Gospodarske stvari. Kako po zimi in v rani spomladi bučele krmiti. M. Lanjako leto je bilo slabo bu6elno leto ne le po naših krajib, ampak ttidi po drugod. Od vseh strani našega ceaarstva pa tudi iz Nemškega dohajajo poročila, ki to neugoduo resnico potrjujejo. Semtertje po naši domovini so bučele spotuladi ae dosti obilno rojile ali konec paše pa so bili roji z malimi izjetnkarui labki ko peio in prazni in so se morali že poleti semtertje stradajoči pauji krmiti. Tedaj bočemo tukaj o krraljenju bučelic o spornladi nekaj besed spregovoriti, ker bode gotovo dosti bu6elarjev, ki bodo prisiljeni zdaj konec zime v prihranjene zaklade medd se6i in stradajoče bu6elice gladne smrti oteti. Panji, ki imajo dosti ljudstva, potrebujejo za prezimovauje le malo medu, kar pa lo velja, 6e so po toplem stanovanju proti mrazu in zimi dobro zavarovani iu da jih od zvunaj nič ne moti in bega v ziinskem mirovanju. Navadno bučelno ljudstvo potvebuje, da se po zimi mesec dni preživi, 3/± kila ali malo manj ko l'/2 funta medu. Ko pa meseca sve6aua solnce začne toplejše posevati iu njegovi prijazui žarki že slutnjo bližaje spomladi pri razuih živih stvareh obujati za6n6, v tem času se prebude tudi bučele k novemu bolj krepkemu življenju. V sredi bu6elne kepe, gruče ali grozda, v kterega se vse bučele zlezejo in stla6;jo po zimi, za6ne matica ali kraljica jajcke zalagati. Rastoča zalega potrebuje strdi. V zdravem panju ali košu mora sred januar.ja, ali uajpozneje sredi februarja že biti zalege. Mladi bnčelar naj toraj gleda ali imajo njegovi paaji, ktere ai je črez zimo hranil, tudi potrebno medeno zalogo. Če bi ne bil popolnoma prepričan in u^eijen, da iraajo bučelice njego^e dosti ži^eža, naj rajši prej ko slej piida, kar jim manjka. Boljše je, da imajo pre^eč, ko premalo hrane. Kar je iinajo 7eč, to se pozneje obilno poplača. Treba je pa tudi skrbno gledati na to, kakošen med se bučelam za hrano ali krmo poklada. Najboljši in najkrajši pot krmljenja je, če se 7 panje pregibnike celi pokriti medo^ni sato^i obesiti morejo. Gledati pa je treba pri sato^ih na to, da so tudi čisti brez mrt^e zalege, kar celemu ljudst^u pogin in smvt nakloniti more. Najboljši 80 sato^i, 7 kterib je med strdijo tudi še c^etnega praha kaj, kar je bučelicaiu zdaj posebno potiebno za pitanje mlade zalege. Taki satovi pomorejo posebno lanjskim rojem, ki si morda 7 poznem poletju niso mogli dosti 7eč cvetnega praha nanositi, da močno napredujejo. Marsikteri bučelar posebno tisti, ki je še le začel bučelariti, se jeseni le težko odloči, st^e^ilo panje7 pomanjsatl ia le take črez ziiuo puščati, ki imajo dosti strdi, da se z njo črez zimo preži^eti morejo. Tak bučelar je tedaj zdaj spomladi prisiljen po pribranjenem medu ali tudi po cukru seči, da si S7oje bučelice glada otme. Če nima sam pribranjenega medu, naj si ga le od zaneslji^ih bučelarje^ za ta namen priskrbi, sicer se 7 7eliko ne^arnost poda, 7se 87oje panje zgubiti, ker nezdra^a strd lahko 7se panje pomori. Kdor hoče 87ojim bučelam tekočo strd položiti, naj tako-le ra^na: Pii košib in sploh pri takib panjih, ki imajo 7 gla^i luknjo, se 7zame steklenica primerno 7elika, ki blizo 1 funt tekočega meda drži. Ta steklenica se napolni z medom luknja steklenična pa z precej gosto cunjico pre7eže. Tako pripra^ljena steklenica se potem 7 luknjo 7 košn ali panju na gla^o posta^i. Toplota, ki 8e iz bučelue gruče 7zdiguje 7 gla^o koso^o, topi med in bučelice ga morejo na cunjici, skozi ktero cnri, srkati. Se^eda se mora steklenica toplo pokriti in 7se luknjice in špranje okoli nje dobro zamazati. Z preredkim ali mlačnim medom bučele krmiti pa rano spomladi ni dobro, tak med naganja ži^alice na izleto^anje, ostro in mrzlo 7reme jih po ti priliki mnogo pomori, tako da so koši že 7 pr^i spomladi skoraj brez 78ega ljudst^a. Krmljenje z cukrom pa je še bolj priprosto. Cuker se buSelam nad tramice 7 panjih pregibnikih položi, kakoršni so 7 dzierdzonakih navadni. Slap in toplota, ki od bučelne giuče k^iiko pod pokro7 ali strop leze, napra^i nekaj 7lage, 7 kteri se cuker ali sladkor raztopi in bačele ga morejo lizati. Ko bi pa 7 posebno toplih panjib se bilo bati, da se 7laga pod stropom ne naredi, posta^i se stekleničica z pitno 7odo 7 panj ali kos. Žrelo steklenično mora biti z koscem 7mi7ane gobe zamaseno, da bučele 7 7odo ne padajo pa tudi piti morejo. Kteri bučelar se bode po po^edanih pra^ilib skrbno ravnal, ta bode 87oje bučelne polke srečno skozi zimo pieživil in ko se bode spomladi paša zaČela, mu bodo močni in zdra^i panji 7eselje delali. — Prijateljera bučeloreje se naznanja, da so pri goepodu Kostojaku, reščetarju 7 Mariboru (v Viktiinghofgasse) bučelni panji no7e šege, Dzirzonci, ležaki in stojaki priprosto narejeni, na ogled izposta^ljeni, in si tedaj po njih zamore 78ak takove panje ali sam narediti ali omisliti. Seme ruskega lanii, katero je štajerska kmetijska družba letos iz Ruskega dobila, je tako slabo, da ni za nobeno rabo in se torej naročnikom ne bo razpošiljalo. Pomoček zoper povrtne bolhe. Skušnja je pokazala, da je pelin zoper po7itne bolhe dobcr poruoček. Vzame se pelin, dene 7 pisker in z 7relo 7odo popari. Ta 7oda se potem na pelinu kakih 24 ur stati pusti in z njo zeli, na kterih se bolhe nahajajo dobro poskiopijo. Ko bi pozneje se bolhe zopet prikazale, se mora škropljenje z pelino^o 7odo pono^iti. M. Konje grizenja ali popadanja odvaditi. V ta namen se natakne na palico kos sirovega mesa in brž ko hoče konj popasti ali 7grizniti, se mu pomoli kos siro^ega mesa, da 7anj 7grizne. Ker se mu pa siio^o meso gnjusi in studi, bitro izpusti in se z časom popadanja popolnoma odvadi. M. Kako ravnati, če se konji ne dajo dobro7oljno napra^iti 7 konjsko napra^o. Marsikteri konj grize in bije okoli sebe, ko se mu 6lo7ek z konjsko opra7O bliža, da bi ga za 7prego priredil. Brž ko se tak konj od jasel od^eže in 7 stanu obrne, stopi člo^ek k 7edru ali škafu, z kterim se navadno konj napaja, in nekaj z njim poropoče. Konju se po 7odi sline poced6, pa ne sme se mu je dati piti, preden ni popolnoma miren in poble^en in se pusti z roko za ušesi, po gla^i, po 7ratu mirno gladiti. Nekteri taki postni poduki iu konj se odvadi grizenja in bincanja pri opra7ljanju. M. Rako se hromost 7 plečih in skrninska togost pri konjih in go^edih ozdraviti more. Rot pomoček proti ti bolezni se priporoča sledeče zdravilo. Vzame se 6 delo7 terpentino^ega spirita, 1 del lavorovega olja, 1 del salmiakovega duha in 1 del kafre. Vsi ti deli so po 7agi ali tehtnici izračunjeni tedaj 1 gratn, k^intelc itd. Vse to se dobro med seboj pomeša in z tem mazilom boleni del trupla ži^inčeto^ega 7sak dan dobro pomaže. Še bolj se pa pomaga, če se boleno ži^inče k ko^aču zapelje in ko se mu je boleni del z rečeno mažo dobro pomazal, od kovača kos železa razbeli in razbeljeno železo blizu k namazanemu delu drži tako, da se maža prej 7 kožo in truplo ži7inčeta 7žene. Tudi 7prežnim 7olom, ce so 7 sklepib bromi, ta pomoček dobro dene. Sejmovi. 24. marca Ljubno; 26. aiarca Teharje; 27. marca Celje, Vitanje; 30. marca Slov. Gradec.