Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 4. junija 1939, Štev.23 SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v meja Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. I tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi 10 reči 6 Din. više vsaka reč 1;50 Din. Par reči k „Prekmurskomi tedniˮ v Soboti. Pojasnilo na dopis odbora za prireditev „Prekmurskoga tednaˮ, šteroga je poslao našemi listi za objavo i se začne z etimi rečmi: „Lani smo praznovali veličastno proslavo 20 letnice osvobojenja in združenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v eni državi Jugoslaviji. Prekmurje je moralo čakati še eno leto, da je po strašni boljševiški strahovladi prišlo 1919. v okvir te države. Zato bomo letos praznovali 20 letnico priključitve Prekmurja k naši skupni domoviniˮ. Leta 1938. meseca augusta smo stopili v dvajseti) letnico na- še oslobodjenja. Lani meseca septembra smo tak v dvajsetom leti naše slobode obhajali za- hvalno narodno proslavo v Čren- sovcih, odkod se je vršila borba za našo sloboščino i kde se je ta tüdi priborila. Vsa čast srezi sobočkomi, predvsem bivšemi poslanci g. Benki, ki je z celim srcom podpro to proslavo, pa hvala tüdi drügim gospodom iz Sobote i celoga sreza pa vsemi narodi za lepo vdeležbe. Zahvalo za Osloboditev smo opravili te. V dvajsetom leti slobode smo obhajali dvajsetletnico pred več kak dvajsetjezernim narodom z vsem sijajom i z vsov zadovol- ščino tak za oblast i narod, kak za državo. Slovenska Krajina je svoje zvršila lansko leto, ka se tiče narodnoga oslobodjenja ob dvajsetletnici. Trditev, da smo lani slavili samo zdrüžitev Srbov, Hrvatov i Slovencov, ne pa Zed- nim našo Osloboditev, je velika laž i je zaničavanje ministra, dr. Antona Korošca, bana, dr. Na- tlačena, navzočih odličnikov i nad 20 jezernoga naroda. To je groba žalitev lanske proslave v 20. leti osloboditve Slov. Krajine i te priklüčitve Jugoslaviji. Prosveta. Na veličastnom črensovskom tabori je prosveta Slovenske Kra- jine v popolnosti pokazala svoj razvoj. Zastopana so bila vsa drüžtva častno. Stare narodne noše so se ponovile pri obojem spoli naše mladine. Nastopila je mladina s krasnimi pesmami, dekiamacijami i z telovadni na- stopom. kakšega že ne melaSlo- venska Krajina. Vse je dihalo lü- bezen, povsod zajemno delova- nje, vse je žarelo od tistih krš- čanskih načel, po šterih se je vzgajala naša mladina. 1 to po- vdarjamo od mladine obojega sreza. Što se nebi do skuz geno nad krasnim nastopom sobočke fare mladine, ki je prinesla i z igrov pa pesmijov izročila vodi- teli slovenskoga naroda dr. Ko- rošci, dožnjek, znak zmage za pri- klüčitev Slov. Krajine Jugoslaviji. Fantovski odseki, dekliški kroški z naraščajom so bili punoštevilno zastopani z oba sreza. Gda je naša krsčanska prosveta slavila lani svojo zmago ob 25 letnici Novin, ki so zibelka prosvete v Slovenskoj Krajini, jeli ma po- men letos znova slaviti prosveto v istoj dvajsetletnici i prirejati kulturno razstavo? To je prvo pitanje, ka nam zgodovina pri- nese na pero? Jeli se more kaj drügoga pokazati, kak se je lani pokazalo? Nas je krsčanska pro- sveta pripelala do zmage i te špomin, zahvalni špomin smo lani veličastno obhajali. Zakaj zdaj znova obhajati v istom leti i to isti predmet? V 9. številki Murske Krajine štemo, da je 7. maja v nedelo od šéste vüre naprej obhajao sobočki Sokol svoj »den pripravlenost!”, To je, v časi, kda so se po cerk- vaj začele i slüžile rane bože slüžbe. V 10. številki istoga lista čtemo, ka v nedelo 18. junija v „Prekmurskom tedni”, se bo vršo od ‘/a 9. do 11. vüre trgovski kon- gres, od 8. do 11. vüre pa vaje Sokola. To je, ravno v tistom Časi do se vršile seje i vaje, kda se slüžijo po cerkvaj rane i pozne bože slüžbe. Mi bi razmeli te seje i vaje, če bi na priliko gospodje trgovci katoličanske vereizpovedi prle poslüšali sveto mešo i pred- go i če bi Sokoli isto napravili. Ali od toga nega ni reči v raz- glasi. V nedelo, 25. junija ob 8. bože slüžbe zavolo živinske raz- stave. Te zavolo krav i bikov odpadnejo predge i velike sv. meše. Da bi višja cerkvena ob- last to dovolila, reči nega od toga. Nehote se nam vrine mi- seo, da organizacije, štere neso zrasle z naših krščanskih tal, ne prido k nam, da bi našo krščan- sko kulturo povzdigavale, da bi naš veren narod v njegovoj veri potrdjavale. Ali mogoče nam bo v čast, če pokažemo tüjincom našega Miška Kranjca romane, šteri sramotijo naš narod i nje- gove jakosti y najslabšo svetlost postavlajo? Bomo zato priredili kulturno razstavo? 20 letnico oslobodjenja šče Sobota slaviti i pri toj priliki naj govori Miško Kranjc? Tisti Miško Kranjc, ki je na sestankih, prirejimh v Po- lani za mladino od naše drage nebeske To je Jezuš, na- vadni človek, nikši Bog”. Svoje- mi dühovniki je to odkrio na- vzoči na sestanki i se ga več ne vdeležo. Če mamo še samo pik- njico katoličanske zavesti i düšne- vesti, bomo poslüšali predavanje sramotilca Matere bože? Je to kul- tura? Ta spada v Moskvo, nepa med veren slovenski narod. Ali bo- mo pokazali članke g. Godina Ferdinanda, pune laži, objavle- ne v Večerniki? (februara 18. 1939.) Bomo slavili moža, ki je Marijino sliko svoje drage matere raztrgao i naleko, kda je tiho odišeo z gostolübne mater- ne hiše 10, pravi deset dinarov za raztrgano sliko, ka jo plača materi? Bomo mi občüdüvali pi- satela, ki je z desetimi dinari mislo izplačati svoje matere po- žrtvovalno lübezen i bomo to kulturo kazali tüjincom, ki pridejo k nam na „Prekmurski teden?” lejko mi iz kakšnega sovraštva pišemo proti gospodom Kranjci i Godini? Iz gole lübezni do njeva, ki sta s poti zveličanja zablodila, da bi se stisnola i rešila za srečno večnost. Mesto kulturne razstave oblečimo se ráj v širino i klečeč prosimo Mater božo, naj odpüsti svojoj deci nepremišleno sovraštvo do Nje, ki nam je rodila i odgojila Zveličitela. V Soboti razstavo Slovenske kulture ob 20 letnici? Vsa čast denešnje j, se razvijajo- čoj Soboti. Nemamo nikšega zro- ka, da bi proti njej samo rečzinoli, napredüje krasno v vsakom po- gledi. Ali v Soboti obhajati dvaj- seüetnico Slovenske domače kul- ture i Slovenske sloboščine je vroča Plüska za zgodovino. So- bota je bila gnezdo najhüjše madjarizacije, gnezdo, v šterom je kralüvao, »Vendvidéki magya- rositó egyesulet”, drüštvo s svo- jim listom „Muraszombat és vi- déke”, šteri je grdo napadao delo naših narodnjakov, ki so se borili za našo sloboščino. V Soboti ob 20 letnici kazati na slovensko domačo kulturo, gde se je vršo shod i na njem spre- jeo sklep, da Slovenska Krajina ostane pod Madjarskov i štera je te sklep navdüšeno objavila na vse strani? V Soboti slaviti ob 20 letnici slovensko domačo kulturo, odket so se plele niti za vmoritev voditela osloboditveno- ga gibanja, ki je s sobočkimi nitmi zvezao prišo pred preki vojaški sod? V Soboti obhajati 20 letnico, v šteroj so se spo- klali boritelje za sloboščino i v vozo odpelali naši junaki? V So- boti obhajati dvajsetiletnico slo- boščine i Slovenske domače kul- ture, v šteroj je kralüvao bolj- ševiški, vsako slobodo gazeči i Slovenske liste ropajoči „Direk- torium?’’ Gda se je delalo za to, da se Slovenska Krajina odtrga od Slovenije, Slovenci od Slo- vencov i je prišo voditeo slo- venskoga naroda dr. Korošec, da prepreči to izdajstvo, ga je So- bota s pijanov bandov sprejela, šteri je proti njemi kričala, celi lendavski srez pa se je isti den v Črensovcih zbrao okoli njega i navdüšeno pa glasno svedočo; Slovenci smo i se od Slovencov ne damo odtrgati. Slovenstvo je zmagalo po lendavskem srezi. I ta Sobota šče slovensko kulturo razstavlati? Stara Sobota za to nema prava, nova Sobota kakša je zdaj, bo mela pravico to vči- niti, gda leta posvedočijo stano- vitnost njene zdajšnje se razvi- jajoče kulture i njenoga narod- noga düha. Ne to v oči metanje. Nego ti Zgodovinski spomini so ešče tak živo zapisani v srce našega za- vednoga slovenskoga naroda, da se mora jasno povedati; Zdaj- šnjoj Soboti se iz srca veselimo, ali na 20 let nazaj ne moremo gledati, ne da ne bi si obraza pokrivali, ka se tiče naše oslo- boditve i naše Slovenske kulture. Gospodarska razstava. Gospodarsko razstavo v »Prekmurskom tedni” pa iz ce- loga srca odobravamo i pripo- račamo. Plemenita gesta Sobote je, da javno pokaže, da so njej borbe tistih, ki jih je svoj čas preganjala, spravile v novoj državi nedogleden Uspeh na go- spodarskom poli. Naj razstava pokaže domačim i tühincom, kak materinsko je skrbela držáva za razvoj Sobote. Vnogo ma Sobota pokazati v teh 20 letaj. Je po pravici sedež cele Slovenske Kra- jine, je središče, čeravno na robi leži cele naše krajine. Z okrož- nom sodiščom, popolnov gimna- zijov, z Delavskim Domom, gre- mijom trgovcov, obrtnov zadru- gov, z peneznimi zavodi i z veli- kov industrijov je Sobota po- stala v gospodarskom pogledi razgledna točka, na štero se pri- plezi vsikdar več bogatih obis- kovalcov, ki z svojimi zvezani povekšavajo njeno bogástvo i njej spravlajo ugled, šteri njej ide kak središči. Mi iz srca Že- lemo, da bi se Sobota razvijala v dühi, kakši dnes lada v njej, da bi se razvijala v narodno za- vedalo, državnotvornom dühi i postala velika po svojem ugledi i svojoj vrednosti. 1 gda to Že- lemo Soboti i gda ščemo njej na poti napredka pomagati, naj se nam dovoli, da omenimo, ka je prispevao lendavski srez k na- predki Sobote? Lendavski srez i Sobota s sobočkim srezom. Lani, kda se je vršila Veli- častna Proslava 20 letnice našega oslobodjenja, so začetniki te pro- slave stopili v stik včasi v za- četki z sobočkim srezom i ž njim sküpno delali od začetka do konca za uspeh proslave. I te je bio nad vse sijajen. Sobota je pri „Prekmurskom tedni” Šla svojo pot. Ne znala, ka so tüdi v lendavskom srezi lüdje, ki so nekaj včinoli za našo sloboščino, i so lüdje, ki so za samo Soboto tüdi nekaj včinoli, Ne trdimo, ka so odborniki „Prekmurskoga te- dna” to napravili iz kakšega sla- boga namena. Njihov namen je bio Soboto podignoti brez so- delovala lendavskoga sreza. Lastno moč pokazati ne slab namen, a v zdajšnjih prilikaj bi se moralo iskati kem tesnejše zveze med obema srezűma i to ravno zato, ka se Sobota s sre- zom ma lendavskomi srezi jako dosta zahvaliti. Glejmo par točk. Za okrožno sodišče, že- leznico, most na Petanjcih, za popolno gimnazijo sta pač pr- viva začela borbo narodniva poslanca Klekl i Jerič, oba iz len- davskoga sreza, Martinišče, prvi vzgojni dijaški zavod je spravila v Soboto gorečnost lendavskoga sreza. Prvoga poslanca v Jugos- laviji je dao lendavski srez, tüdi Soboti jih je več Spravo. Prečti- te samo starejše Novine i to vse najdete čarno na belom napisano. Prvo posredovalnico za delo je Osnovao sin lendavskoga sreza v Soboti, g. Jerič, iz štere je zra- seo denešnji Delavski dom. 1 peneze za zidavo toga doma je sproso v najvekšoj meri posla- nec lendavskoga sreza, g. dr. Klar. Za to so dokazi na ministerstvi. Zibelka Rafaelove drüžbe je tekla v lendavskom srezi. Te je dao angela- tolažnika za naše izseljence: prvoga izseljeniškoga dühovnika g. Camplina, I te je dao tüdi drügoga, g. Škafara, pod šterim se je bogatila Sobota, ka je z ednov pisarnov več v njo prinešeno. Lendavski srez je hrano i ešče dnesdén hrani celo Slov. Krajino z domačim krščan- skim Slovenskim tiskom. Brez nje- ga Sobota nikdar ne bi mogla obhajati »Prekmurskoga tedna”. Slovenska prosveta je zacvela v lendavskom srezi v Bogojini, Črensovcih itd. te že, kda So- bota niti senjala ne od nje. Vsa prosveta je Šla iz lendavskoga sreza v Soboto i sobočki srez i ešče dnesdén lendavski srez vodi vso krščansko prosveto v Slov. Krajini. Prva posojilnica za naš narod se je ustanovila v lendav- skom srezi i po zgledi toga sre- za se je zadružništvo lepo raz- vilo v Soboti i sobočkom srezi. Pa če gledamo na izobra- žence, štere ma Sobota, najmre domačine, ki so zrasli na jugo- slovanskih tleh, prve je dao len- davski srez. Prvi doktor, prvi t fiškališ; sta rojaka lendavskoga sreza. Večina duhovščine, ki dela v sobočkom srezi, se je zazibala v lendavskom srezi. Se hvalimo s tem našte- vanjom? Bog ne dáj. Samo zgo- dovino pišemo, naj vidi vsaki istinsko stanje razmer v Sloven- skoj Krajini ob »Prekmurskom tedni”. Naš namen ne drügi, kak jasno sliko pokazati i pri toj jasno soditi. I to sodbo je lehko sklenoti; Soboti Želemo najbolši Uspeh pri gospodarsko! razstavi „Prekmurskoga tedna.” Njej že- lemo, naj na toj poti, na šteroj zdaj hodi, v narodnom, gospo- darskom i državnotvornom po- gledi, napredüje, a kulturno raz- stavo naj Prenese na poznejši čas po „Prekmurskom tedni”. To naj napravi, gda bo mela kul- turno zgodovino, kak jo ma len- davski srez i te mirne düše od- krije spomenik naših kniževni- kov, a brez sodelovanja komu- nistov i drügih sovražnikov vere. Potem sodimo, naj začne svoj „Prekmurski teden” z 19. junijom. Gostje Sokoli z mari- borske župe naj opravijo svoj obisk jun. 18. kak se je do- ločilo, drügi den pa naj se ot- vori „Prekmurski teden”. Mari- borska sokolska župa najmre nikak ne spada v okvir „Prek- murskoga tednaˮ. To so naše reči „Prekmurskomi tedni”. Od- krito, z najbolšim namenom po- vedan, brez najmenšega skrito- ga nakanenja, da bi Sokole ali koga žalile. Za temi rečmi želemo: Bog blagoslovi Slov. Krajino i nje središče Soboto pa v njej pri- rejen gospodarski „ Prekmurski teden “, ka nede nikomi na spako, nego Bogi na čast, obiskoval- com pa na časno i večno srečo. (TSJ.) V Božem i Marijinom imeni Vas vabim bratje i sestre iz Bourgesa, pridite na sestanek to nedelo, 4 junija v Issoudun, kama prido g. Camplin. Samo 31 km, smo oddaljeni — Trojok Katica. 2 NOVINE 4.junija 1939. Nedela po Risalaj prva. Pravo je Jezuš svojim vu- čenikom : Dana mi je vsa oblast, na nebi i na zemli. Idoči zato včite vse narode, krščavajoči nje vu imeni Oče i Sina i Düha Sve- toga i včite je zdržavati vsa, šterakoli sam vam zapovedao. 1 glejte, jaz sam z vami vse dni do konca sveta. (Mataj 28,18 20.) * Desetkrat se je Gospod po vstajenji prikazao apoštolom i vučenikom. Od edne prikazni piše denešnji evangelij. Vučeniki so zagledali Gospoda pa ga molili vsi v strahi. Jezuš pa je Pristo- po i je nagovoro: „Dana mi je vsa oblast v nebi i na zemli”. To govori ne od svojega bo- žanstva, štero je večno, kak Bog Oča, nego od tistoga, ki je bio malo prle križani, v grob polo- ženi i ki je od mrtvih stano. Gospod apoštolom naroča: „Včite vse narode ... krščavajte je ... včite je spunjavati vse, ka sam vam zapovedao.” Narodi trbe najprle navuk za navukom, naj sprejmejo sv. krst pa naj bodo sprejeti kak kotrige sv. Cerkve, i kak té kotrige naj spu- njavlejo vse, ka je zapovedano. Katoličanska cerkev lüdi vči pa je pred sv. krstom ešče pita:. „Verješ v Boga, vsemogo- čega Očo, stvoritela nebe i ze- mle? ... Verješ v Jezuša Kris- tuša, Sina njegovoga edinoga, ki je za nas trpo i križani bio?... Verješ v Düha Svetoga, sveto katoličansko mater cerkev, svet- cov občestvo, odpüščanje gre- hov, gorivstajenje tela ! večno živlenje?ˮ Pa krščenec po ku- movij vüstaj mora odgovoriti: „Verjem.” Silo je sv. Cerkev zmerom obsojala. Sv. Düh je dao apoš- tolom dar jezika, prikazao se je v podobi jezikov, ne pa v podobi ognjenih mečov, ar se vera oz- nanüje samo z jezikom, ne pa z ognjom i mečom. „Glejte, jaz sam z vamiˮ, pravi Gospod. Malo prle jim je naložo veliko dužnost, da se te dužnosti ne prestrašijo, je tola- ži z oblübov: „Jaz sam z vami vse dni do konca sveta”. Gda sta oča i mati doma, se dete ne boji. Naj divja viher, naj treska grom, naj šviga bleda strela iz temnih oblakov, oča pa mama sta tü, dete se primle za očino trdo roko, za materno krilo, pa če se podere ves svet, tü je zavarvano. Tak se oprijemlejo apoš- tolje Kristuša. Pošila je v dalnji svet, med nepoznane narode, brezi sredstev, brezi šol, brezi podpore, a „jaz sam z vami.ˮNaj znajo, da pred njimi ide v Galilejo, v deželo poganov. On, vladar vsega sveta, šteromi je dana vsa oblast. Gospod je s svojimi vse dni. Ne samo te, gda se čüdovito razširja reč bo- ža: ne samo te, gda se je ca- sar Konštantin vklono svetoj veri pa jo razglaso za državno vero; ne samo te, gda je Bonifacij na Nemškom nastavlao samostane; ne samo te, gda sta sv. Ciril Ž Metod hodila med našimi pred- niki, nego tüdi te je bio Bog s svojov Cerkvov, gda je na mili- jone mučenikov krvavelo pod mučilnim orodjom poganskih preganjalcov; tüdi te, gda so krive vere trgale Gospodovo ce- lotno sveto kat. Cerkev i s silov odvračale milijone i milijone dobre dece od svoje matere, od kat. Cerkve. Gospod je svojimi misijo- nari, On je z nami. Potoplena amerikanske podmornica. Amerikanska podmornica „Squalus” se je na dno morja potopila, 26 mornarov je mrtvih, ove so žive potegnoli z potop- laškim zvonom na süho. Razgled po katoličanskom sveti. „Lettres de Rome“ ob- javla v 3. št. 1039. 1. sledeče: Sodelovanje s komunistl... za demokracijo. Komunist: Vero püstiva na stran! Ovak nikam ne prideva. Ali zakaj pa ne bi ko- munisti i katoličani sküpno bra- nili demokracije? Če šče tak za- bavlate nad Sovjetskov Rusijov, morate vendar priznati, da je no- va Stalinova ustanova najbole demokratična ustava na celom sveti. Demokracija je vkoreni- njena v vnogij državaj. Branijo i oznanjüvlejo jo vnogi katoliški vučenjaki (Suarez, Bellarmin). Demokracija čuva najsvetejše pravice vsakoga posameznika i drüžbe: slobodo tiska, slobodo govora, versko slobodo. Čuva vaš dom pred preiskavami, Vašo pošto, da vam pisem ne čtejo. I vse te pravice so dnes v ne- varnosti. Zdrüžimo se, prle kak bo prekesno i rešimo demokracijo! Katoličan. Najprle ti ne- mrem pritrdili, da bi vero püstila na strani. Vsa vaša načela i zgo- dovina vaše stranke svedočijo, da ščete vero na vsaki način vni- čiti. Naša prva i bistvena zahte- va se glasi: henjajte v Rusiji preganjati vero! Dajte istinsko versko slobodo! Tisti Člen usta- ve, ki nekaj guči od verske slo- bode, je samo cotasti paper ! Ko- minterna naj henja z brezbožnov propagandov po sveti! Vržite iz vaših knižnic vsa protiverska Marksova i Leninova dela. Nato si bova mogoče kaj gučala. — I ruska demokracija! Že 1917. leta je Lenin brez prizanašanja raz- gnao vse drüge stranke. Razbio je ustavodajno narodno sküpšči- ne, ki naj bi državi dala lüdsko vlado. Od 1. 1934., kda je bio zadnji kongres komunistične stran- ke, vlada Rusijo eden sam tiran, ki „likvidira” vse, ki henjajo biti njegova poslüšna šker! — Krščan- sko demokracijo je katoličanski sociolog p. John La Farge etak označo: „Krščanska demokracija je kat. drüžba, ki v njej zakoni, vlada, državne uredbe i sploh vse javno živlenje v punoj meri vö stojijo za človečo čast i živ- lenje, ki sta dar božiˮ. — Pre- misli te reči! Ali je možno vekše nasprotstvo med našim i Vašim mišlenjom od demokracije? Ne. Ali je teda možno sodelüva- nje? Ne. Tak je pravo + sv. Oča Pij XI. julija meseca 1938. 1. od Katoličanske akcije: „Što vdari Katoliško akcijo, te vdari Cerkev.ˮ To je istinsko. — Zato vam papa pravi: dobro premi- slite! V vaš lastni hasek vas prosim, ne napadajte Katoliške akcije, ar što vdari Katoliško akcijo, te vdari papo i što vdari papo vmerje. — Qui mange du Pape, en meurt. (što vdari papo, od toga vmerje). To je istina i zgodovina potrjuje to istino. Prosvetno drüštvo se je posvetilo Srci Jezušovomi. V Zelenoj jami v Ljubljani se je ustanovilo prosvetno drüštvo, štero šte 96 članov. Vsi člani so pristopili k sküpnomi sv. obha- jili i po njem se je drüštvo s svojimi pravili posvetilo Srci Je- zušovomi. To drüštvo je poka- zalo pravo pot vsem prosvetnim drüštvam. Ka pomaga telovadba, pesem, igra, knižnica, če nega dühovnoga živlenja. Vse, ka je v zvezi z človekom, mora slüžiti Bogi na čast i za zveličanje dü- še. Prosvetna društva ne smejo biti posvetna, nego svetla v Božoj lübezni. Lepe 50 letnice, Irski Glasnik Srca Jezušovoga je obhajao 50 letnico svojega obstoja. List šte že 250 jezero naročnikov. Pa Ircov je samo nekaj nad tri milijone. Drügo 50 letnico ob- hajajo č. sestre Karmeličanke v Ljub- ljani, ki so svoje z velikimi žrtvami po- svečeno živlenje darüvale za kat Cerkev i njene dühovnike. Ka so + dr. Jeglič tak velikanske uspehe mogli do- segnoti v svojoj škofiji, so vnogo pri- pomogle te za zidove skrite, a pred božim tronom odkrite duše— — Ka novoga v S. Bethlehemi. Lipič Mihala so štirje obo- roženi mladenci v trgovini na- padnoti, da ga oropajo. Meli so pa smolo. Krugle neso se pri- pravile k pištolam, štere so meli, bile so vkradjene, Lipičova pi- štola je pa ednoga napadalca zadela i na to so ovi trije od- skočili. Streljenoga so spravili v bolnišnico na zdravlenje. Odtec so ga šteli ovi trije vö vkradnoti, ka je ne bi vö ovado, a slabo so obhodili. Vse tri je zgrabila po- licija i zaprla. Materinski den so obhajali v dvorani sv. Jožefa kat. cerkve. pri šterom obhajanji so Slovenke dekle nastopile z igrov na dari. Slovenski politični demo- kratski klub je na predlog pred- sednika Kous Ivana vložo protest proti povišanji šolske dače. Slovenski romarje pri sv. Oči. 473 Slovencov je romalo pred Risali v Rim, da obišče v njem svete kraje. Romare je vodo Ijubljanski knezoškof, dr. Rož- man Gregorij. Romare je sprejeo sv. Oča i je pozdravo v sloven- ščini z etimi rečmi: Hvaljen Je- zus! Dragi moji Slovenci! Nato njim je v italijanščini govoro od vernosti do vere i cerkve, štero moraje kazati pri svojih organi- zacijaj. Govor je dokončao s Slovenskim pozdravom! Živeli Slovenci! Nizozemska kralica v Belgiji. Vilhelmina, kralica Hollan- dije je obiskala Belgijo i njeno kralevske drüžino, z šterov jo veže botrinsko sorodstvo. Po- leg botrine je pa zrok obiska v tom, da si obe državi, šterivi sta med Nemčijov i Anglijov, zasigu- rala s prijateljom neodvisnost. Četrtinska vožnja za de- lavski tabor v Ljubljani. V nedelo, 4. junija je veliki delavski tabor v Ljub- ljani. Na vseh vlakaj je do- voljena četrtinska vožnja. Ki majo karto za polovično vož- njo, se z tov lehko brez- plačno vrneje domo, če po- kažejo Potrdilo, da so se vdeležili tabora. Talijanski prostovolci idejo domo z Španije. Okoli dvajseti jezero ita- lijanskih dobrovolcov je za- püstilo Španijo i pripelalo po morji v domovino, gde so je najbole slovesno sprejeli. Španci so se na nejbole srčen i genliv način poslovili od Italijanov, štere je spre- vodilo 3100 španskih vojnov tovarišov v Italijo. Türska preosnavla afgan- sko i arabsko vojsko. Po sklenjenoj pogodbi med Turčijov i Anglijov sta zaprosili državi Afganistan i Arabija Türčijo, naj pošle svoje oficire, ka včijo njivi vojsko. Nemško-jugoslovansko drüstvo. Nemško-jugoslovansko drüštvo se je nastavilo v Berlini, da se dve držávi v kulturnom i gospodarskom pogledi bole zjedinita. Pri sklepanji drüštva je bio na- vzoči minister prosvete Vsaki osebi — družini nudimo stalni zaslužek. - Pišite MARA Maribor?! Pojasnila: Rituper, Vučjagomila. Matija Balažic: Na križopotji živlenja. Okoli, na oba kraja ceste, so ležale njive, žuto vlatovje je plavalo med zelenimi krpami ku- karca. Nalehci se je pozibavalo, da se je nabrana rosa osipavala ž njega, kukarca pa rasla, kak da bi štela prerasti silje. Nad vsem tem pa je plavao blaženi mir nedelskoga dopoldneva, šte- roga posvečüjejo zvonovje i zo- véjo, zovéjo... Boži mir je plavao nad ve- snicov, vsakdenešnjost se je og- nola svetešnjosti. Lüdje so se nabirali s ti- hov radostjov, nikaj preglasnoga ne bilo na njih, kak delaven den, gda so ózdaleč bréčali eden na drügoga. Celo hod jim je nekak svetešnji dnes, kak da bi se bo- jali skaliti to nedelsko tišino. Što je li mogeo, je prišeo, da zahvali Boga za zrelo žito, štero je že zvalo koso i ga prosi, naj od- vrné nesreče pa točo od njih. Prek njiv je vlekeo hladen jütrašnji veter, da se je silje po- zibavalo. Nad hižami so črgetale lastovice, golobi so se prevažali vdiljen po slemeni, zvonovje pa so zvali i zvali... Iz božih hiž, iz visikih zvonikov so plavali Svetešnji glasi nad ravnicov. Po- zavali so se kak vali i pošilali v svet glas za glasom. Vse oz- račje je bilo napunjene s temi punimi po globokimi glasi. Pre- levali so se iz zvonikov, i se razleva nad vesnicami pa nji- vami kak glas boži brezi konca i kraja. Mehko občütje napuni vsikdar človeka, gda poslüša te brneče glase i vzbüdi se v njem nekaj, na kaj je že mogoče zda- vna pozabo. Düša se njemi na rahi odpira ... Te se je Janček pokazao med njimi. Glavé vseh so se o- brnole v tisti kraj i oči vseh so obstanole na Jančeki. „Viš, gda je pa prišeo do- mó,” je dregno Lipič Zagorčo- voga Števeka. „Včera odvečara, tak so pravila naša deca, da so ga vi- dila na dvorišči, gda so gnali s pašé.” Lipič je bio bole sühi kak debeli dečko, z nekelko zaspa- nimi očmi, pametnim čelom i zo- strenov bradov i z nekelko stiš- njenimi čobami. „Bog vas živi, dečki” je po svojoj šegi nagučao Janček ču- poro dečkov i si z vsemi ségno v roké. „Kak kaj živéte?” „Tak kak nam drügi igrajo. Samo delati moremo dosta.” „Eti, tak pa tüdi ne hüdó. Takši mladi dela sploj ne čütite, večer ležete, zajtra pa spočinjeni stanete.” „Lipič že nejde rano spat. On hodi zdihavat pa stonjat pod nekše okno, zajtra ga pa ne moči spraviti z šole, gda trbe iti kosit,” se je oglaso dečko s špičastov bradov. „Pa li prlé pokosim kak ti,” ga je zavrno Lipič. „Zobstom se braniš,”sose smejali dečki. V tom hipi se je prišetala mimo čupora dekéo. Janček je včasi zagledno med njimi Sobo- čanovo Liziko. Mela je na sebi plavkasti reklin, sivkasto janko z belim predpasnikom z zbra- nim robom, na glavi pa svioni robec, zvezani na mustač. V ro- ké j je držala molitveno knigo z belimi čontenimi tablami, z rde- čim muškatlinovim cvetom med papirami, prste njoj je pa ople- talo čislo. „Lizika”, so njoj pošepet- nole dekle, „idi, povej Jančeki, naj ide na dile igrat.” Lizika je bila najmre predžaricaˮ med ali prednjekica. Tak sa pravi prvoj pesmarici na Hotizi. pesmaricami. „Zakaj pa ravno jaz, idi od vas štera,” se je sramežlivo bra- nila Lizika. Resan je stopila k njemi, nekelko vekša deklina, šteroj so bila vüstna vsikdar na smeh i s šterov so si bili v rodi. „Dekle bi rade, dá bi nam ti šó igrat, da bi ležej spevali,” njemi je naravnoč pravila. Janček se je zgledno. Ko- maj viden smeh njemi je spre- leto obraz. Vido je, da so Lizi- kina lica zaredečila kak deteti, štero se je prebüdilo iz sna „Ka pa predžarica ne pri- de,” so njoj pravili dečki. „Ve ne tak mala, da ne bi znala gučati.” Gda je bio Janček med po- čitnicami doma, je rad po nede- laj pa svetkaj pomagao v cerkvi pri meši s tem, da je igraju harmonij, šteri je že bio nekelko stari pa zadosta glasen za la- tinsko cerkev. Bilo je dosta lepiˮ, či je što pomagao z igranjom pri spevanji. Tüdi prebrano je znao igrati, da je stari harmonij mladostno zajuvkao na ves glas, včasi pa se komaj čüo, kak da bi šepetao tiho molitev. To so bili trenutki, gda je pri podiga- vanji prihajao sam Bog na oltar i so lüdje s pripognjenimi gla- vami klečali v tihoj pobožnosti. (DaIe) Na mladinskom tabori MJRZ v dvorani Ljud- ske posojilnice v Celji. 4. junija 1939. N O V I N E 3 Vino bodo pokušali na Prekmurskem tednu. Na Prekmurskem tednu, ki bo od 17. do 26. junija v Murski Soboti, bo tudi raz- stava vin z vinsko pokušnjo. Vinogradniki iz Prekmurja bodo razstavni prvovrstna vina v steklenicah, sodelo- vala bo pa tudi vinarska po- družnica iz Ljutomera z lju- tomerskimi in radgonskimi vini. V Prekmurju so znani vinogradniki v lendavskih go- ricah, kjer pridelujejo prav kvalitetna in dobra vina. Pri- jatelji dobre kaplica bodo to- rej imeli na Prekmurskom tednu lepo priliko, da se sez- nanijo s pridelkom vinskih goric v našem Prekmurju. Za vinogradnike bo to prav lepa prilika, da pokažejo, kaj naj- boljšega premorejo naši vi- nogradniki. Obiskovalci raz- stave bodo videli, da so naša vina dobra in nekatera celo odlična. Veliko praktičnega in koristnega pa bo na vinar- ski in sadjarski razstavi vi- delo tudi naše ljudstvo. Sad- jarska in vinarska šola iz Maribora nam bo pokazala, da se more sadje obrniti tudi v boljše namene kot je žga- nje. Šola bo razstavila vinar- ski in sadjarski poučni ma- terijal in modele ter načrte sadnih sušilnic in skladišč. V naših vaseh vse premalo sü- šijo sadja, ki je suho prav Zdrava hrana za zimske me- sece, poleti pa kuhano prav priljubljena jed in pijača. Lju- di bodo tudi zanimala pre- prosto urejena skladišča za sadje, da se v zimskih me- secih ohrani sveže in se ga spomladi lahko proda, pri čemer kmet lahko precej za- služi. Danes je težko za de- nar, zato mora gledati, da vsako stvar izkoristi v svojo korist. Tako je zlasti s su- šenjem in spravljanjem sadja. Tudi z ukuhavanjem sadja se bodo interesenti lahko po- drobneje seznanili na Prek- murskem tednu, ker bo šola razstavila vse nove priprave za ukuhavanje. Kokošjereja je v Prek- murju precej razširjena, lah- ko pa bi si z njo naše ljud- stvo še bolj povečalo dohod- ke. Znano je, da je najboljša pasma kokoši Štajerska rjav- ka. Na razstavi bo zgrajen praktično urejen kokošnjak za dve družini štajerskih kokoši, ki znesejo poprečno največ jajc i so prav tako izdatne za zakol. Tudi v Srbiji so že pričeli gojiti rjavo štajer- sko kokoš, ker so spoznali, da imajo od nje nájveč ko- risti, mnogo več kot pa od onih, ki so jih gojili dozdaj. V Boliviji nova vladavina. Predsednik južno amerikan- ske države, Bolivije, Bush, je razpüsto parlament i vse poli- tične stranke i v roke vzeo sam vso oblast. Podržavo je tüdi vse petrolejske vretine, štere je dozdaj mela amerikanska drüžba Standard Oil Company. Izpiti v mesecu junija na gimnaziji v M. Soboti. 1. jun privatni sprejemni izpiti ob 10. uri. 2. jun. priv. iz- pit Čez I. razred ob 8. uri. 3. jun. priv. izpit čez II. razred ob 8 uri. 5. jun. priv. izpit čez III. razred ob 8. uri. 7. jun. priv. izpit čez IV. razred in popravni izpit za VIII. razred. 9. jun. popravni iz- pit za IV. razred ob pol dva- najstih uri. 12. jun. začetek niž- jega in višjega tečajnega izpita. 20 jun. priv. izpit čez V. razred ob 8. uri. 22. jun. priv. izpit Čez VI. razred ob 8. uri. 26. in 27. junija sprejemni izpiti rednih učencev. Prošnje za sprejemne izpite naj se oddajajo od 20. do 23. junija. Z 10 din kolkom. Kol- kovanim prošnjam je treba pri- ložiti samo izpričevalo o dovrše- ni ljüdski šoli (drugo izpričevalo ne sme biti, čeprav bi bil Uče- nec obiskoval morda še kako drugo šolo, n. pr. meščansko) in rojstni list. Tujskoprometni tečaj. Kr. banska uprava priredi 7. junija 1939. v Grajskem kinu v Murski Soboti brezplačen eno- dnevni tujskoprometni tečaj. Predavali bodo: gg. Sottler Joško, banov referent: Turizem vobče, Lap Anton, ravnatelj ljub- ljanske mestne vrtnarije: Polep- šanje zunanjega lica tujskopro- metnega kraja, Loos Josip, rav- natelj Tujskoprometne Zveze iz Maribora: Higiena in turizem. Med predavanji se bodo predva- jali filmi. Predavanja bodo od V28. do 12. in od 14. do 18. ure. Priporočamo gostilničarjem in njihovim uslužbencem, trgov- cem, občinskim uradnikom, obrt- nikom, učiteljstvu, posestnikom, posebno pa mladini, da izrabijo priložnost in se udeležijo tečaja. Prijaviti se je pismeno ali ustmeno, čimprej, prí Tujskopro- melnení drultvu v"M. Soboti, (Pi- sarna'cestnegaodbora.) Sestanek v Franciji: H. junij Longsols (Aube),poleg Troyes. Bogojanska fara v Franciji. Bila je soparna Sobota, na obzorju zelo temni oblaki. Bo zopet tako slabo vreme kot ob priliki lanskega sestanka? Vitke jadrnice v ravnih ka- nalih nemirno čakajo. Gospodar naših izseljencev se je pripelja! pome na kolodvor Sedan. Med potjo mi razlaga močne utrdbe, mimo katerih se voziva: žične ograje, skriti topovi in strojnice. Peljeva se mimo vojašnice: ojačena četa zagore- lih Marokancev. Niso vesele te slike. Zdaj sva okrenila in voziva le mimo polj, pašnikov in gozdov. ,Allons, ma belle’! priganja konjiča, da se kmalu ustaviva na dvorišču samotne kmetije v majhni dolinici. Vsi me že poznajo od lani. Razgovor je zelo dolg in prisr- čen, kakor da smo vsak dan sku- paj. Saj tudi smo v resnici, po- tom katoliškega dnevnika La Croix, ki ga ima tudi ta družina naročenega. Kako ogromen je vpliv dobrega tiska! jutro v nedeljo 21. maja je Sicer še malo oblačno, vendar ne kaže slabo. Izseljencev ni prišlo veliko, ker jih sploh ni veliko v tem départementu. Večinoma so bili iz bogojanske fare in to Znani pevci. Zato so pri maši tako kra- sno prepevali, da Francozi kar niso mogli prehvaliti. Jaz pa (in gotovo tudi izseljenci) sem se počutil, kakor da že prepevam v domači cerkvi, kakor da je pro- ščenje, v osmini Gospodovega Vnebohoda... Govoril sem med mašo o potrebi in načinu pričevanja o Jezusu, francoski in slovenski. Tudi sodobna kmečka mladina v Franciji priča o neusahljivi ži- vljenski moči krščanstva, kakor je to pred kratkim pokazal kon- gres v Parizu. Skupni obed smo imeli na fermi. Po večernicah smo se za- čeli razhajati v svetlem sončnem popoldnevu. Še svetlejši ostane spomin. Camplin. Glasi iz Slovenske Krajine. Za Bašov prosvetni dom v Bogojini je na sestanki v The- lonne 21. maja nabrao Gutman Andrej 60 Fr. Na misijon g. Kereca je darüvala N. z Gomilic 10 Din. Penez taki naprej poslali. Na podporo Novin so po- slali Matko Andrej i žena, Od- ranci, z Francije, 7.50 Din, Ca- sar Štefan z Francije 12 Din. Jug Jozefa, G. Črnci, iz Francije 11 Din. Bog plačaj! Kapca. Pri zadnjoj povodni, gda je predsednik občine, Lebar, prebivalstvi odredo, da z delom brani ves, je toga z motikov vda- rila Kramvačova pütarica. Ran- jenoga predsednika je zavezao dr. Klar. Rana ne nevarna. Francosko poročilo na- šega izseljens. dühovnika. G. Camplin, naš izseljenski dühov- nik, so na prošnjo pariške višje cerkvene oblasti, izročili toj v francoščini poročilo od svojega dela, štero so zvršili med naši- mi izseljenci. Tombola prost. gasilske čete v Črensovcih se bo vršila na Telovo, junija 8. po večer- nici ob 3. v vsakom vremeni. Zavolo slaboga vremena se 29. maja ne mogla vršiti. Kobilje. V hišni zakon je stopo predsednik fant. odseka Miholič Štefan z Berden Marijov, članicov prosvetnoga drüštva. Naj dobro Srce Jezušovo blagoslovi zakon. Mörčar: Bog daj, tij pri- gorski Ivajnčar; ali že skoro do- bite most prek vašega ,Dobla‘. Ivajnčar: Nika se ne nor- čari ti vodeni Mörčar, či smo mi prigorje te ste vi vodarge. Za naš most se pa ne brigaj, mij že telko tüdi znamo, ka nam is- tino most trbej, pa ga tüdi v kratkom dobimo. Mörčar: Vej tak mate v vesi ednoga človeka, ka vsigdar pri vrataj in na cesti stoji, on de znan- kar vstopnino pobira na mosti. Ivanjčar: To je pa naša briga ! Tij, pa tvoji vodarge te pa znankar na mörskom mosti pobirali; tam je velki promet pa vas več trbej. Nepozabi kaj v svoj žep porinoti za kupico sladkoga. Mörčar: No, znankar te že skoro vij želi? Tak vse požen- jate zeleno, samo ajdino belo. Ivajnčar: Dobro, ka si to naprej prineso! Mij mamo rejsan kameno zemlo, vij pa lejko pe- sično zemlo. Prinas je vse prle zrelo dva kedna kak privas, pa či človik tak okoli 20. junija stopi prti vam, pa že vidi po njivaj križe. Razmi se, ka vij ženjate vse meko i zeleno, nevem ali vam trbej slamo ali kaj drügoga. Ledavčar: Ha, ha, zdaj si njemi pa resan istino povedo. Mörčar: Tüo boj, tij Ivajn- čar, vej si je privas glad nogo stro ! Ivajnčar: No najbode, pri- nas si je nogo glad stro, liki telko je ešče zato klüko, ka je k vam Mörčarom priklüko pa tam obvisno, ka dale nej mogo, pa ga ešče gnes vij mate. Ledavčar: Ha, ha, palik si njemi istino povedo, gledaj kak ga je sram gratalo. Mörčar: Nemam časa si več gučati, v kratkom se vidimo i te vama pa že zgučim. Gnes si ti Ivajnčar celo nikši moder. Te pa Zbogom. Ivajnčar: Zbogom odi pa tam vse starce pa starke kre Möre opitaj za tanač, ka drgoč ne boš tak popargeni šo. Pisma vojakov Iz Slovenske Krajine, štera so v svetovnoj bojni pošilali uredništvi Novin. Ta več jezerna pisma so dokaz tiste povezanosti, štera je obstojale med No- vinami i našim narodom i štera je rodila našo sloboščino. Antolin Andraš, K. u k. Re- zerve Spital Baraken Pavilon No 1. I Kasso. Marca 8. dneva. Hva- len bodi Jezuš Kristuš. Lübi dü- hovni oča ! Srca ji pozdraviti pa njim naznanim, ka Novine vdab- lam. Eti dosta takši je, ka je radi čtejo, ešče z lüteranske vöre lüdje. Pa to ji prosim, či bi tak dobil bili, ka bi mi edno karto odpi- sali, či so dobili v roke tisto pismo, gde so penezi notri bili, pa to tüdi ka njim Pošlem edno narodno pesem, či bi ge oni njoj mesto najšli. Liki tou ne vem, či bom mogoči samo na saba- čak príti. Kak de boža vola, tak bo. Da zdaj eti so velike vizite na oči, zdaj pa sam ne vem, či me kama dele pošlejo. Drügoga njim novoga nevem kaj pisati. Ešče ji idnok lipou pozdravim pa ostanem vören njim sluga. Pozdravlam lipou vse Slovenske dühovnike. Z Bogom, dokeč mo se vidili ! Amen. (Pisec naj se zglasi na uredništvi Novin.) ŽELEZNIŠKI VOZNI RED. Sreski odbor društva Rdečega kriza v M. Soboti bo priredil s Koloni jugoslovanskih sester v Celju letovanje v Celjskem domu v Bakarcu od 17. julija do 7. augusta in od 7—28. aug. 1939. Oskrbnina znaša za deco do 16. leta din 600 za 21 dni. V oskrbnino je všteto: prenočišče, prehrana, vož- nja iz M. Sobote do Bakra po železnici z direktnimi vagoni, prevoz prtljage od Bakra do Bakarca, kopališče, kopališ- ke takse, prijavnine, event lehka bol- niška oskrba, zdravnik in 1 izlet z ladjo. Cene za odraste so sledeče: Dnevna cena za bivanje v popolnoma opremljenih sobah, s tekočo vodo in petkratno dnevno prehrano znaša 86 din. Kopališče takse 3 din dnevno. Za bivanje v sküpnih spalnicah dnevno 28 din. vožnjo si plačajo odrasli sami. Za koloniste, ki so najmanj 10 dni ob morju, je povratna vožnja brezplačna. Odrasle se sprejema tudi za poljudno dobo, najmanj pa 10 dni. Celjski dom v Bakarcu je lepa stavbe s 3 velikimi skupnimi spalnicami in 20 sobami z 2—4 postajami. Kopa- lišče je moderno urejeno. Člani društva Rdečega križa imajo prednost. Prijave sprejema sreski odbor društva Rdečega lcriža (Sresko načel- stvo, soba štev. 18) v M. Soboti do 15. junija 1939. Izpred okrož. sodišča v M. Soboti. Lenarič Lovrenc, delavec v Apačah št. 47, je bil dne 17. maja t, l. obsojen na 4 mesece strogega zapora, ker je v času od meseca februarja do srede oktobra 1938 v Slatini Radenci v več pograbkih odvzel Sterniši Aloj- zu najmanj 300 litrov vina v vrednosti 2.400 Din. Obtoženi Lenarič Lovro je namreč v označenem času služil pri gostilničarju Sterniši Alojzu. Tu se mu je nudila prilika, da je kradel gospo- darju iz kleti vino. V to svrho je iz- maknil ključ ter si dal napraviti po njem ponarejen ključ. S ponarejenim ključem je nato večkrat odprl vinsko klet ter tam ukradel po nekaj steklenic vina. Obtožencu je prišel njegov gos- podar na sled šele v začetku meseca oktobra, ko je pri njem našel ponare- jen ključ. Slovenski delavci! Vsi v Franciji živeči Slovenci, za vse i nformacije glede potovaja v domovino se obrnite na edino jugos- lovensko agencije 18. rue de la Michodlére, PARIS II. Vozne karte po najnižjih cenah ! Menjamo denar po najboljšem kurza ! Dopisujemo v slovenščini ! „PUTNIKˮ Mladina v na- rodnoj noši na celjskom mla- dinskom tabori MJRZ. 4 NOVINE 3. junija 1939. Venta Julka á la Ford Hu- dan. Prečastiti g. urednik! V za- četki moje pisave vas najprle dam prav iskreno pozdraviti i vam podam v dühi božem roko iz te mrzle tüjine. Želem vam zdravje od blažene Device Ma- rije, da bi ešče duga leta vrejü- vali te lepe krščanske liste, po- sebno za nas izseljence. Prav iskreno se vam zahvalüjem jaz, Slovenka od Marije Snežne, na rednom pošilanji Novin i Mari- jinoga lista; komaj čakam sobo- to, da je v roke dobim. Posebno se vam zahvalim, da ste mi pos- lali Kalendar Srca Jezušovoga, skuze so mi oblijale obraz, gda sam vse preštela. — Pošilam vam sliko, na šteroj sam s svo- jov dobrov prijatelicov Katicov Krampač, prosim, objavite jo. Zdaj vas pa ešče ednok lepo pozdravim i tüdi celo Slovensko Krajino. Pozdravlam mili moj dom, vse pri Mariji Snežnoj, najbole pa mojo mamiko i ateka, Anzeka, vse brate i sestre i pri- jatelice. — G. urednik, moja mama vas tüdi lepo pozdravijo i se zahvalijo, ka redno dobijo Novine i je prav veseli čtejo. Tüdi moj svak i sestra Štefan i Ivana Veindorfer vas lepo Poz- dravita. Zdaj pa sklenem moje malo pismo i vas pozdravim: Hvalen Jezuš Kristuš i blažena Devica Marija. Felbar Franc, Sanchy par Sezame. Prečastiti g. urednik! Lepo vas pozdravim v imeni Je- zuša i Marije. Naznanim vam, ka sam mesto premeno, zato ka sam bio v preveč slabom mesti, komaj sam prestao mesec dni. Najlepše se vam zahvalim na rednom pošilanji Novin i Mariji- noga lista, ki me tak veselijo v tüjini. Kda je zaglédnem, se mi srce razveseli, kak da bi v do- mačem kraji bio. Šče ednok vas pozdravim, g. urednik. Pozdrav- lam tüdi g. dekana Jeriča, celo törjansko faro, rojstno ves Ren- kovec, svoje drage starše, bratjo i njim vse dobro želem od lü- boga Jezuša. Z Bogom, mila domovina, ti moj slovenski kraj, na tebe nikdar pozabo ne bom. Ka novoga v South Beth- lehem!. Preč. G- Horvat Lov- renc, ki vodijo vogrsko faro v Pert Amboy, so prišli pomagat spovedavat i predgat v Sv. Jo- žefa cerkev naše Slovence. — Srečno operacije so prestali Gergar Peter, Kollar Rudolf, Filo Franc, i Vašš Rudolf. — Angleš- ko spevoigro „Love Hunbug“ so privzorili na angleškom jeziki naši mladi Slovenje. — Glasbe- no šolo je odpro mladi g. Mur- čič Franc. — Oženila sta se Šinko Ernest s Kovač Irenkov i Tóth Vendelin z Hujs Gizelov. (Am. Slov. Glas.) Mladinski tabor v Mariboru. od 29. junija do 2. julija 1939. Letos se bo največja prireditev naše fantovske in dekliške organizacije vršila v Mariboru v dneh od 29. junija do 2. julija. Prireditev bo obvezna za vse člane fantovskih odsekov mariborske in celjske podzveze, ter za članice Zveze dekliških krožkov v Mariboru. Mnogo fantov in deklet pa bo, kakor že pri- čajo prijave, ki jih sprejema priprav- ljalni odbor, prišlo tudi iz okolice Lju- bljane, Gorenjske in Dolenjske. Tako bo torej tudi na mariborskom taboru zbrana naša mladina iz vseh krajev Slovenije. Od Pece do Gorjancev, od skrajnega Prekmurja do gorate Gorenj- ske. Vsa ta mladina bo nastopala na mariborskem mladinskem taboru in ma- nifestirala za vrednote svoje organiza- cije, narodne in države. Mladinski tabor v Mariboru bo pričel s telovadnimi in športnimi tek- mami za prvenstvo v Zvezi fantovskih odsekov in Zvezi dekliških krožkov. Tekme bodo pričele že na Vidov dan. dne 29. junija dopoldne in bodo tra- jale vse do Sobote opoldne. Poleg raz- nih vrst odsekov in krožkov, bodo tek- movali za prvenstvo v Zveze fantov- skih odsekov tudi najboljši orodni te- lovadci, katerih sloves sega daleč preko meja naše države, saj so si mnogi med njimi že na tekmovanjih izven naše države priboriti častna mesta. Ob priliki mariborskega tabora bosta tudi mariborska Prosvetna zveza in Slomškova družina organizirali svoji prireditvi. Prosvetna zveza bo priredila stanovska zborovanja za fante in može, (obrtnike, kmete in delavce), posebej pa še zborovanja za inteligente in vz- gojiteo Slomškova družina, ki je bila ustanovljena z nalogo, da pospešuje akcijo za Slomškovo beatifikacijo, pa bo pripravila slovesnost na Slomško- vem grobu zborovanje bo priredila tudi zveza dekliških krožkov v Mari- boru za dekleta, včlanjena v krožkih. Glavni dan prireditve bo v ne- deljo, dne 2 julija. V jutranjih urah bodo godbe igrale budnice po mari- borskih ulicah, ob osmih prične zbira- nje udeležencev za sprevod, ki bo ob devetih krenil po mariborskih ulicah na športni stadion SK Železničarja, kjer se bo vršila služba božja z ljud- skim petjem, popoldne ob treh pa bo na istem prostoru velik javni nastop, na katerem bodo sodelovali člani in mladci, članice in mladenke z letoš- njimi češkimi prostimi vajami, na spo- redu pa bodo tudi lahkoatletske točke in vaje na vseh orodjih. Pripravljalni odbor, ki se je v Mariboru ustanovil, da vse potrebno pripravi za čim lepši uspeh pripreditve, je z vsemi svojimi pododbori z vsemi svojimi silami na delu, da svojo dol- žnost v polni meri izvrši, prav tako pa mora mladinskemu taboru v Mari- boru vse svoje sile posvetiti tudi naša mladina, ter se v telovadnicah in drü- štvenih dvoranah posvetiti pripravam za svoj velik nastop, ki je v prvi vrsti njej sami namenjen. Čeprav je res, da bo na taboru nastopala predvsem naša mladina, ne bi bilo prav, če bi ostala javnost ostala brezbrižna in ne bi pri- šla v Maribor, ter tako püstila mladino samo. Kakor mladina, tako je tudi starejši rod vabljen na letošnji mladin- ski tabor, ki bo naša največja letošnja manifestacija. Le malo časa je do našega ta- bora. Zato pa tem krepkeje na delo, da bo tábor lep in veličasten, kakršni so bili dosedanji mladinski tabori. Se- daj se vsi vestno pripravijajmo, 2. ju- lija pa pohitimo vsi v Maribor, ki nas bo z veseljem sprejel in pozdravil. Gospodarstvo. Zveza selekcijskih društev za simodolsko govedo v Soboti si je izvolilo na svojem letošnjem občnem zboru v Ljutomeru sle- deči upravni odbor: Ing. Franc Mikuž, ravnatelj kmet. šole v Rakičanu, predsednik, odborniki: Titan Janez, Černelavci, Kühar Štefan, Tešanovci, Bakan Štefan, Nedelica, Žerdin Ivan, Lendava, Žižek Ivan, Ivanci, Štuhec Anton, Logarjevci, Režonja Šlefan, Lut- Z eventuelnim nadaljnjim čistim dobičkom pa bo skušala podalj- šati krajevno omrežje še v one ulice, katere do danes še nimajo električne napeljave. Pri volitvah je bil izvoljen na predlog g. žup- nika-svetnika Vadoviča ponovno stari odbor s predsednikom ing. Mikužem. _____ Pošta. Kosalin Cecilija, Sanatorium d’Ormesson. Sprejeli 28 din 25 p. Hoz- jan Ignac, aux Bontroux par Saint Ambroise. Letošnja naročnina plačana po Kolenki. Hozjan Franc á Avril Par Brley. Sprejeli 18 din. Novine poslali. Balažek Štefan, Lipa. Javite točen naslov svoje žene v Franciji, iz pisma, ka ste nam poslali, se ne da točno prešteti. Časar Štefan, Monchy Lagache. Od Adamič Jožefa smo spri- jali 126.25 din. Sporoči nam, kelko je tvojega od teh penez. M. F. Loges. dug 145-60 din. Ozvatič Štefan, Froi- demont. Sprejeli 71 din. Javi nam, ali si bio že naročnik in nam pošli svoj Prejšnji naslov. Šlemer Adela, Vidonci 111. Marijin list v Vidonce pošilamo. Tam je bilo duga za 1938 1.20 din, na letos ostalo 2-50 din, ostalo računamo Bunderla Kalmani v Franciji. Gaber Franc, Serdica. Za Rogan Marijo spre- jeli 41 din. Duga ma še 15 din. Lejko Emilija, Ferme deš Laquais. Od do- mačih sprejeli 54 din. Ambrož Kal- man, Saincaire. Sprejeli din 42.50. Požanec Kristina le Manconduit. Sprejeli din 63.75, na koj je višek? Žalik Jožef, P á Boullay les 2 Egli- ses. Poslali smo vam molitveno knigo: Sv. Družina. Dužni ste nam 16.50 din. Kniga sv. Jožefa se nemre več dobiti, ar je že razodana. Svarda Franjo, Le Marais par Nevero. Marijine liste smo vam poslali, januarski i februarski sta že sfalila. Drügoč se prle javite, če listov ne dobite redno. Višek naroč- nine spisali po naročili. Bog povrni. Za dar smo vam poslali z listi dobro čtenje. Copot Gustija domači. Copot Gusti, ki je bio dosegamao v Franciji i je zdaj prišeo domo, je dužen na naročnini Novin za 4 i pol mesece 27 din. Prosimo plačajte. Horvat Janoš, Bakovci. Novine i Položnice poslali. Naj se Serec iz M. Črnec javi pri nas, če kaj ne dobi v redi. Dozdaj se ešče ne javo. Jug Jozefa, Arneke. Sprejeli 92.25 Din. i razdelili po pismenom določili. — Lovrenčeč Ana, St. Aubin. Sprejeli 71 Din. Šošterec Emi- ca, Elogette Cmne de Rouvillers. Sprejeli 36.50 Din. Pogled v zgodovino pripovesti „Na križopotji živlenjaˮ. Matija Balažic: (Nadaljevanje in konec.) Sladke besede so prinašali na svojih ustih, jim plačevati pijačo po gostilnah, jim delili ci- garete, da bi se skoraj tepli za nje, in jim s sladkobnimi besedami dopovedovali, kako ne- nadomestljivo skrbijo za nje. Potem se pa tudi gospoda ni več brigala za nje. Največkrat si sami Dolinci niso vedeli, za koga so oddajali svoje glasove in kakšno korist bodo imeli od tega. Tako so želeli gospodje grofi in njihova želja je bila strog ukaz, Sicer še niti zemljé ne bodo več dobili v najem. A kaj so hoteli, živeti so morali! Zato pa so se tem bolj zatekali v cerkev in k Marijinim svetiščem. Svojo vas so Dolinci redkokedaj zapuščali. Res, da se je včasih komu porodila misel o svetu, napotil se je v Banat ali madžarske püste, v rez, večini pa jih je vsak- danje delo uklenilo, da so za vselej ugasnile. Nekateri so dosegli celo Ameriko, kjer so uteg- nili čez noč obogateli, se vračali s težkimi kov- čeg, rejeni in lepo oblečeni. Nekateri so se celo hvalili, da so si tam nabrali denarja ko toče. Čeprav so se pogosto napotili v bližnje mesto na sejme ali v gorice, se vendar le niso tako oddaljili, da bi se docela odmaknila do- mača vas njihovim očem, iznad katere se je dvi- ga zvonik domače kapele. Le enkrat na leto so še oddaljili tako daleč od vasi. da je njih oko ni moglo več zaslediti. Ko je že navadno žetev minuta in so opravili mlatitev, a otave še niso začeli kositi, so se zbrali in skupno poromali na božja pota. Peš seveda. Kakšna božja pot pa neki je udobno se voziti z vlakom? Romali so na Sladke goré, k Sv. Trojici, k Materi mi- losti, v Marijino Celje, najraje pa k Mariji Bist- rički. Ni ga menda rodila vas Dolina, da nebi Vsaj enkrat v Življenju poromal k Mariji Bistrički. Saj je tudi lepo romati. Predno so odrinili na pot, so se že pripravljali ves teden poprej. Spra- ševali so, kdo vse bo šel in koliko jih bo šlo. Samo izkušen vodja, stari Joško, ki je tako lepo znal peti s svojim donečim glasom Marijine pesmi, ne zamudi nobeno leto. Napekli so vrta- nike, bele ko mladi sneg, lepo spletene, dali rahlo česati. Segli so globoko v čeber po meso in klobase. Vse je bilo veselo, lepo in pobožno. Z Marijino pesmijo so odhajali iz vasi in s pes- mi jo so pohajali k Njej, k Devici, k Njeni zlati kroni na ožgani glavi. Daljna je ta pot, pa kaj, ko v procesiji mine, kakor bi se napotil le v sosednjo vas! Po dnevi jim je svetilo toplo son- ce, po noči pa bleda mesečna. In tudi lepo je romati: spredaj so nosili s cvetjem okrašeni kriš in dekleta so nosila Ma- rijino podobo, ki je vsakokrat dobila novo svi- leno obleko, vmes pa so peli Marijine pesmi s tiho pobožnostjo v srcu, da jim je bila pot lažja in korak prožnejši. Iz vseh vasi so navreli ro- mali kakor potoki in se onstran Mure strnili v živo reko. Koliko župnij, toliko teh romarska potokov! Ko so dospeli na cilj, so goreče prosili Marijo pomoči za svoje težave. Eni so prišli, da izpolnijo obljübo, dano Mariji v nevarni bolezni, ob bridki nesreči ali izgubi otroka; drugi so prišli, da položijo Mariji pred noge svoje skrbi in težave, težko obtoženi s svojimi križi, naj jih Marija olajša; tretji so prišli, da odložijo v Njenem svetišču breme grehov, ki so se jim morda raz- išli v duši. Vsi ti so se vračali potolaženi, nič več jih ni tiščal križ na rami in mnogim se je zdelo, kakor da bi mesto križa nosili zastavo z nasmehom v očeh. Vsaj enkrat na leto so se Dolinci do mile volje razveselili. Vsega je bilo pri Mariji Bis- trički: svetih podobic in svetega okrasja, ki so jih naküpili za se in domače, na katerih so tako lepi trakovi. Tu v Marijinem svetišču so se jim odprla srca in nikjer ni bila njih pesem tako glasna in radostna, kakor v tem Marijinem svetišču. Iz vseh krajev je priromalo mnogo ljudi, vse se je strnilo v eno samo pesem in molitev k Materi božij. Vračali so se veselo pojoči, saj šo jim bile svete pesmi in molitv edina uteha v žalostnih- dneh. Saj je njih življenje tako siro- mašno, kakor da bi bili največji grešniki. Tako so Dolinci na tihem zadovoljno živeli, v tisti zadovoljnosti, ki jo tako rad krade široki svet. Prihajali so na svet in umirali v vsakem času in v vseh dobah. Še smrt jih ni docela razdružila: zadnje svoje počivališče in svoj sku- pen dom so imeli na blagoslovljenem kraju blizu vasi, na katerem so posušeni venci na nagnje- nih križih in že izprana imena na njihovih gro- bove pričala, kako malo prostora potrebuje človek za svoj zadnji dom. Tako se nikomur ni porodila misel, da bi kot mlad Dolinec prestopil prag druge šole ra- zen domače. Komaj so se mladi frkolini znebiti šolskih klopi in vseh šolskih nevšečnosti, so za- gnali torbo z madžarskimi knjigami v kot ali na podstrejše med stare cunje, da jih je mlajši brat stežka našel vse rascefrane in raztrgane. Mnogim, premnogim premožnejšim možakom se je doz- devalo posedanje njih paglavcev v šoli le za- pravljenje časa, ko so že lahko pomogli pri de- lu. Veliko sicer niso odtehtali, poznalo pa se je le. Otroci naj bi hodili v šolo, oni, moški pa naj bi doma pasli in pestovaü, kaj še?! Njih prava šola je bila na kmetiji, njihove knjige so bilé lopate, cepci, motike in plügi. Pa se je le nekoč domislil učitelj, dober poznavalec svojih učencev, da tudi dolinski pa- glavci zmorejo nekaj več kakor samo pasti krave, stikati za gnezdi, spretno skakati z mlinske strehe in se gibčno pogražati v Müro, da so šele na drugem bregu pokazali glavé iznad vodé, dražiti pse in uganjati druge vragolije. In res je odbral enega. Oblekli so ga v novo obleko, mu poiskal na podstrešju zaprašen lesen kovčeg, ki sta ga že očé in brat vlačila v vojsko, o čemer so pričale obledele in izprane črke na njem, in stlačila vanj nekaj najpotreb- nejših stvari. Nato so naloži vse skupaj na bo- lesen in mali paglavec je dal slovo vsemu, kar ga je vezalo na domačo vas in bridkost je ob- jela njegovo srce, a domače je navdala radost in ponos. Nihče ni pomislil, kako bridko pot bo nastopil prvi študent in dolinske vasi. Pa je sti- snil zobé in zadrževal solze, ki so mu večkrat po sili navrele v oči, ob spominu na blaženo otroško svobodo. Življenje je preveč trdo, da bi imelo sočutno razumevanje za take stvari. Bra- dati in resni profesori, nemirno in tuje mestno življenje je tvorilo svet zase, v katerem je mo- ral zatirati ta mladi študent svoje domotožje. Zato se je s tem večjim užitkom predajal v po- čitnicah dihu domačih njiv, senožeti in goric. Radoval se je življenja sredi domačih ljudi. Spo- znava! jih je v njihovih težavah in radosti, de- lal na to, da so se njihove žijlje srečale z nje- govimi željami ná isti ravnini. V poslednjem času raste nov rod, ki se je začel na široko razgledovati po svetu. Novela„Na križopotji živlenjaˮ, naj bo priča tisočletne trdoživosti in žilavosti prekmurskega go- vora. Nima namena kazati literarne dograjenosti, nič novega ne misli povedati. hoče biti samo rahel odraz tega življenja na tem koščku zemlje. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pek. vere!, Srnec Henrik, Sv. Lenart. V nadzorni odbor pa so bili iz- voljeni: Litrop Štefan, Turnišče, Bako Karel, Štrukovci in Bobnjar Tomaž, Stročjavas. Prva letošnja premovanja plemenske živine, ki jih priredi Zveza, se bodo letos vršila in Sicer dne 12. junija v Črensovcih, 13. junija v Beltincih, 14. junija v Kupšincih in 15. junija v Pre- danovc h Plemenska živina, ki bo na teh premovanjih najboljše ocenjena, se bo lahko razstavila tudi na Prekmurskem tednu dne 25 junija t. 1. v Murski Soboti. Zadružna elektrarna v Beltincih je na svojem rednem občnem zboru na predlog ing. Mikuša sprejela med drugimi tudi sklep, da zniža ceno toku za razsvetljavo iz 5 D na 4 D za 1 kwh, ker je v preteklem letu od- plačala ves dolg, ki si ga je na- jeto za zgradbo krajevnega om- režja in transformatorske postaje.