoslov. To je novi običaj, ki ga je nedavno uvedel sv. oče kot vidni izraz zborne ali kolegialne oblasti škofov. Isti dan je škof dr. Držečnik daroval sv. mašo v slovenskem zavodu „Slovenicum“. ,,Slovenicum“ je kot znano leta 19G4 ustanovila kongregacija za semenišča. To se je zgodilo največ po zaslugi in prizadevanju pok. p. Prešerna. Zavod pa še nima svoje hiše. Letos so gojenci gostje v lepem zavodu pri generalni hiši kongregacije „krščanskih bratov“. Trenutno je v zavodu pet slovenskih duhovnikov ki nadaljujejo študij v Rimu. Ljubljanski nadškof pri sv. očetu. Dne 24. oktobra je papež Pavel VI. sprejel ljubljanskega nadškofa dr. Jožeta Pogačnika. Na koncu avdience je podelil blagoslov vsem duhovnikom, vsem gojencem velikega in malih semenišč, vsem vernikom in tudi katoliškemu tisku. Katoliški škofje Jugoslavije so zborovali. Od 20. ćlo 22. septembra se je vršilo v Zagrebu vsakoletno zborovanje katoliških škofov Jugoslavije pod predsedstvom kardinala šeperja. Konference se je udeležilo 25 škofov. Odsotni so bili štirje. Ljubljanski nadpastir je bil tedaj na obisku v ZDA. Umrl je stolni dekan mariborskega stolnega kapitlja msgr. Mihael Umek. V nedeljo, 11. septembra 19GG je umrl v 80. letu starosti msgr. Mihael Umek, stolni dekan mariborskega stolnega kapitlja- Skoraj dve leti je trpel na bolniški postelji, trpel za stolno župnijo, da je tako v trpljenju dopolnil, kar je trideset let z besedo in živim zgledom močne vere sejal- Msgr. Mihael Umek se je rodil v Pišecah v ugledni kmečki družini. Njegova duhovniška pot se je začela v Vuzenici, od koder je prišel v Maribor, kjer je bil vojni kurat, škofijski tajnik v letih škofovanja dveh škofov dr. Napotnika in dr. Karlina, nato je bil imenovan za stolnega župnika, leta 1960 pa je postal stolni dekan- V imenu ljubljanske nadškofije sta se od rajnega poslovila ljubljanski generalni vikar in stolni prošt dr. Lenič in stolni dekan prof. šolar- Nova cerkev na Gorenjskem Dražgoše na Gorenjskem. V nedeljo, dne 16. oktobra, je nadškof dr-Pogačnik blagoslovil novo cerkev sv. Lucije v Dražgošah na Gorenjskem-Znano je, da so januarja leta 19-12 Nemci požgali vso vas in porušili tudi lepo baročno cerkev. Načrte za sedanjo cetkev je napravil arh. Tone Bitenc, načrte za slikana okna pa akad. slikar Stane Kregar. Cerkev je nekoliko manjša od prejšnje, toda je nekaj posebnega v oblikovanju prostora, moderna po svojih oknih in koncilska po svoji liturgični ureditvi. V nagovoru je g- nadškof čestital Dražgošanom za tako cerkev: „Z veliko požrtvovalnostjo ste popravili vas, še z večjo ste sezidali cerkev-To je dokaz vaše žive in prisrčne vere, katera ustvarja take zakladi?, kakor je ta cerkev... Vaša cerkev je zidana tako, da bo primerna za bogoslužje sedanjega časa. Imate tako cerkev, v ' kateri sc boste radi zbirali k božji službi, kjer boste vsi videli na oltar in vsi skupaj opravljali daritev... Posebej moram pohvaliti tudi to, da imate zakristijo ne spredaj, temveč zadaj- V današnji dobi je skoraj predpis, da duhovnik prihaja k oltarju med ljudstvom, ki medtem poje.“ * V Slovenski novomašniki v letu 1966. V preteklem letu je imela Slovenija, vse tri škofije: ljubljanska, mariborska in primorska, 26 novomašni-kov. Novomašniki pripadajo: 8 ljubljanski nadškofiji, 2 mariborski škofiji, trije so iz Primorja, pet je kapucinov, 1 minorit, 1 lazarist, 1 jezuit in pet salezijancev. P1'''Tl med anami v Argentini nn ^ Oktober — mesec naše dobrodel- jet '■ ^ot; vrsto let tako je bil tudi 0s mesec oktober posvečen dobro-delnosH xr živ'F tega meseca je: po- „ ' 1 krščansko dobrodelnost, poma-del l r0Ja^°m’ 80 v Pot'rebi. Dobro-fe ni mesec izvede Vincencijeva kon-cevenCa S pomo®j0 številnih sodelav-v ’ obenem skrbe tudi za naš erski tisk. cen^e ^ ^e^UJe rne(^ nami Vin-da C1JeVa konferenca. Lahko rečemo, .• | e nasla obilo razumevanja in da jj .aaes e(ien izmed najlepših znakov a ske povezanosti med nami, 522l]o'0 V za^njem lotu Je zbrala na ^ Posov. Darovi posameznih let so bili sledeči: leta 1949 — 1.695 l9g°V’ *eta 1950 — 4-738 pesov; leta 5,4. ~~ 4'261 pesov; leta 1952 — leta iorS°V’ ^G*'a — 4-516 pesov; g 42n >4 4'439 Pesov; lot» 1955 — sov PeS°V: leta 1956 — 19-950 Pe’ ota 1957 — 28.682 pesov; leta 1958 — 49-547 pesov; leta 1959 •— 91.465 pesov; leta 1960 — 96.400 pesov: leta 1961 — 153.710 pesov; leta 1962 — 154.177 pesov; leta 1963 — 145.594 pesov; leta 1964 — 237.104 pese; leta 1965 —1 329.016 pesov in leta 1966 — 522.191 pesov. Poleg denarja je Vincencijeva konferenca razdelila tudi več oblek, perila in obutev. Podpore so bili deležni rojaki iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa in iz notranjosti države. Radi bi bili več dali, a večkrat ni bilo mogoče... • Misijonske prireditve v Velikem Buenos Airesu. Za lansko misijonsko nedeljo je bila med nami vrsta lepih proslav. Pred misijonsko nedeljo so bile prireditve po posameznih krajih. V nedeljo, 9. oktobra, sta bili v Slovenskem domu v San Martinu in v Slovenskem domu v Carapachayu; v soboto, 15. oktobra, je bila v Slomškovem domu v Ramos Mejiji; v nedeljo, IG. oktobra, pa sta bili v Slivenskem domu v San Justu in \ Moronu na Pristavi. — Program je bil pester. Povsod je imel najprej govor urednik ,,Katoliških misijonov'* č. g. Franc Sodja, CM. Za tem je sledil pozdrav misijonarja o. Jožeta Cukalea, D. J. in domačinsko petje po traku, ki ga je poslal g. misijonar. Za konec pa je superior slovenskih lazaristov č. g. Ladislav Lenček, C- M. pokazal najnovejše skioptične slike o Indiji in o delu slovenskih misijonarjev tamkaj. Na samo misijonsko nedeljo, 23. oktobra, je bila slavnostna prireditev v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Tudi tukaj je najprej govoril č. g-Franc Sodja, C. M. in sicer o temi: „Koncil, misijoni in mi“. Slovensko gledališče je uprizorilo Henri Ghe-onovo delo „Tri modrosti starega Wanga“, dramo v štirih dejanjih iz časov kitajske boksarske vstaje. Delo je režiral g. Maks Borštnik. Sceno je izdelal g. Frido Beznik. Igrali so: gg. Marijan Willempart, Maks Borštnik, Frido Beznik, Miha Gaser, Ciril Jan, Tone Mizerit, Ciril Markež, Lojze Rezelj in drugi. — Igra je dobro uspela. Igrali so jo trikrat. • Praznik Kristusa Kralja smo proslavili s proslavo, ki je bila v Slovenski hiši. Imela je tri dele: I Kristus Kralj v glasbi, II. Somaševanje in III. Pevski nastop. V prvem delu smo slišali po traku Händlovo: „Glejte, prihaja vaš Kralj“ in Kiihnovo: „Pridite, Kralja molimo“. Somaševali so č. g. msgr. AntoD Orehar, č. g. dr. Alojzij Starc in 2-g. Jurij Rode. Homilija g. msgr. OrC* harja nam je približala resnico Kri' «tuša Kralja in naše dolžnosti do nje* ga v letu po vesoljnem cerkvener® zboru- Za konec je pevski zbor „G»' Hus“ pod vodstvom g. dr. Julij» Savellija zapel tri pesmi: Tomčevo: „Novo pesem poje stvarstvo“. Satt' nerjevo: „Tvoji smo, Srce kraljevo'1 in „Händlovo „Aleluja“. * V • Molitve za rajne na dan Vseh svetnikov so bile med nami na vež krajih. V Slovenski hisli sta bila naj' prej dva dela sv. rožnega venca, nat® je č- g- msgr. Anton Orehar opravil sv. daritev, med katero je imel na' govor, po sv. maši pa se je razvil» procesija k spomeniku naših žr' tev- Med procesijo smo molili tretji del sv. rožnega venca. Pri spomenik» so bile molitve: „Reši me“- Na Chacariti — največjem buC' nosaireškem pokopališču — se je zbralo zlasti veliko staronaseljencev. Pri sv. Neži je č. g. dr. Alojzij Star® daroval sv. mašo, pel je pevski zbor pod vodstvom g. Cirila Jakšeta, z» tem pa so bile molitve v jugoslovanski grobnici. V San Justu je obiskal pokopališče in zmolil molitve č. g. Jank® Mernik, S. D. B.; v San Martinu č. g-župnik Gregor Mali; v Ramos Mejiji so imeli najprej litanije, nato govor č. g. prelata Franca Novaka in mo- j litve za rajne; v Slovenski vasi je opravil pobožnost č. g. vikar Janez Petek, C. M.; v Moronu č. g- župnik Matija Lamovšek; v San Isidru p» č. g. Matija Borštnar. • Slovenski narodni praznik — 29. oktobra — in dan slovenske zastave, pomnili smo se ga z dvema prire-'tvama. Na večer samega praznika so so v Slovenski hiši zbrali zastop-m i naših ustanov, domov, organiza-'n društev. Slavje je otvoril g-^il°š Stare, tajnik NO; g. Jože Ža-e J> Predsednik SKAD-a je sprego-v°iil v imenu mladine. Univerzitetni profesor idr. Tine Debeljak je raz-®Z1 zgodovino slovenske zastave. Po v^?s*av‘ Jo bda za povabljene skupna ija. Svečana akademija za vse k°Ja e pa je bila v soboto, 5. novem-ti a v Slovenskem domu v San Mar-jjH Slavnostni govornik je bil g. m ,oIf Smersu. Na sporedu je bila p . drugim tudi krstna uprizoritev ^^™ove^epeVide^. *ar.^*)lelnica blagoslovitve cerkve ne lle kraljice in desetletnica red-vasf dus”ega Pastirstva v Slovenski Ob 1 j p6 •>^a V nedelj°) 13- novembra. Pirt ^ sv’ ma*a za zive 'n jjjg V° dobrotnike z govorom č. g. Pol / ^n*'ona Oreharja. Pričetek po- NasrnSMega slavja j0 bil° ob treb- 2bor ° n * S° otrocl 'n Piešani pevski ga r,, tr°|lce je pripravila učiteljica skem en^a ^anova' Pri mešanem pev m zboru jPotninski govor je dirigiral g. Mele. je imel g. Lovre Prv ZSeljenski teden v Argentini. Za ___° advontno — izseljensko nedeljo reditev''a V ®uenos -Airesu vrsta pri- jin^u-^fdeljo 20. novembra, je ukra-Skl škof po TV 7 daroval sv. mašo. Navzoče so bile narodne noše z zastavami, med njimi tudi Slovenci. Naslednji dan je bila v gledališču San Martin, ulica Corrientes 1532 v Buenos Airesu akademija, pri kateri so sodelovale razne izseljenske skupine. Centralna proslava je bila na samo izseljensko nedeljo v Catalina Sur — Boca pri Buenos Airesu. Bue-nosaireški nadškof kardinal Anton Caggiano je blagoslovil temeljni kamen bodoče izseljenske cerkve, ki bo posvečena Devici Mariji — Materi izseljencev. Botrovala je gospa soproga predsednika republike M. E-Green Urien de Ongania. Med drugimi je govoril buenosaireški župan. Sv. oče je poslal posebno poslanico. Sv. daritev so darovali izseljenski direktorji, med njimi g. msgr. Orc-har, skupno s predsednikom izseljenskega odbora, škofom msgr. Kaspan-tijem. Po somaševanju je kard. Caggiano blagoslovil temeljni kamen za novo cerkev. NOVICE IZ SLOVENIJE O Prefaranje. Z odlokom nadškofijskega ordinariata je bila z veljavnostjo od 1. junija 1966 prefarana vas Gorenji lazi iz župnije Sodražica v župnijo Ribnica. 9 Franc Korelič, kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja, sedaj v Ameriki, se je odpovedal kanonikatu- Obenem je zaprosil za ekskardinacijo iz ljubljanske nadškofije in je bil inkar-diniran v škofiji St. Cloud v Minnesoti (ZDA). Razstava tiska v Avstraliji P. Bernard Ambrožič OFM, urednik avstralskih Misli, je pripravil v cerkveni dvorani v Paddingtonu (Avstralija) razstavo slovenskega svobodnega tiska v zamejstvu in izseljenstvu. Za lažji pregled celotnega razstavljenega tiska so obiskovalci dobili seznam periodikov, ki izhajajo v slovenskem zamejstvu in izseljenstvu. Listi so bili razvrščeni po državah ali mestih, kjer izhajajo. Na prvem mestu glede števila slovenskih publikacij je bil Buenos Aires v Argentini. Občni zbor v Melbournu Društvo Slovencev v Melbournu (Avstralija) je imelo v začetku septembra lanskega leta občni zbor. Iz- voljen je bil nov odbor, katerega prelsednik je T. Slavič. Komunizem v Avstraliji V Avstralski liberalni stranki zn NSW se udejstvuje tudi Slovenec Milivoj Lajovic. Kot član emigrantskega sveta te stranke je govoril o komunizmu in njegovi nevarnosti za Avstralijo. Navajal je, da so v Avstraliji komunisti v parlamentu, na univerzah in na drugih mestih, kjer širijo svoj vpliv. Duhovniške spremembe v Kanadi Med slovenskimi lazaristi v Kanadi so meseca novembra 1966 nastale te spremembe: Superior lazaristov je postal g. Andrej Prebil CM, župnik župnije Marije Pomagaj; g-Jože Mejač CM, dosedanji župnik v Winnipegu je prestavljen za kaplana k Mariji Pomagaj v Torontu, za župnika v Winnipegu pa je imenovan g. Jože Časi CM. * V Življenje SAVE v New Yorku. Odbor Slov. kat. akademskega starešinstva v New Yorku je začel v oktobru' kulturne večere v poslovnem letu 1966/67. Sestanki so redno vsak drugi petek v mesecu v cerkveni dvorani na „Osmi“ s sodelovanjem članov SAVE. V letu 1966 in 1967 so predavali oziroma bodo predavali: Fr. Gorše, Jože Vodlan in Miro Zupančič: „Prikaz sodobne izvirne grafike“; dr. Franc Blatnik SDB: ’’ katakombe“; dr. Ludovik Us: „Sodobna verska glasba“; Ka-lcl Wolbang CM; „Slovenski misijonarji in delo v misijonskem zaled-Ju 1 Rudi Večcrin: „Slovenska so-dobna lirika“; dr. A. Farkaš: „Pro-omi slovenskih novih naseljencev“; r' Delak: „Zdravje in šport“; — »v . Ui. C* V J C 111 r-pvil l/ > Rado Lenček: „Pomen slovan-? * 1 Jezikov v našem času“; inž. udovik Burgar: „Najnovejši razvoj ‘'Etalstva“. “Rsijonska nedelja v Trstu v -'Rsijonska proslava za Slovenci ii'stu je bila v Marijanišču. N. ®Poiedu je bil najprej film „Molo . ’ nato srečolov. Zbrali si lt Ur in jih poslali slovenskem» J^ijonarju ravletu Berniku v In gvJu.. Misijonar Bernik sam opisuj» °je delo in potrebe v „Misijonsk . neclelji“ 2a leto 1966. ^llsijorska nedelja v Gorici Z11^L‘1HC1 Itpailu z napisom: „Ne poni m a ■l® tv°j brat — pomagaj ' > so spominjali slovenske roja-V,! Juriči na misijonsko dolžnost. 1 0 so idarovali za misijone pri stfSa"’ kapovali misijonski tisk, zla-lP(;G“bl°ŽUr0 .»Misijonska nedelja ležir ' V VC*'^em ■'tev'lu 80 se ude-d' U*e za misijone s pri- n Prl sv- Ignaciju na Travniku, ‘S0 se udeležili proslave v Ka-eru domu. Tu je bil najprej srečolov za podporo slovenskih misijonarjev. Osrednja točka prireditve je bila igra „Kaplan Klemen“ v petih dejanjih, ki jo je že pred leti spisal pisatelj Karel Mauser. NOVICE OD POVSOD Začetek študijskega leta. Akademsko leto se je na Teološki fakulteti v Ljubljani slovesno začelo 11. oktobra. V ljubljanski stolnici so z nadškofom, velikim kanclerjem fakultete, somaševali zastopniki profesorskega zbora, redovnih skupnosti in zastopniki slušateljev. K otvoritveni službi božji so bili povabljeni tudi študentje in študentke drugih fakultet. Kljub že začetim predavanjem so se ti odzvali v lepem številu. V govoru je nadškof čestital akademikom, da žive v dobi tako silnega napredka v znanosti, zlasti napredka tehnike in medicine; bogoslovcem pa je čestital, da žive v pokoncilski dobi. Opozoril je našo akademsko mladino, naj si oblikuje osebnost, da bo kos nalogam, ki jo čakajo v prihodnosti. Posebej je poudaril važnost verske izobrazbe za akademike in jih povabil, naj se priključijo veroučni skupini v svoji župniji oziroma posebnemu verouku za študente, ki ga organizirajo posamezne župnije v Ljubljani. Obisk vrhovnega predstojnika salezijancev. V nedeljo, 16. oktobra, po. poldne jia prišel na Rakovnik v Ljubljani vrhovni predstojnik salezijanske družbe don Alojzij Ricceri. Pripeljal se je s Svete gore pri Gorici, kjer je bil dopoldne pri zaključku duhovnih vaj za vse salezijanske ravnatelje iz Slovenije in diaspore. V ponedeljek zjutraj je vrhovni predstojnik koncelebriral s svojimi sobrati v Marijinem svetišču na Rakovniku. Po slovesnosti je nadaljeval pot v Zagreb- • Šola za bolničarke v Maleziji Na pobudo glavnega nemškega katoliškega urada za pomoč deželam v razvoju, bodo v kratkem zgradili v Pe-talingu Jaya na Maleziji novo središče za izoblikovanje bolničark, šola bo priključena bolnišnici, ki jo vodijo frančiškanske misijonarke. Malezija ima 11 milijonov prebivalcev, a samo tri zavode za šolanje bolničark. Novo središče bo obiskovalo 200 gojenk- • Pomoč nemških otrok Nemški katoliški otroci so zbrali 110.000 dolarjev v korist zavoda za pa-ralitične otroke v Južni Afriki. S temi fondi bodo kupili tiskarske stroje, ki bodo omogočili paralitičnim otrokom tega zavoda, da bodo dosegli poklicno usposobljenost kljub svoji bolezni. • • Hcneška Slovenija Nov župnik pri Sv. Lenartu. 2. okti-bra je bil v tej fari slovesno ustoličen za župnika g- Adolf Dorbolo, doma v Nadiški dolini- Od mašniškega posvečenja, leta 1959, do imenovanja za župnika je bil kaplan in katehet ondotne srednje šole v Sv- Lenartu, zato pozna svoje župljane in krajevne navade, zlasti njihov domači jezik- • Dekanija Žužemberk. Arhid>akon: Dekan: Mihael Zevnik, župnij, upravi te!j v Dobrniču. Ajdovec (C48 duš): žup' upravitelj Miloš Briški; Ambrus (781); žup. upravitelj Ciril Zajec; Dobrn^ (1010): žup- upravitelj Mihael Zevnik' vikar-pomočnik: Janez Voljč; Hinj5 (1268): žup. upravitelj Vinko Klemenci Krka (1;75): žup. upravitelj prof. Jože Gregorič;. Sela pri šušberku (398): žup' upravitelj Alojzij Zupanc; Zagradec (930): žup. upravitelj Janez Ostroniči Žužemberk (2100): žup. upravitelj Anton Jakoš. • Vojaki za gobavec Neko vojaško okrožje v Washingtonn je zbralo nad 1.000 dolarjev da pomagajo gobavcem, ki so v bolnišnici v Ben San, 28 milj daleč od Saigona. • Spominska plošča Vinku Vodopivca Vinko Vodopivec je bil eden najbolj ljudskih skladateljev. Odkritje plošč® je bilo 9. oktobra 1966 v Kromberka pred cerkvijo. V tem kraju je ustvaril večino svojih del. Pevski zbori so sodelovali le z Vodopivčevimi skladbami-„Pobratimijo“ so zapeli vsi zbori skupaj- Spomin priljubljenega skladatelja so počastili s številnim obiskom. • Gorica Lepa slovesnost na Sveti gori. V nedeljo, 16. oktobra, je bila na Sv. gori koncelebrirana sv. maša salezijanskih duhovnikov in njihovega vrhovnega predstojnika iz Turina, Riccerija. S'č-maša je bila v latinščini, le berilo in evangelij v slovenščini ter vmesne mašne pesmi. «O ® Sv. Jožef, 18. marca Obredna kongregacija je na prošnjo fanogih škofov in s privoljenjem sv. <,čl;la določila, da bomo letošnje leto bjaznik sv. Jožefa, zavetnika vesoljne * Jl !ve, obhajali 18. marca. Vzrok spre-'••cinbe je sovpadanje 19. marca 1967 s kaznovanjem cvetne nedelje. ® Msgr. Fasolino, član Akademije Argentinska Narodna akademija za •ffodovino je imenovala msgr. N. Faso-,lna» nadškofa v Santa Fe, za člana ln'enovane akademije, kot zastopnika frov. Santa Fe. V akademijo ga je spre- nje predsednik dr- It- Zorroaquin ßecü. ® Razdelitev cerkvenih posestev Škofje države Ekvador so podarili k zavi 20.000' hektarjev zemlje, ki je ' 11 doslej last Cerkve, da jo razdeli 'k i potrebne. Država bo zemljišča raz-1 a med 1.500 družinami. ® Koliko so flkofje stari? ... ^pd 1765 krajevnimi škofi v Cerkvi ‘lh ie 10 mlajših od 40 let, 204 so med štiridesetim in petdesetim letom, 601 nv:d 50 in 60, 558 med 60 in 70, 14fr med 70 in 75, 246 škofov pa je starih nad 75 let. Med celinami ima največje število mladih škofov Afrika. Evropa ima največ starih škofov. Med 246 krajevnimi škofi jih je 62 starih nad 75 let. O Kardinala Spellman in Lienart ostaneta Nadškof v Lillu (Francija), kard. A Lienart in newyor.ski nadškof, kardinal Spellman, sta v smislu najnovejšega papeževega odloka o starostni meri za škofe ponudila svoj odstop. Pavel VI- pa jt. obema kardinaloma naročil, naj vodita svoji škofiji naprej. Kardinal Lienart je zdaj star 82 let in je najstarejši med francoskimi škofi. Kardinal Spellman je star 77 let. • Srečanje Frančiškovih sinov Dne 4. oktobra 1966 so anglikanski in katoliški frančiškani prvič skupno praznovali god svojega redovnega ustanovitelja. V cerkvi sv. Frančiška v New Yorku so opravili skupno molitveno bogoslužje- Sl Molitev za mojo ženo Moj Bog, na svetu so taki zakonski možje, ki so pozabili na svoj poročni df»n' Zahvalim se ti, da jaz ne spadam mednje. So tudi taki zakonski možje, ki ženi doma nikdar ne pomagajo: ne pri P°' mivanju, ne pri skrbi za dom. Jaz pa pomagam. So tudi takšni, ki dajo svoji ženi premalo denarja za gospodinjstvo, Bam0 da bi sami imeli eimveč v žepu- Jaz nisem te vrste. So pa tudi možje, ki popolnoma pozabijo moliti za svojo ženo. Med te spadam tudi jaz. Molim sicer za poganske otroke, za duše v vicah, za mohamedance, da b’ se spreobrnili- Ime tega človeka pa, ki se je z obljubo zavezal, da me nikoli ne bo zapustil' dokler naju smrt ne loči, ki mi dan za dnem zvesto stoji ob strani, je skoro izgl' nilo iz mojega molitvenega življenja. Gospod Bog, ali sem enostavno prezrl ali pozabil prositi tvoje pomoči? Ker jim dam pač dovolj denarja za gospodinjstvo, ker imamo pametnega zdravnika, ker me zveličanje njene duše nič ne srkbi, saj hodi v cei’kev in moli ? Ali sem morda podcenjeval tvoj blagoslov? Ali pa sem sam sebe imel za tako pametnega, da začasno ne potrebuj en1 tvoje pomoči za svojo ženo. Verjetno je bilo oboje, zraven tega pa še dejstvo, da tako težko pridem0 do skupne molitve- Zato sem seveda tudi pozabil, da bi se ti po večletnem zakonu zahvaljeval' da si mi dal prav tole ženo, tole modro ženo. Briznam ti: vsa moja skrb, najboljši zdravnik in največje vsote za gosp0' dinjstvo ne morejo biti nadomestek za blagoslov, tvoj blagoslov, tvojo pomo« tvoje varstvo. Ko so otroci prihajali na svet, sem seveda prisrčno molil, prav tako tud' takrat, ko je bila žena bolna. Tvoje roke čakajo, da jih s svojimi molitvami pokličem tudi nad mojo žen0- Priznani, da sem podcenjeval njeno delo v gospodinjstvu, ko je bila dolg6 dneve sama z otroki. Priznam, da sem precenjeval svojo pomoč, svojo tolažbo in končno — svo-Jo ljubezen. Zato te prosim: Ohrani jo zdravo, napravi jo veselo, blagoslavljaj jo, daj, a prideva skupaj k tebi. Da, da ji likanje, čiščenje in kuhanje ne bo čez glavo ziaslp, da bo vedno še našla mirno četrt ure, v kateri bo prebrala kako knjigo in Se obrnila k tebi. Daj, da ne bo noben dan minil, ko ji ne bi pomagal tudi — z ‘uolitvijo. Saj tvoja roka čaka na to. (Paul Roth) SVETOVNE NOVICE ® Zakaj več katoličanov in manj duhovnikov? ^ zadnjih mesecih je izšla v Londo-1111 statistična knjiga, ki jo je pripravil at)8leški izvedenec na področju duhovniških Po letu poklicev, p- James Forrestal. tej statistiki je bilo v preteklem vseh svetnih duhovnikov 283.538; dobo petih let to pomeni porast za .j' ^dstotka- Redovnih duhovnikov leta Pa je bilo 142.277, kar pomeni za dobo porast za 4.2 odstotkov, l'tljub temu porastu pa se je račun-0 Razmerje med številom katoličanov 'ned številom duhovnikov poslabšalo, j evil° katoličanov je v zadnjih petih naraslo za 12.8 odstotka- Sedaj je la svetu okrog 512 milijonov katoli-Canov. Usta shin ^°vi duhovniki za Južno Ameriko družba sv. Jakoba apostola, ki jo je lovil bostonski nadškof kard. Cu-, n£> da bi pomagala lajšati pomanj-. nje dr slab, duhovščine Južne Amerike, je po- . a nadaljnjih 11 duhovnikov v Južno Atneriko. • 68 cerkva v enem letu V teku lanskega leta so zgradili na Holandskem 68 novih katoliških cerkva- Od druge svetovne vojne dalje so zgradili na Holandskem 2536 novih cerkva in 160 kapel- Od leta 1960 dalje izdeluje načrte za nove cerkve posebna medškofijska komisija za cerkveno arhitekturo. • Duhovniki med delavci V štirih velikih avstrijskih tovarnah dela trenutno 50 avstrijskih, italijanskih, švicarskih in jugoslovanskih duhovnikov in bogoslovcev- Namen poskusa je, da bi se duhovniki in bogoslovci seznanili z življenjem delavcev ter z njihovimi problemi- Lani se je tega poskusa udeležilo le deset duhovnikov in bogoslovcev. • Apostolat na morju Na otoku Elbi je bil kongres za apostolat na morju. Uvodni govor je imel genovski nadšikog kard- Siri. Na kongresu so razpravljali, kako bi organizirali učinkovito dušno pastirstvo med mornarji, uslužbenci na ladjah in pristaniščih ter med potniki. JANUAR (Enero) 1967 ŠTEV. 1 — LETO XXXIV dž UVODNIK 1 Leto Gospodovo 1967! MISEL TEGA MESECA 2 Novoletno razmišljanje KONCIL '6 Kako je nastal osrednji dokument IL vat. zbora ! BOGOSLUŽJE 11 Zakramenti so dejanja Jezusa Kristusa MORALNI PROBLEMI 33 Urejevanje rojstev VZORI IN DOGODKI 16 60-letnica kronanja 26 Iz dnevnika Janeza XXIII CERKEV V SVETU 19 Življenje in vzgoja v deželah za železno zaveso 23 Tekma za mir 29 živahni dialogi v Carigradu V DRUŽINI 34 Sveta noč v zapuščenih bolniških sohah 35 Ljubosumnost med otroki 37 Dopisujemo Bi 38 Iz očetovih zapiskov 62 Molitev za mojo ženo FANTJE IN DEKLETA 40 Anketa XII 42 Dnevnik Ane Marije 44 Danijelove zgodbe 45 Trije za zakon ROMAN 47 Zlato večnega Juda NOVICE 63 Novice iz Slovenije 55 'Med nami v Argentini 58 Slovenci v svetu 61 Svetovne novice POJASNILO: Spoštovani naročniki! Prepričani smo, da bo«to prav razumeli zviSanje naročnine» v Argentini in v drugih državah. K povišanju silijo vsako leto močno naraščajoči tiskarniški stroški. Hvaležni vam bomo za razumevanje! NAROČNINA: Celotna naročnina v Argentini in obmejnih državah 1.G00.— pesov; v ZDA In v Kanadi 7 dolarjev; v Avstriji 125 šilingov; v Italiji 2.800.— lir; drugje* protivrednost dolara. DENARNA NAKAZILA NA NASLOV: Antonio Orehar, Ramön Falcön 415$, Đulenols Aires, Argentina. POVERJENIKI: Argentina: Dušnopastlrska pisarna, Ramön Falcön 4158, Buenos Aires. ZDA: Rev. Julij Slapšak, G019 Glass Ave., Cleveland. Ohio 44103, USA. Slovenska pLs., Baragov dom, G304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA. Kanada: Ivan Marn, 131 Treeview Drive, Toronto 14, Ont., Ganada. Trst: Marijina drdžba, Via Risorta 3, Trieste, Italia. Italija: Zora Piščanc, Rlva Piazzutta 18, Italia. Avstrija. Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec*. ..Duhovno življenje“ je slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (msgr. Anton Orehar); urejujeta dr. Starc Alojzij in Rode Juri. — Editor* resp.: msgr. Antonio Orehar, Ramön Ftalcön 4158, Bs Aires. Rog. de la Prop. Intel. No. 843.966. Tiska Vilko SRD, Estados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina. Luč narodov je Kristus. Cerkveni zbor želi razsvetliti vse ljudi s Kristusovo lučjo, žarečo na obrazu Cerkve, oznanjujoč evangelij vsemu stvarstvu. Gre za to, da bi vsi ljudje, ki so danes z družbenimi, tehničnimi in kulturnimi vezmi med seboj vedno tesneje povezani, mogli doseči tudi popolno edinost v Kristusu. Cerkveni zbor v dokumentu o Cerkvi, Štev. 1.