novi . .. tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PER£UE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 44 (934) Čedad, četrtek, 19. novembra 1998 Izredno pomemben obisk šolskih ministrov Italije in Slovenije Berlinguer in Gaber skupaj na slovenski šoli Minister za šolstvo Luigi Berlinguer se je v ponedeljek v Ljubljani srečal s slovenskim kolegom Slavkom Gabrom, nato pa sta oba skupaj obiskala šolo italijanske manjšine v Kopru in šolo slovenske manjšine v Trstu. Dogodek ima gotovo izreden pomen, saj se je zgodilo prvič, da nek italijanski minister za šolstvo obišče šolo Slovencev v Italiji. Berlinguer se je najprej v Ljubljani pogovarjal z Gabrom, s katerim sta si izmenjala informacijo o šolskih sistemih v Italiji in Sloveniji, obravnavala pa sta tudi vsa vprašanja dvostranskega sodelovanja sosednjih držav na področju šolstva. Po oceni obeh ministrov je bil Berlinguerjev obisk v Ljubljani zelo uspešen, saj sta imela Gaber in Berlinguer tudi priložnost govoriti o spremembah, ki so v teku v šolskih sistemih obeh držav. Obenem je bila izrečena ugotovitev, da sta Italija in Slovenija vse bolj povezani na vseh področjih, zato je potrebno krepiti tako v šoli kot izven nje znanje slovenščine in italijanščine. Ministra Berlinguer in Gaber sta po pogovorih v Ljubljani obiskala italijansko osnovno šolo Pier Paolo Vergerio in srednje šole Gian Rinaldo Carli v Kopru, nato pa še slovenske šole pri Sv. Ivanu v Trstu. Ministra so prisrčno pozdravili in jima po stari slovanski navadi ponudili kruh in sol dijaki srednje šole v narodnih nošah, nato pa so ju osnovnošolci sprejeli s pesmijo. Po ogledu šolskih prostorov sta se ministra v spremstvu vladnega komisarja De Feisa, slovenskega generalnega konzula v Trstu Vlaste Valenčič-Peli-kan in deželnega šolskega skrbnika Uga Manninija sestala s predstavniki enotnega šolskega odbora. Prisotni so bili tudi številni ravnatelji in profesorji slovenskih šol, med njimi tudi ravnateljica dvojezičnega šolskega centra v Spetru Živa Gruden. Ministra Slavko Gaber in Luigi Berlinguer Ravnatelj liceja France Prešeren Tomaž Simčič je v imenu šolskega odbora orisal ministroma položaj manjšinskega šolstva, njegova še nerešena vprašanja, izrazil pa je tudi zadovoljstvo ob dejstvu, da je italijanska vlada v zadnjih dveh letih rešila več problemov, med drugim je poskrbela tudi za parifikacijo dvojezičnega šolskega središča v Spetru. Oba ministra sta bila z obiskom na manjšinskih šolah zelo zadovoljna. beri na strani 4 Tocca a Oseacco e Uccea, i toponimi svelati da Dapit Un altro importante evento culturale si terrà sabato prossimo, 21 novembre, a Resia. Verrà infatti presentato l’ultimo libro di Roberto Dapit dal titolo “Aspetti di cultura resiana nei nomi di luogo. 2 - Area di O-soanè/Oseacco e Učja/Uc-cea”. Il libro raccoglie topo-nomi noti e meno noti dei territori di Oseacco e Uccea. Ogni toponimo è seguito da una approfondita descrizione dello stesso con riferimenti anche storici e linguistici. Sono anche riportati fatti o avvenimenti legati a quel luogo che ancora oggi la popolazione conosce e tramanda. Questo è il secondo libro che l’autore ha realizzato per conto del Comune sulla toponomastica resiana, il primo infatti era uscito dalle Roberto Dapit stampe pochi anni fa e conteneva i toponimi di Coritis e di Stolvizza. Per coprire tutto il territorio restano ancora le frazioni di Gniva e Lischiazze. Tornando alla cerimonia di sabato, che si terrà alle 17 nella sala consiliare del municipio a Prato di Resia, è prevista la pre- senza del prof. Nikolai Mikhailov, dell’Università di Udine, che presenterà la pubblicazione. Per questa i-niziativa, come per altre precedenti, l’amministrazione comunale di Resia ha realizzato gli inviti ed i manifesti bilingui in italiano e resiano. Il testo in resiano dice così: W saboto 21 din novem-barja 1998, na ne 5 pòpii-Idne tuw Munici'pihu ta-na Ravanci profesor Nikolai Mikhailov če prazantàt librili “Aspetti di cultura resiana nei nomi di luogo. 2. Area Osoanè/Oseacco e UčjalUccea” od Roberta Dapita ka je ji zdelal naredit te Rozajanski Kamiin. Ba tèli met palžej, da bodite pa Vi jti din. Ko to bo se rivalu, čemO se wstavit za wzet kej za pet wkop. L.N. Cinema sloveno a Cividale L’interessante proposta culturale del Kinoatelje di Gorizia trova quest’anno per la prima volta spazio anche a Cividale. Oggi, giovedì, prima nell’osteria “Ai tre re” (alle 18), quindi al teatro Ristori (dalle 20.30) verranno proiettati alcuni video e film della più recente produzione slovena. Accanto ai video “Mondotopolò” di Martina Kafol e “Sarce od hiše” di Alvaro Petricig e Susanna Grigoletto, sarà possibile vedere il cortometraggio “Koza je preživela” di Sašo Podgoršek ed il film “Ekspres ekspres” di Igor Sterk. L’iniziativa del Kinoatelje, realizzata all’interno della rassegna “Film Video Monitor” vede la collaborazione del circolo Ivan Trinko e della “Stazione To-polò”. Večerna srečanja Sala parrocchiale di S. Pietro al Natisone Venerdì 20 novembre, ore 18.30 presentazione del volume “Beneška Slovenija” con mons. Janez Gril e gli autori Milan Grego e 2iva Gruden Giovedì 26 novembre, ore 20.00 serata di diapositive con don Mario Qualizza Associazione culturale Don Eugenio Bianchini - Planinska družina Benečije Občutljive nabožne pesmi Ivana Trinka Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada je v soboto 14. novembra v sodelovanju z videmskim zavodom Nobile Collegio Dimesse priredilo v Vidmu izjemen kulturni dogodek, koncert liturgičnih pesmi Ivana Trinka, ki jih je predstavila skupina Gallus Consort iz Trsta. Ob spoznanju njegove"občutljive glasbene duše", kot jo je opredelila nuna Olanda Miazzo, avtorica več prispevkov o mons. Trinku, smo se namreč lahko srečali s poglavjem njegove dejavnosti, ki je doslej bila bolj v ozadju. Mons. Trinko je bil namreč skoraj pol stoletja ravnatelj videmskega zavoda Nobile collegio Dimesse, bil je njihov duhovni vodja, zanje in njihove liturgične potrebe je tudi skladal glasbo. Med koncertom skupine Gallus Consort iz Trsta In večina tega bogastva, kar seveda ni bilo uničeno med vojnama in za časa potresa, je v izvirniku ohranjeno prav v tem Zavodu. Tudi sicer seje Trinko intenzivno ukvarjal z liturgično glasbo, saj se je skušal zoperstaviti, kot je sam napisal, dekadenci na tem področju, do katere je prišlo po smrti mons. To-madinija. In je bil uspešen, kot spodbujevalec in tudi kot skladatelj, kar je potrdil tudi dobro obiskan sobotni koncert. V cerkvi zavoda je najprej spregovoril Marino Vertovec, predsednik društva Ivan Trinko, ki je osvetlil dejavnost društva in predvsem lik beneškega narodnega buditelja kot povezovalca med slovensko/slovansko in furlansko oz. italijansko kulturo. Olanda Miazzo pa je podala izčpmo sliko o sodelovanju mons. Trinka z Zavodom Nobile collegio Dimesse in obenem nam približala tega beneškega velikana tudi po človeški plati zorisanjem njegovega značaja. Po zanimivem uvodu je končno prišla na vrsto glasbena skupina Gallus Consort iz Trsta, ki je tokrat že drugič nastopila s skladbami mons. Ivana Trinka. Prvi koncert je bil namreč lani v Ažli. beri na strani 3 četrtek, 19. novembra 1998 2 Otto manifesti “raccontano” le nostre valli Sono stati presentati sabato scorso nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone gli otto manifesti realizzati dalla Comunità montana grazie ad un contributo dell’Unione europea. Si tratta di immagini fotografiche che riprendono alcuni tratti caratteristici del nostro paesaggio, dal 'Natisone e Matajur, visti durante le quattro stagioni, ai paesi ed ai prati. Per le fotografie - ha spiegato l’assessore al turismo Nino Ciccone - “è stata individuata l’arte di Alberto Dorbolò, scegliendo dal tantissimo materiale di cui dispone ciò che maggiormente rappresenta la nostra realtà”. Realtà che vive un turismo “a misura d’uomo”, quello preferito dall’Agenzia di promozione turistica regionale rappresentata a S. Pietro dal suo direttore, dottor Bulfone. Da parte sua Dorbolò, che vive a S. Pietro, ha parlato dello spirito con cui si mette davanti all’obiettivo per ritrarre le Valli. “Tempo fa - ha detto Tj Da sinistra Ciccone, Bulfone e Dorbolò - ritenevo di aver fotografato gli aspetti migliori, oggi mi rendo conto che non basterebbe una vita. Mi auguro di poterlo fare ancora, almeno finché queste culture non spariranno. Sono un bene antico di cui mi auguro possano godere anche i nostri figli”. Ora il progetto è di trasformare le immagini in cartoline. La distribuzione dei manifesti, che recano la scritta “Comunità montana delle Valli del Natisone” anche in friulano e sloveno, avverrà nei luoghi pubblici ma anche nelle agenzie turistiche regionali ed extraregionali. Chiunque può però ottenere gratuitamente i po-sters, semplicemente rivolgendosi agli uffici della Comunità montana di S. Pietro. (m.o.) Pis itolo iz K Stojan SpetiC Clinton ne bo bombardiral Bagdada, Rim ne bo izročil Turkom kurdskega voditelja, v tržaški luki so zaprli zbirni center za ilegalne priseljence. Navidezno ni med temi dogodki nič skupnega, vendar vsi delujejo na istem širokem svetovnem scenariju. V Trstu so končno zaprli sramotni zbirni center, “lager” za tuje priseljence, ki ga je z vsemi častmi pred nekaj meseci odprl bivši notranji minister Napolitano. Bil je premajhen za vse, nehigijenski, predvsem pa odrezan od sveta, za carinsko mejo, kjer so bili prebežniki na milost in nemilost nekaterih policijskih funkcionarjev. Kolikor mladih Kurdov je bilo vrnjenih Turkom in je nato tragično končalo v podzemskih celicah ali celo pred zidom? V Trst so prihajali mladi Kurdi, spraševali za politično zatočišče, a ga niso dobili, ker jih funkcionarji niso razumeli, tolmačev pa ni bilo od nikjer. Ker so bili znotraj “proste luke”, še niso bili na italijanskem ozemlju in vrnitev v Turčijo s prvo ladjo je zanje pomenila slutno skoraj gotove smrti. Sedaj bo zbirni center pri Brišči-kih, na Krasu, v nekdanji vojašnici. Tujcem nova vlada jamči boljši sprejem, ilegalcem skušajo zagotoviti pod določenimi pogoji redno bivanje v naši državi. Kurdi v glavnem ne ostajajo v Italiji. Namenjeni so v Nemčijo, kjer jih je že sedaj preko milijona. Tu je zelo dejavna PKK, kurdska delavska stranka Abdulaha Ocalana, ki je bil prejšnji četrtek aretiran na rimskem letališču. Vlada mu bo najbrž priznala politično zatočišče, čeprav ga Turki zahtevajo na ves glas in celo grozijo s terorističnimi povračilnimi akcijami. Kurdska levica PKK ima od nekdaj dobre odnose z italijansko levico, ki jo podpira v njenem boju tako, kot je svoj čas podpirala boj Palestincev. Iz Italije bi Ocalan, na svobodi, lahko preusmeril svojo organizacijo iz gverile v množično politično akcijo, kar Turke lahko spravi v veliko zadrego, saj jim EU že gleda pod prste zaradi nenehnega kršenja človekovih pravic in zasedbe severnega dela Cipra. Italija je bila sponzor turškega približevanja EU, očitno pa se bo sedaj nekaj skrhalo. Zato pričakujem, da bo pod pritiskom zelenih, komunistov in levih demokratov vlada priznala Ocalanu politično zatočišče, čeprav ni izključeno, da bodo funkcionarji Farnesine in Viminata iskali tudi drugo pot, nekako po zgledu Craxijevega ravnanja z Abu Abbasom, ugrabiteljem prekomorskega parnika, ki je ameriškim marincem ušel iz Sigonelle in Fiumicina prav zaradi politične odločitve tedanje vlade. Tako se govori o možnosti, da bi Ocalanu omogočili beg v Libijo ali drugo afriško državo, iz katere bi ga ne izgnali, niti izročili Turkom. Beg v Libijo bi seveda znatno zmanjšal politično težo delovanja PKK, medtem ko bi politično zatočišče v Italiji pomenilo jasno znamenje Ankari, da je potrpljenja in kompromisov konec. Pa smo pri Clintonu. Odpovedal je bombardiranje Iraka z raketnimi izstrelki, o likvidaciji Sadama Huseina pa samo govori. Vprašati bi se morali, čemu ZDA kričijo, da je Sadam Husein arabski Hitler, istočasno pa se vsakič, ko bi jim padel v kremplje, umaknejo iz igre. Pred osmimi leti je bila iraška vojska v razsulu, Sadama Huseina so v bistvu obdržale na oblasti prav ZDA. Zakaj? Ker je za svetovna ravnotežja in NATO, katere vplivni član je prav Turčija, bolje imeti mesarja, kot je Sadam, v Bagdadu, kot pa oblikovanje samostojne države Kurdov, ki bi odščipnila severne predele Irana, Iraka, in kos Turčije. Prav Ankara tega ne dovoli in ji Sadam, ki se je nad Kurdi znesel celo s strupenimi plini, še kako “koristen”. In tako se računi iztekajo. Narod, ki šteje 15 milijonov ljudi, pa še vedno čaka na zgodovinski trenutek, ko bo lahko živel v svobodi izpod tujega jarma. Zanimivo je, kako Turčija utemeljuje zatiranje Kurdov. Pravi, da Kurdov sploh ni, da so to le “turški hribovci”, ki govorijo nerazumljivo in grdo narečje, ki bi ga morala šola in televizija čimprej zbrisati iz teh gora in dolin. Kurdi, ki jim je zatiranja dovolj, pa gredo na tuje, predvsem kot emigranti, s trebuhom za kruhom. Ali nas vse to ne spominja na “mračne čase Benečije”? V Sloveniji v nedeljo lokalne volitve V nedeljo bodo v Sloveniji lokalne volitve. Obnovili bodo vse občinske svete in imenovali nove župane. Tokratna volilna preizkušnja bo pomembna, kot sicer vedno, tudi zaradi zdajšnje zapletene politične situacije in skorajšnje krize vlade, čeravno sta LDS in SLS sklenili nekajmesečno premirje. Nedeljske volitve bodo izmerile pulz posameznim strankam in v primeru velikih novosti, bi to znalo privesti do sprememb tudi v zdajšnjem državno-politi-čnem sistemu. Ljubljansko Delo je skoraj poldrugo stran namenilo volitvam in izpeljalo dokaj razčlenjeno anketo v vseh mestnih občinah, to je v največjih slovenskih javnih upravah. Na podlagi teh izkušenj bodo volilci v nedeljo nagradili le liberalne demokrate in socialdemokrate, vse ostale stranke pa naj bi zabeležile nazadovanje v primerjavi z lokalnimi volitvami izpred štirih let. Na podlagi ankete, naj bi LDS dobila nekaj nad 25 odstotkov glasov, SDS 16,7%, Združena lista 13,4%, Ljudska stranka 9%, Slovenski krščanski demokrati 6,9%, Desus 5,4% ter Jelinčičeva SNS 3,3%. Ce te podatke primerjamo z zadnjimi parlamentarnimi, lahko ugotovimo, da sta LDS in SDS na istih položajih, vidno je nazadovala Ljudska stranka, Pahorjeva združena lista je pa napredovala. Delova anketa ugotavlja tudi, kdo izmed županskih kandidatov ima največ možnosti uveljavitve. V Novi Gorici naj bi dosedanji župan Črtomir Špacapan (LDS) zmagal že v prvem krogu, podobno naj bi se zgodilo za ljubljansko županjo Viko Potočnikovo (LDS). Velike možnosti, da bi se prebili že v prvem krogu imajo tudi županski kandidati Miroslav Luci (P-tuj), Srečko Meh (Velenje), Anton Slavic (Murska Sobota) in Janez Komljanec (Slovenj Gradec). V Kopru (tu seveda ostaja odprto vprašanje veljavnosti nedeljskih volitve) pa naj bi v balotažo šla županska kandidata LDS in Združene liste. V koprski občini (desne stranke niso predložile svojih list) naj bi med strankami največ glasov zbrali liberalni demokrati (23,5%) pred združeno listo (15,6%) in gibanjem “Mladi za Koper” (14,4%). V Novi Gorici pa bi ob Špacapanu največ konsenza dobili Boris Jug (13,4%), Jožef Harej (10%) in Goj-mir Možetič (7,5%). Med strankami naj bi vodila liberalna demokracija (21,4%) pred Zvezo za Primorsko (20,4%), združeno listo (13,5%), socialdemokrati ( 11,6%) in Ljudsko stranko (11%). Ce te podatke primerjamo tistim izpred štirih let, lahko ugotovimo, da bi združena lista izgubila nekaj odstotkov, pravi padec pa bi doživeli Krščanski demokrati (minus 14% glasov). Rahel napredek naj bi zabeležila ljudska stranka, verjetno tudi po zaslugi pravosodnega ministra Marušiča, ki je iz teh krajev. Zanimiv je tudi položaj v Ljubljani, kjer LDS in združena lista naj bi dosegla skoraj 50% glasov. Povedati pa velja, da je v prestolnici zelo močna tudi Janševa socialdemokratska stranka, ki lahko računa na 24,3% glasov. Ob koncu pa je prav, da povemo, da so zgornji rezultati sad ankete v največjih slovenskih občinah, kar pomeni, da ta razmerja ne veljajo za ostali, podeželski del države, kjer imajo stranke desnice več konsenza. (r.p.) La NATO in Slovenia Ha avuto inizio sabato scorso in Slovenia una grande esercitazione militare denominata Cooperative Adventure Exchange 98, una delle più grandi e-sercitazioni della NATO. L’aspetto inedito sta nel fatto che per la prima volta si svolge in un paese che non è membro della NATO. 5500 sono i partecipanti, 4000 provenienti dai paesi NATO, 280 dai paesi della partnership per la pace e 1200 appartenenti all’esercito sloveno. L’esercitazione, che si Esercitazione Nato in Slovenia concluderà il 2 dicembre prossimo, vedrà la partecipazione di 8 paesi della Nato - Belgio, Danimarca, Germania, Italia, Lussemburgo, Olanda, Gran Bretagna e USA - e 10 paesi della Partnership per la pace - Austria, Repubblica Ceca, Ungheria, Lettonia, Moldavia, Polonia, Romania, Macedonia, Finlandia e Slovenia. ... senza ministro della difesa Dopo le dimissioni del ministro Krapež, l’importante dicastero è ancora senza il titolare che, in base agli accordi di coalizione, dovrà provenire dalle file del Partito popolare. Se nei prossimi giorni non si dovesse presentare il candidato potrebbe lo stesso premier Janez Drnovšek assumere ad interim anche la carica di ministro della difesa. Voto anticipato Il prossimo 22 novembre in Slovenia si terranno le elezioni amministrative. Com’è noto si vota un solo giorno, ma è prevista anche la possiblità per chi nel giorno fatidico non possa recarsi alle urne di esprimere il proprio voto qualche giorno prima. Dal 17 al 19 novembre gli aventi diritto possono esprimere il proprio voto e ciò presso le sedi delle commissioni e-lettorali comunali. Proteste su proteste Si allarga a macchia d’olio il fenomeno della protesta di fronte al Parlamento sloveno, facendo ricorso addirittura allo sciopero della fame. Sono ben cinque gli uomini in dissenso con il potere sloveno. Darko Zupan, ormai molto provato, protesta a causa della violenza dello Stato, Alojz Smole attua lo sciopero della fame perchè sarebbero stati violati i suoi diritti sociali e di genitore, Mitja Švigelj lo fa contro la corruzione nella corporazione dei produttori di luppolo, Ladislav Perčič invece perchè ritiene di essere stato danneggiato nel processo di denazionalizzazione. Infine c’è la figura, a metà strada tra il folklori-stico ed il tragico, del maggiore Ladislav Troha che davanti al parlamento in tuta mimetica sta protestando contro scorrettezze e irregolarità nell’esercito sloveno da sei mesi. Nel frattempo è stato congedato dall’esercito, naturalmente disarmato, ma lui con la chitarra in mano prosegue la sua battaglia. Kultura novi mata j u r četrtek, 19. novembra 1998 Posvet o delu in vlogi Slorija V petek 20. novembra ob 15. uri se začne v prostorih openske Zadružne kraške banke posvet Slovenskega razikso-valnega instituta o raziskovalni dejavnosti med Slovenci v Italiji. Uvodno razmišljanje bodo podali predsednik Aljoša Volčič, ravnatelj Emidij Su-sič in predsednik znanstvenega sveta Milan Bufon, katerim bodo sledili posegi vabljenih razpravljal-cev in vseh, ki jim je pri srcu raziskovalna dejavnost v okviru slovenske skupnosti v F-JK. Namen posveta, ki je posvečen nekdanjemu ravnatelju Darku Bratini, je osvetliti delovanje Inštituta, njegov razvoj od ustanovitve leta 1974 ter njegov sedanji program. Obenem želi biti tudi priložnost za opredelitev vloge Slorija v okviru slovenske manjšine, v mreži njenih kulturnih ustanov in v povezavi s potrebami in izzivi okolja, v katerem deluje. Na posvetu bodo predstavili tudi publikacijo “Znanje kultura istovetnost”, ki jo izdaja Slori in v kateri so zbrani spisi, posegi, intervjuji Darka Bratine. Na pobudo KD Trinko v zavodu Dimesse v Vidmu Gallus Con s Trinkovo glasbo s prve strani Skupino Gallus Consort sestavljajo sopranistki Barbara Tišler in Dina Slama, altistki Irena Pahor in Erika Slama ter Devis For-mentin, ki jih spremlja na orglah. V soboto so v različnih sestavah predstavili 17 Trinkovih liturgičnih skladb. Pozorna publika je z navdušenjem sledila koncertu in vsako skladbo nagradila s toplimi aplavzi. Se posebno je navdušila poslušalce mlada sopranistka Barbara Tišler, ki je ob glasbeni spremljavi dvakrat tudi sama nastopila in zapela pesmi Tota pulchra in Salve Regina. Koncert so s pesmijo Ave Maris Stella zaključile s skupnim nastopom vse štiri izvajalke. In publika je bila res navdušena. Koncert, ki sodi v več- letni program sodelovanja KD Ivan Trinko s skupino Gallus Consort z namenom ovrednotiti njegovo skladateljsko dejavnost, bodo ponovili tudi v nadiških dolinah, kjer je tudi glasbena dejavnost mons. Ivana Trinka premalo poznana in cenjena. S skupnimi močmi bosta Gallus Consort in društvo Trinko posneli in izdali CD in tudi na ta način prispevali k boljšemu poznavanju našega tarčmunskega rojaka tako doma kot v širšem slovenskem in italijanskem prostoru. (jn) Cividale, Caffè S. Marco Cividale, teatro Ristori venerdì 20 novembre sabato 21 e domenica ore 19.15 22 novembre presentazione del libro proiezione del film Frammenti SALVATE DI UNA LEZIONE IL SOLDATO di Franco Fornasaro RYAN Interverrà il prof. Renzo Del di Steven Spielberg Medico. L’attrice Sandra Cosatto leggerà alcuni brani Orari: 17.30-21.00 3 Resia, a scuola lezioni su cultura e tradizioni locali Da anni l’amministrazione comunale di Resia, in collaborazione con il circolo “Rozajanski dum”, organizza nelle scuole elementari e medie locali una serie di incontri didattico-illustrativi sulla cultura e sulle tradizioni locali. Di intesa con le autorità scolastiche ed il corpo insegnante, ogni anno dal 1991 vengono organizzati questi incontri per i quali intervengono sia cultori locali, sia studiosi che si interessano di Resia. Per quest’anno, nelle scuole elementari, si stanno realizzando due progetti. Per il primo ciclo (la e 2a classe) i temi trattati sono le fdastrocche e le favole realizzate con la fantasia e creatività innate di Silvana Paletti, che ne cura la realizzazione. Per il secondo ciclo ((3a, 4a e 5a) le lezioni verteranno sulla musica e sulla danza. Sono realizzate con la collaborazione di Sandro Quaglia e di Anna Maria Di Lenardo. I progetti prevedono anche la stampa di un o-puscolo che raccoglierà il materiale che scaturirà da queste lezioni ed un saggio di danza per Natale. Per le scuole medie invece i temi trattati si svilupperanno sulla storia e linguistica locale. Relatore delle lezioni sarà sempre Sandro Quaglia che ha già condotto le lezioni dello scorso anno. Curiosità. Quando cominciarono questi incontri culturali Sandro era ancora alle medie e si ricorda ancora bene le lezioni tenute allora dal prof. Paolo Merkù. Molto positivo è anche il progetto che sta avviando la Direzione didattica per le scuole materne ed elmentari per il prossimo anno scolastico. Infatti questa volta sarà la Direzione Didattica stessa a promuovere una sperimentazione sulla cultura resiana sia nelle materne che nelle elementari. Per questo sono state individuate anche le insegnanti di cui una già operante nell’ambito della scuola materna. Itako, či to bo Slo tej to se raklò, pa izdè w Rezije, čemo učet noSe o-troke da nina stute zabet teke so nin dale noSe ti stare. Infine, visto che l’argomento è la scuola, alcune informazioni sul numero dei frequentanti il centro scolastico di Resia. Nella scuola materna, che da quest’anno ha un’unica sezione, i bambini sono 23. Nella scuola elementare i bambini sono rispettivamente 12 nella prima classe, 8 nella seconda, 9 nella terza, 7 nella quarta e 13 nella quinta. Alle medie 9 nella prima, 13 nella seconda e 10 nella terza. L.N. Il dono delle Valli sabato a S. Pietro Grande partecipazione sabato scorso nella sala consiliare di S. Pietro al Nati-sone dove, alla presenza del Presidente della provincia Giovanni Pelizzo, del presidente della Comunità montana Firmino Marinig e di altre autorità, si sono svolte le premiazioni del concorso culturale internazionale “Il dono delle valli”. Si tratta, com’è noto, di un’iniziativa voluta dal Consorzio per la tutela del marchio Gubana, patrocinata dalla Provincia di Udine, sostenuta dalla Comunità montana e dal comune di S. Pietro al Natisone e che si propone di valorizzare la gubana, dolce tipico e di antica tradizione delle Valli del Natisone. Contestualmente il concorso “Il dono delle valli” intende destare l’attenzione per la cultura della montagna friulana nelle sue varie componenti anche etniche e linguistiche. La giuria, presieduta dalla prof. Emilia Mirmina, presidente del Centro friulano di studi “I. Nievo” e vera animatrice del premio e di cui ha fatto parte per la parte slovena il prof. Pavle Merkù, massimo specialista regionale della cultura e del linguaggio sloveno del Friuli, ha avuto il suo bel da fare. La partecipazione è stata infatti molto consistente. I testi raccolti, tra poesie, racconti e ricerche sono poco meno di due centinaia.Gli autori provengono da diverse località della regione e dell’Italia. Tra di essi prevalgono i testi narrativi, ma sono pervenute anche cinque ricerche su argomenti relativi ad aspetti delle tradizioni popolari o della vita di lavoro del Friuli. Tra i lavori particolarmente apprezzati e premiati ci sono anche quest’anno quelli di due autori locali: Luisa Battistig di Masseris di Savogna e Adriano Noac-co di Taipana. Entrambi scrivono nel dialetto sloveno locale, quello delle valli del Natisone e delle valli del Torre. Ad entrambi vadano i nostri sinceri complimenti. Opera za tri groše prihaja s Koroške Na pobudo ZSKD v petek bo v Gorici Zveza slovenskih kulturnih društev nas vabi na srečanje z gledališkim in kulturnim udejstvovanjem slovenskih ustvarjalcev iz avstrijske Koroške, ki kot je že tradicija dosegajo viško kakovostno raven z v-sakim svojim delom, pa čeprav gre za amatersko gledališče. V petek 20. novembra ob 20.30. uri v Kulturnem domu v Gorici in dan kasneje, v soboto 21. novembra ob 20. uri v občinskem gledališču v Boljuncu, v dolinski občini bo Teatr Trotamora predstavil zahtevno Brecht-Weillovo Opero za tri groše. Režiser Marjan Stikar, ki smo ga imeli priložnost nekajkrat srečati in visoko ceniti tudi v Benečiji, kjer smo med drugim uživali ob njegovem Kaplanu Martinu Čedermacu, je tudi tokrat poskrbel za gledališko doživetje na Koroškem. V slovenskih krogih so bile ocene Stikarjevega-dela zelo laskave. In zanimivo je, da je gledališke Trotamora iz Šentjakoba nastopilo in bilo pozitivno ocenjeno tudi v spremljajočem programu Borštnikovega srečanja v Mariboru. Sedaj se nam ponuja lepa priložnost uživati ob k-valitetni gledališki predstavi in obenem ponovno vzpostaviti vezi s slovenskimi kulturnimi sredinami iz Koroške, s tem omogočiti hitrejši pretok in izmenjave v slovenskem prostoru. Albino Stulin na Reki Albino Stulin se je v celoti posvetil kiparstvu. Nadaljuje namreč s svojim ustvarjalnim delom in obenem skrbi tudi za predstavitev svojih stvaritev. Po uspešni samostojni razstavi v Grožnjanu, v osrčju Istre, tokrat razstavlja na Reki, v slovenskem domu Kulturnega prosvetnega društva Bazovica (Podpinjol, 43). Zanimivo je, da je tokrat pritegnil k sodelovanju tudi pesnico Laura dei Gatti - Mačkinovo, avtorico projekta in knjige II cer-chio/Krog. Razstavo Stulinovih del na Reki so odprli v soboto 7. novembra in bo na ogled do sobote 21. novembra. Četrtek, 19. novembra 1998 Sv. Ivan je Ul. S.Cilino Spomenica ministru Enotni šolski odbor je ministroma za šolstvo Berlinguerju in Gabru izročil spomenico, v kateri so navedena vsa vprašanja manjšinske šole, ki jih mora država še rešiti. Gre predvsem za nujnost, da se zakonski ustroj slovenskega šolstva v Italiji preuredi, glede na sodobne potrebe manjšine in upoštevajoč reformo šolskega sistema, do katere prihaja v državi. Med drugim gre ome- niti Četrto toCko, ki govori o potrebi po izpopolnitvi izobraževanja v slovenskem jeziku. V tej toCki je zapisana ugotovitev, da v videmski pokrajini še niso bile ustanovljene državne slovenske šole. V Spetru deluje privatni dvojezični šolski center, ki ga je ministrstvo za šolstvo lani parificiralo, oziroma uradno priznalo. Temu koraku bi moralo slediti podr-žavljenje vrtca in osnovne šole, razen tega pa bi mo- rali zagotoviti dvojezične oddelke tudi na nižji srednji šoli. V dokumentu se poudarja tudi potreba, da se nudi možnost pouka slovenskega jezika in kulture na državnih šolah vseh stopenj, v katere zahajajo slovenski dijaki. Minister Berlinguer je dejal, da je vlada pripravljena na reševanje problemov, zato je tudi predlagal koordinacijo ministrstva z enotnim šolskim odborom. Morje revščine okoli Evrope Znameniti ameriški ekonomist Galbreit je na vprašanje, Cesa se boji, odgovoril: “atomske bombe". Odgovor je po hladni vojni presenetljiv. On pa ga je razložil na izjemno preprost naCin. Po razpadu Sovjetske zveze je nova Rusija s pomočjo bogatega Zahoda in z nasveti eminentnih zahodnih ekonomistov zaSla v tolikšno ekonomsko krizo in v tolikšen institucionalen razkroj, da-lahko objokujemo komunizem. Rusija ima danes mogočen, čeprav zastarel vojaški arzenal, ki ga je vendarle dovolj za svetovno katastrofo. V skladiščih hrani uničujoče bombe, na katere radi pozabimo. Ob teh ima na teritorju kopico bomb, ki se imenujejo jedrske elektrarne. Javnosti ni dano vedeti, v kakSnem stanju so in če jih vzdržujejo tako, da ne bo novega Černobila. Zapisane ugotovitve nam zastavljajo vprašanje: kaj bo naredil narod, ki je lačen s svojim vojaškim potencialom? Bodo Rusi mirno trpeli lakoto potem ko so jim bogati zahodnjaki pokazali fatamorgano blagostanja? Bo Zahod lahko omilil krizo z nasveti svetovne banke, naj pospešujejo tržno gospodarstvo? Komunistične države so se razvile po dveh vojnah: hladni in ekonomski. Danes so mnoge vzhodne države, in predvsem Rusija, na kolenih, ker je hipno liberalizacijo spremljal prav tako nagel pokop državnih struktur in pravil. Upravičeno lahko sumimo, da je Sla tudi pomoč Zahoda v žepe mnogih zasebnikov in ne v razvoj države. Vsekakor je veliko gnilega v deželah, kjer se množice spopadajo z lakoto, elite pa kupujejo ferarije. Če ne bomo jokali po Stalinu, se prav tako ne bomo veselili sedanjega položaja. Bogato Evropo obkolja morje revSčine. Prihod vedno večjega Števila beguncev je simptom globlje bolezni. Ko nas mediji pitajo s Sadami in MiloSevičevi, pozabljajo, da bi lahko bilo zavezništvo revežev smrtonosno. Ne vem, če se lahko pojavi nora osebnost, ki izsiljuje svet z atomsko bombo. Ne bi pa podcenjevali možnosti, da bi lahko revne in do zob oborožene države položile na svetovno tehtnico vojaške argumente. Nobena vlada namreč ne zdrži jeze milijonov revežev. Kljub tej nevarnosti zahodne države branijo lastne ekonomske položaje, saj je vsem očitno, da v globalnem svetu ni za vse niti črnega kruha, kaj Sele blagostanja, ki predpostavlja stanovanje, garažo z avtomobilom, počitnice, itd. Mi torej varujemo svoje garaže in počitnice v upanju da se bodo drugi potolažili z rižem in sibirskim mrazom. V tej optiki je tudi množica sedanjih beguncev znosnejša od jeze nekaj sto milijonov sosedov, ki so pričakovali, da se bodo vozili vsak v svojem avtomobilu. Kdor pise se seveda zgraža in obenem skrbi za svoje udobje. Taksno je pač življenje: pred hudim mižimo in čakamo naSe praznike. Case ricostruite dopo il sisma del 1976 Solidarietà comasca: un grazie da Resia Sabato 14 novembre si è svolta a O-seacco di Resia la cerimonia di intitolazione della piazza del villaggio Lario a Gianni De Simoni. Alla cerimonia, favorita dal bel tempo, hanno preso parte autorità, la popolazione, il figlio di Gianni De Simoni, il vice direttore del quotidiano “La Provincia” e una numerosa delegazione di Como. Gianni De Simoni, in qualità di di- rettore del quotidiano comasco, fu il promotore della realizzazione, nel 1976, del villaggio Lario. Oseacco è stata gravemente danneggiata dal terremoto, poche case erano rimaste in piedi e la popolazione era confusa e afflitta. Gianni De Simoni decise di intervenire lì e diede avvio a una raccolta di fondi sulle pagine del suo giornale dal titolo “Un mattone per il Friuli”. nuova banca BCTKB nova tržaška Tel. ++39/40/5708080 quale De Simoni rappresentò un maestro per la sua attività ed un secondo padre per la ricchezza umana che gli dimostrò. Gianni De Simoni si impegnò allora nel 1976 in Friuli a Oseacco di Resia e questa fu la seconda esperienza. Infatti, già qualche anno prima promosse la costruzione dell’edificio scolastico a Forni Avoltri, paese colpito da una alluvione. Poi intervenne nuovamente in Irpinia con o-pere finanziare sempre con le offerte raccolte dal suo giornale. Il villaggio Lario ha o-spitato dal 1976 in poi le famiglie che avevano in costruzione o in riparazione la propria casa. In questi ultimi anni, a ricostruzione quasi completamente ultimata, offre ancora comode e moderne abitazioni alle giovani famiglie e alle giovani coppie. Perciò ancora adesso per Resia è u-na grande ricchezza perchè con esso si è contribuito a fermare l’esodo verso il Friuli e altre terre di giovani locali. Alla cerimonia, dopo l’intervento del sindaco Paletti e del vice-direttore del quotidiano è intervenuto anche il figlio di Gianni De Simoni che ha ringraziato per l’iniziativa e per la calorosa dimostrazione di affetto e riconoscenza verso l’operato del padre. Sulla targa è riportata la seguente dicitura: Piazza Gianni De Simoni 9-11-1922 9-6-1989 (benefattore). Con questa targa resterà sempre vivo il ricordo di quest’uomo, la sua generosità e determinazione ad aiutare chi, in quel momento, aveva bisogno. L.N. Sm ìvanv Tivtu je bogatejši za ceh visto bančnih storitev, novih investicijskih možnosti in pijaznh ljudi, ki so \um na razpolago v naši novi filiali v ulici S.Cilino 38. I lettori del quotidiano risposero subito e tanti, molto di più di quanto De Simoni stesso si aspettasse. Pensava infatti di costruire una, due o tre case, Il sindaco Paletti quante i fondi ne avessero permesso di realizzare. Invece ne costruì 30 ed in tempi brevissimi. I lavori iniziarono già nel mese di giugno. Si lavorò con frenesia nei mesi seguenti nonostante il tempo a volte inclemente. Si giunse così al 14 di novembre 1976, giorno in cui furono consegnate ufficialmente al Comune le 30 case del villaggio Lario. La soddisfazione di allora fu molta, da parte della popolazione, dell’amministrazione comunale e dei promotori stessi; il villaggio era la testimonianza tangibile di una rinascita possibile. Gianni De Simoni in quei mesi pernottò a lungo a Resia spedendo al quotidiano i suoi pezzi dove non mancavano aneddoti e spunti tratti dalla vita e dai personaggi di allora. Questa sua figura di uomo che badava più alla concretezza che alle difficoltà burocratiche, è stata ricordata oltre che dal sindaco Paletti, anche dall’attuale vice direttore del quotidiano comasco per il Ul. Giulia IL GIULIA ■■■ jY 1 novi mata j ur ^ /V/ UrlUliCl Četrtek, 19. novembra 1998 jih prave - Perinac - je jau nono - če mi greš du lekarno, farmacijo kupavat tiste pirule plave, ki se kličejo Viagra an naredejo tajšan čudež, ki pra-vejo, jutre zguoda ti ložem za Ion deset taužint lir tu turbo. Kadar v Suoli je odparu turbo, Perinac je ostu preču-dvan, ker je zagledu notar trideset taužint lir. Ku j’ paršu damu od Suole, njega nono, posebno frišan, je že sedeu za mizo an objemu njega ženico, nono. - Hvala liepa, nono - je subit jau Perinac - ste bu Se previe radodaran. Na-mest deset taužint, ki ste mi biu oblju-bu, sem jih uSafu v turbi trideset! - Oh ja, pa za ti poviedat resnico, ist sem luožu deset taužint takuo, ki srna se bla ložla dakordo. Dvajst taužint jih je doložla pa toja nona!!! *** Giovanin pa ni teu na obedno vižo požgriet tiste plave pirule, četudi njega žena Milica jih je bla hitro, ko so parš-le na prodajo, kupila tri škatle. Pa kadar an dan ni biu paršu za caj-tan na kosilo, mu j’ utaknila tu špagete tri pirule Viagra an pokrila z drugim tontam, de se lepuo arzstajejo. Milica je bla že lepuo napra-vla pastiejo, kar je paršu damu Giovanin an čakala, de bo sniedu tisto pastošu-to. Pa ku jo j’ odkru vsi špageti so se z zlagan gor zadarli! Prestrašen Giovanin je skoču iz kandreje an zaueku: - Ja, ja, buoga moja norica Milica, je kaka nucat tojo nadužno modruost, sada ist bom spau tle na sofà an ti po-peješ pa toje špagete gor v pastiejo!!! *** Viagra je paršu von telo lieto, pa obedan na vie, kje gaj’ biu ušafu Bossi dvie lieta od tegà, kadar je vsaki dan ueku: celoduro!!! “Za našo Cecilijo...” Praznovanje za organizava Zveza slovienskih izseljencu v nediejo 6. dičemberja Naš judje, ki so po sviete, naj so žene, naj so možje, so poznani kot veliki, neutrudljivi dielu-ci. Naše čeCe, “naše” zak imajo al tata al mamo, al pa obadva, ki so iz naših kraju, so poznane pa za njih lepoto. An pru adna naša CeCa je tam v Kanadi ratala “Miss Italia delle Regioni 1998”. “Miss Italia delle Regioni” je ’na manife-stacjon, ki jo organizava v Vancouver “Italian cultural Centre Society”, ’na asočacjon, ki darži kupe vse izseljence, emigrante, ki parhajajo iz ciele Italije an organizava srečanja, sejme an druge parložnosti, da se ušafajo vsi naš judje, kupe s tistimi iz drugih dežel Italije an ki žive tam v Vancou- Malo dni odtuod si na-punla deset liet! Za kajSan dan bo sveta Cecilija, toja pomočnica! Za tel dan an za tist rojstni pet novemberja, Nicolò, Letizia, Alice an Virginia sede, ku moreš videt, pred sauonjsko cierku ti zapuojejo: “Tanti auguri a te..." Bod’ ti nimar barka an pridna. Bod ti nimar zdrava an vesela! Tuole že Imo za te vsi mi, ki te imamo radi! Vsi pošijamo tebe an Marijane puno puno buše! Tetà Miche lina Takuo je napisala Michelina Lukcova iz Sauodnje za pranavuodo Cecilijo, hei od Luca Bla-sutig iz Sauodnje an Daniele Chiuch iz Hrastovijega. Tisti otročič, ki jih videta na fotografiji so pa nje na-vuodi: Letizia an Alice so Pridita na sveto Barbaro ver. Takuo je šlo, de na natečaju, konkorsu, kjer so se “mierle” lepotice, ki tam žive, pa ki parhajajo iz vsieh dežel Italije, je u-dobila ’na naša čeča. Je Alessandra Bordon, ki ima nje koranine ta par Bardone, v Idarski dolini. Nje tata je šu v Kanado že puno liet od tega, tam živi an velik part tele družine, drugi so pa tle doma an smo sigurni, de bojo zlo kontent videt na-vuodo an kužino, ki je z-magala za nje lepoto, pa tudi za nje kulturo an za nje lepo obnašanje tam v tistim velikim mieste Kanade. Brava Alessandra! Vsi mi ti čestitamo an ti žel-mo še puno drugih u-spehu v življenju. CiCice od sina Pierluigija, Nicolò je sin od hCere Rite an ta mala, Virginia je pa hCi od nje hCere Moniche. V Sauodnji jih vsi lepuo poznajo, sa’ hodejo pogo-stu “damu” taz Tarstà an taz Varese, kjer žive z njih družinam. “Kuo je lepuo hodit na počitnice v rojstno vas naše none Mlcheline!” Manjka še an par tie-dnu do 4. diCemberja, pa naš judje, tisti, ki so bli rudari, minatori an njih družine že študierajo ka-kuo praznovat njih pomočnico sveto Barbaro. Na pomuoC jim parsko-Ce Zveza slovienskih izseljencu/Slovenci po svietu, ki organizava za telo par-ložnost liep senjam že puno, puno liet. Lietos bojo praznoval v nediejo 6. diCemberja. Tel je program: ob 11. ur bo sveta maša v Spietre. Po maši se puode pred spomenik rudarju, kjer se po-lože pušji rož v spomin vsieh tistih minatorju, ki so zapustil tel sviet. Puno jih je umarlo že v mini, kar so bli šele mladi an moCni puobi, drugi so umarli zavojo silikoze... Potlè bo “aperitivo” v Belvedere v Spietre an od dvieh popudan napri bo v Galjane, al Fogolar, kosilo - viCerja. Tudi lietos za sveto Barbaro pride iz Belgije x koriera, ki nam parpeje damu za an par dni naše Tamines, 1947 - Po hudem dielu v minieri, smo se uša-fal tudi za kiek kupe popit ljudi, ki so ostal gorè an potlè, ki so zaslužil penzion. Kupe z njim pridejo tudi oblasti (autorità) iz kraja Sambreville, sa’ lietos praznujemo deset liet Il Cai Valli del Natisone a raccolta sul Matajur Il CAI - Valli del Natisone organizza per domenica 22 novembre, presso il rifugio Pelizzo sul Matajur il pranzo sociale. Prima del pranzo però, che avrà inizio alle 12.30, ci sarà, alle ore 12, l’assemblea. Se c’è qualcuno che lo desidera, potrà raggiungere il rifugio a pie- pobratovanja (gemellaggio) med špietarkim ka-munu an tistim, kjer živi puno naših ljudi. Na kosilo pridejo tudi predstavniki (rappresentanti) Zveze slovienskih izseljencu iz cielega sveta, za praznovat kupe 30. liet odkar se je rodila tela aso-Cacjon, ki združuje vse naše ljudi arzstresene po sviete. Na stuojta parmanjkat! Za se vpisat se muorta di attraverso vari itinerari. Per altre informazioni ed iscrizioni telefonate o mettetevi in contatto con Federico Iussig (Azzida e Cividale), telefono 0432/7321 12; Renato Qualizza (San Pietro), telefono. 0432/727014; Pietro Iussig - Petar (Scrutto), telefono 0432/723373. obarnit na sedež Zveze v Čedadu, ul. IX Agosto, 8 (tel. 0432/732231), na patronat Inac v ulici Manzoni, 25 le v Cedade(tel. 0432/730153), al pa poklicat na telefonske številke 0432/727753 (vam odguo-ri Giuseppe Caucig) al 0432/733362 (ki je pa telefon od Giuseppe Flore-ancig - Kokoca). Za se vpisat imata cajt do Cetartka 3. diCemberja, do 16. ure. Pohitita! Alessandra Bordon lepotica v Kanadi “Liep pozdrav vsiem tistim, ki me poznajo!” Četrtek, 19. novembra 1998 6 Indagini archeologiche nella valle del Natisone D castelliere preistorico di Ponte S. Quirino Minimatajur La polemica sull’esplorazione e la catalogazione di Lodovico Quarina in un certo articolo sulla stampa specializzata, che ho riportato sommariamente in un mio intervento, porge l’occasione di u-na riflessione sul problema dei castellieri friulani. E lo stesso dibattito suscitato dalle ricerche sulle terramare padane, dibattito che intendeva definire i contorni sociali di quelle costruzioni. Qualche autore ha fatto il parallelo dei castellieri di pianura con le costruzioni dei terrapieni europei, portando come esempio il famoso monumento di Stonehenge nell’Inghilterra meridionale, prendendo come esempio, non i cerchi megalitici, ma la prima opera costruita (3.000 a.C.) che consisteva nel cerchio esterno del terrapieno e del fossato (Cir-cular Bank and Ditch). Tralasciando la struttura dei megaliti, il terrapieno ed il fossato di Stonehenge non hanno dimensioni particolarmente rilevanti: circa 100 metri di diametro. Nel Wessex si conoscono terrapieni molto maggiori, anche oltre 500 metri di diametro, per una circonferenza di circa 1600 metri. In base ai calcoli, l’impiego di manodopera doveva essere rilevante, diverse centinaia di migliaia di ore di lavoro, dato implicante una progettazione diretta da un centro con il coinvolgimento di vari clan confederati (‘chief- dom’, C. Renfrew). Il terrapieno di ghiaia ed argilla e rinforzato con pali con un fossato largo 6 metri, del castelliere di pianura di Ca-stions di Strada (per fare un unico esempio) ha un perimetro di circa 800 metri. Si tratta dunque di un’opera di mole considerevole, che non è attribuibile ad una spontanea iniziativa di una piccola comunità di agricoltori, ma presuppone una società organizzata con un gruppo centrale direttivo. Il riconoscimento della ricchezza archeologica dei castellieri friulani è recente e particolarmente stimolante per le implicazioni sociali, ma ora voglio concludere il nostro viaggio fra i castellieri nella valle del Natisone. Proprio all’imboccatura della valle abbiamo il Castelliere di Do konca novembra je v prostorih čedajske podružnice NTKB v ulici Carlo Alberto 17 Galebova razstava risbic otrok dvojezične šole v Spetru : Ponte S. Quirino. Nel 1862 Giandomenico Ciconi, nel suo libro «Udine e la sua Provincia», scriveva: «Un chilometro al sud trovasi il Ponte di S.Quirino di un solo arco in sasso tagliato, che la tradizione vuole opera romana. Ivi presso sono avanzi di un vallo quadrato». La descrizione del Ciconi è stata così rivista da Lodovico Quarina: «Questo castelliere, secondo gli autori che ne hanno trattato, comprendeva la zona quadrangolare posta alla confluenza dei due corsi d’acqua, Natisone e Alberane, profondamente incassati nel conglomerato che si estende in tutta la vallata, in modo che le ripide sponde, per un buon tratto quasi a picco sull’alveo, formavano una naturale difesa e non avevano bisogno di arginature artificiali. Invece a nord il castelliere era aperto e da qualche parte esisteva un argine che correva da una sponda all’altra dei due corsi e del quale o-ra non c’è più alcuna traccia». Quarina ri- corda in apertura che fra i due corsi d’acqua, il Natisone e l’Alberone, erano stati notati da uno studioso, il Marinoni, i resti di mura in demolizione presso i quali un contadino a-veva estratto manufatti di bronzo e di ferro. Mentre gli studi del sito risalgono al secolo scorso, le ricerche sistematiche in superficie furono avviate in epoca recente: nel 1973-1974 da parte di Aldo Candussio e A-driano Del Fabbro per la Società Filologica Friulana e poi da un secondo gruppo di ricercatori (A. Candussio, P. Paolini, A. Del Fabbro, G. D’Amato, insieme a studenti e docenti dell’Università di Trieste) che hanno eseguito anche degli scavi per accertare la natura dell’insediamento. Su queste ricerche è stata pubblicata una prima relazione di Giorgio Stacul e poi uno studio del medesimo insieme a Renato Gerdol. Le relazioni partono dalla situazione topografica, peraltro ben rilevata da Lodovico Quarina anche in un disegno. Alla confluenza fra il torrente Alberane e il fiume Natisone «i due corsi d’acqua scorrono profondamente incassati a seguito di prolungata erosione che ha intaccato anche un compatto strato di conglomerato. La sommità del terrazzo che domina la confluenza è interrot- to da una ripida scarpata sui lati Ovest-Sud-Est, risultando direttamente accessibile solo da Nord, dove, secondo alcune testimonianze, affioravano nel secolo scorso resti di un vallo o di un muro di cinta e-steso da una sponda all’altra dei due corsi d’acqua, tale da completare artificialmente la difesa naturale del sito». Mi pare una disposizione classica per un insediamento fortificato con opere murarie sui lati più esposti, e protetta naturalmente anche dal ripido sperone del Monte di Purges-simo-KarkoS proteso verso i due corsi d’acqua, che proprio lì sotto escono dalla propria forra tra le sponde - coperte di una ricca vegetazione di querce, frassini e faggi ed altre piante - ripide ed impraticabili. Questa posizione strategica sarà ricordata da Paolo Diacono per uno scontro sanguinoso fra Slavi e Longobardi. Veniamo agli scavi del 1975, estesi su una superficie di 9 metri per 4,5 fino alla profondità di metri 1,25. Sono stati individuati due piani di calpestio sovrapposti, formati da ciottoli e da terra battuta. Si suppone che corrispondano ad un insediamento. Si sono anche avute tracce della presenza di un muro di cinta costruito sopra la scar- Veduta odierna del Castelliere di San Quirino pata del Natisone, verso ovest. In diversi strati sono stati raccolti resti di industria litica e di ceramica, mentre il metallo fu presente solo con uno spillone di bronzo e pare una falce trovata nel 1927 con i ritrovamenti di superficie precedenti. Gli strumenti di pietra sono ripartiti in foliati, cioè strumenti a forma di foglia uno dei quali con peduncolo di attacco al manico, strumenti semicircolari scheggiati, bulini e grattatoi. L’impasto ceramico ha una composizione friabile ed è poco depurato, di colore dal rosso bruno al grigio bruno. Più frequenti le ciotole ad orlo espanso, recipienti tronco conici, vasi ad orlo svasato, con una cottura a bassa temperatura. Di questo materiale è stata ravvisata la somiglianza con la più antica ceramica dei castellieri carsici. Sono stati trovati anche resti di animali, ossa, forse avanzi di pasti e resti vegetali, in parte bruciati. Le ossa appartengono a bovini, suini, capre e pecore, ma non sono in gran numero. Tra i resti vegetali sono state raccolte le ghiande parzialmente bruciate. In proposito si legge che l’utilizzo di ghiande nell’alimentazione e-ra piuttosto diffuso nell’Europa preistorica. Le ghiande macinate erano usate in aggiunta o in alternativa alla farina di cereali, quando questi scarseggiavano. La parziale combustione serviva ad eliminare il sapore del tannino. Archeologia, 40) Paolo Petricig S. Vitri - Castions di Strada (Udine), Aquileia Nostra, Udine 1984 G. Stacu! - Il Castelliere di Ponte San Quirino presso Cividale, Ce fasto? - Udine 1976 Beneške križanke (Guidac) Horizontal Vodoravno I - Takuo je pieu Guido na Liesah. II - Kompanjano. 12 - Pada v Zagrebu... kadar gre daž! 13 - Stari tata. 14 - Tata za te buj mičkene, papeži. 15 - Nomalo... knjige. 16 - Parpeti... na koncu. 17 - Gor nanje se daje poljubček otrokam. 18 - Central Intelligence Agency. 19 - Takuo začne... Salimov. 20 - Nieso vaši! 21 - Se j’ skru tu cemin kar Sindak je ratu Bonin. 22 - Rasejo tu varte an... bodejo! 23 - Je nastavjena pod cemin za Befano. 24 - Ime od igralke Papas. 26 - Takuo kličejo Livek v Subite! 27 - Tajšne, enake. 28 - Tisto v Postojni jo hodejo vsi gledat. 29 - Ce ga kuažeS v Kobaride te dajo an čaj. 30 - Zensko ime, alpinska skupnost. 31 - NarlieuSa je NediSka... za Nediske puobe. 32 - Za otroke je znani Angleški Piter. 33 - Nasproten od ja. 34 - Je gor na i. 35 - Moško ime, predaja bencino na Cemurje. 36 - “Cogito... sum” je reku Cartesio. 37 - NaS... je vesok, sta piela Guido an Franco 38 - Se pieje pried ku... “Kam s’ti paršla saruotica” Vertikal Navpično 1 - Plesala bova... ki godla bota Guido an Franco. 2 - Unità, skupnost. 3 - Ostanejo majheni... tudi kar zrasejo! 4 - Beneški odmev. 5 - Pu... Sole! 6 - Poliena, ki ratajo... koli za venjike. 7 - NediSka vas, dobra za liesinca! 8 - Tek jih ima se praska zmieram glavo! 9 - Vzami, darži! 10 - Ime an preimek lepe ruske grofice (Tolstoj). 14 - Adan karabinier bere, adan pa... 15 - Je gor nad Tapoluovem, odpre vrata. 17 -... Tist muroz, ki hode uas tu sriedo! 18 - Takuo die režiser, kar začne an film. 20 - So mame od mam. 21 - Znana avto od Renault. 22 - HrovaSko miesto, tam kjer je Su D’Annunzio 23 - Iz tistega briega nad Tarbjam se vide vso dolino. 25 - Te parve hruške, žabe. 26 - Ljubila je doktorja Zivaga. 28 - Tist Svet, ki nardi Senjam na Liesah. 29 - Je od Tanje. 31 - V NediSki dolin jo jedo... s krohom. 32 - Na placu Sv. Ivana v Cedade je... d’oro. 34 - Partizani Republike Jugoslavije. 35 - Nomalo... temperature. 36 - Elena Amjejova. 37 - Takuo začne Cankar. četrtek, 19. novembra 1998 Risultati 1. Categoria Tre Stelle - Valnatisone 1 -4 3. Categoria Savognese - Com. Faedis 2-1 JUNIORES Valnatisone - Assosangiorgina 3-0 Allievi Reanese - Valnatisone 4-1 Giovanissimi Gaglianese - Audace 0-1 Esordienti Fortissimi - Audace 1-1 Pulcini Audace - Azzurra 4-4 Amatori Turkey pub - Reai Filpa 1 -6 Treppo Grande - Valli Natisone 2-0 Montenars - Poi. Valnatisone 0-2 Al bocal - Vertikal 2-2 Drenchia/Grimacco - La tana 1-1 Psm sedie - Indipendente 3-0 Calcetto Rangers - Merenderos 8-8 Padur est - Hydroclima 8-4 Paradiso dei golosi - Amici del gobbo 4-5 Prossimo turno 1. Categoria Domio - Valnatisone 3. Categoria Ciseriis - Savognese JUNIORES Pagnacco - Valnatisone Allievi Valnatisone - Bujese Giovanissimi Audace - Majanese Esordienti Audace - Gaglianese Amatori Hypo bank - Reai Filpa Rojalese - Poi. Valnatisone Valli del Natisone - Amaro Vertikal - Sittin Sedilis - Drenchia/Grimacco Pasian di Prato - Psm sedie Cividale Calcetto Tolmezzo - Rangers Merenderos - Diavoli volanti Lega Punto - Padur est Braidemate - Paradiso dei golosi Classifiche 1. Categoria Costalunga, Venzone 20; Union 17; Tarcentina, Tavagnacco 16; Valnatisone, Gemonese 15; Reanese 14; Domio 13; Riviera 11; Zaule/Rabujese 9; Natisone, Bujese, Tre Stelle 7; Tor-reanese 5; Bearzicolugna 4. 3. Categoria Fulgor 16; Nimis 14; Stella Azzurra 13; Serenissima 12; Buttrio, Cormor 9; Savognese*, Com. Faedis’, Gaglianese 8; Ciseriis* 6; Fortissimi, Chiavris*** 1. JUNIORES Tavagnacco 18; Valnatisone, Pagnacco 15; S. Gottardo 12; Com. Faedis 9; Reanese, Chiavris 8; Natisone 7; Cussi-gnacco, Azzurra, Cividalese 6; Buttrio 4; Assosangiorgina 2; Serenissimi 0. Allievi Mereto Don Bosco 19; Buonacquisto 14; Nimis 13; Bujese*, Valnatisone* 12; Le-stizza 10; Chiavris*, Rivolto* 9; S. Daniele 8; Reanese 7; Fortissimi* 5; Ragogna 3; Tavagnacco’ 2; Pasian di Prato 0. Giovanissimi Savorgnanese 19; Pagnacco 17; Gemonese 16; Majanese 14; Audace*, Astra 92 11; Riviera, Tre Stelle 10; Biauzzo 7; Mereto Don Bosco*, Ga- glianese, Torreanese, Assosangiorgina, Tavagnacco 4. Amatori (Eccellenza) Tolmezzo 10; Bar Corrado 9; Warriors, Turkey pub 8; Reai Filpa Pulfero 7; S. Daniele* 6; Chiopris, Mobili Mirai 5; Mereto di Capitolo*, Hypobank 4; Al sole due 3; Termokey 1. Amatori (1. Categoria) Valli del Natisone 9, Treppo Grande, Racchiuso 8; Poi. Valnatisone**, Pre-mariacco*, Pers/S. Eliseo, Fagagna, Team Calligaro 6; Venzone*, Amaro 4; Rojalese 3; Montenars 2. Amatori (2. Categoria) Dinamo Korda 12; Bottega Longobarda* 8; Ai frati* 7; Sedilis, Agli amici, Ar-gonanuti 6; La tana del luppolo*, Mou-lin rouge 5; Vertikal 4; Drenchia/Grimacco 3; Al bocal*, Sittin* 2. Le classifiche dei campionati giovanili sono aggiornate alla settimana precedente. * 1 partita in meno, " 2 partite in meno, 3 partite in meno I giailoblu di Chiacig conquistano tre punti preziosi sconfiggendo di misura la Comunale Faedis La Savognese riassapora la vittoria Un primo tempo giocato alla grande si chiude con il doppio vantaggio con le reti di Benati e Meneghin Nella ripresa gli ospiti accorciano le distanze - Nel finale i locali salvano il risultato sulla linea di porta Giovanissimi dell’Audace Risolve Faracchio GAGLIANESE - AUDACE 0-1 Gaglianese: Busolini, De Canio, Molar (21’ st. Andrea Secchiutti), Capra, Stefano Petrussi, Giorgiutti, Di Marco, Vicenzutti (8’ st. Braidot-ti), Pirrioni ( 11 * st. Zanone), Recupero (26’ st. Causerò), Francesco Petrussi. Audace: Besič, Strazzolini (10’st. Beuzer), Bergnach, Sibau, Chiabai, Dugaro, Vidic (24’ st. Tiro), Bastian-cig, Faracchio (32’ st. Bellida), Cen-dou, Iussig (22’ Rucchin). Gagliano di Cividale, 15 novembre - Pronto riscatto dei Giovanissimi dell’Audace che, dopo la sconfitta interna con la Torreanese, hanno e-spugnato il campo di Gagliano. E’ stato un successo voluto ed ottenuto più con il cuore che con il gioco. La Gaglianese ha disputato una buona prova, dominando il primo tempo che ha visto in due occasioni i locali vicini al gol. La prima è avvenuta al 10’, quando Besič è riuscito a respingere una ravvicinata conclusione di Recupero. 11 pallone è stato ripreso da Vicenzutti che praticamente a porta libera ha calciato sopra la traversa. Successivamente, al 19’, si è messo in evidenza ancora Besi parando una staffilata di Recupero. Al 22’ Iussig è stato costretto ad abbandonare il campo per infortunio, sostituito da Rucchin. La svolta della gara giungeva al 3’ della ripresa con l’Audace che sbloccava il risultato grazie a Faracchio. Un difensore locale cercava, senza riuscirci, di rinviare la sfera ma finiva per accompagnarla in rete. Gli amaranto cercavano il pareggio ma riuscivano solo a centrare la traversa al 5’ con Di Marco e nel finale di partita impegnavano severamente Besič con Francesco Petrussi e Capra, (p.c.) SAVOGNESE 2 COMUNALE FAEDIS 1 Savognese: Cudicio, Bledig, Floreancig, Macorigh (38 st. Cernotta), Chiacig (25’ st. Giovanni Zufferli), Saccavini (34’ st. Drecogna), Meneghin, Mo-reale, Campanella (31 ’ st. Sar-no), Petricig, Benati. Comunale Faedis: Bertoni, Andrea Rossi, Pavan, Lesa, Bertolutti, Bertossi, Qualizza (3’ st. Piccini), Totolo (33’ Di Gaspero), Tardivo, Taruolo (13’ st. Franzil), Ursella. Arbitro: Cos di Cividale. Savogna, 15 novembre -Dopo la sosta della scorsa settimana, dovuta al rinvio della gara di Udine con il Chiavris, la Savognese ha ospitato la squadra di Faedis. Gli ospiti, che hanno costruito una formazione per effettuare il salto nella categoria superiore, hanno lasciato ai gialloblù locali tre Roberto Meneghin punti preziosi. La squadra valli-giana parte alla grande. Al 5’ u-no scambio tra Meneghin e Campanella consente al primo di trovarsi a tu per tu con Bertoni, che riesce a respingere. Due minuti più tardi è ancora Meneghin a mandare il pallone sull’esterno della rete. Al 19’ la Savognese passa in vantaggio con una pregevole conclusione di Benati. Gli ospiti accusano il colpo ed è ancora Bertoni che si oppone alla bordata di Meneghin, respingendo la sfera. I locali hanno ancora una opportunità per raddoppiare, ma Benati al momento di concludere si fa soffiare il pallone dal recupero disperato di un difensore. Alla mezz’ora Petricig lancia Meneghin che, giunto al limite dell’area, con un angolato diagonale raddoppia. Al 42’ Cudicio blocca una punizione di Taruolo. Gli ospiti, dopo il riposo, rientrano in campo più determinati ed aggressivi. Al 3’ si procurano un calcio di rigore che Bertolutti calcia sopra la traversa. La risposta savognese giunge al 9’ con Benati che vede la sua conclusione respinta dal corpo di Bertoni. Un minuto più tardi Tardivo centra la traversa. Gli ospiti accorciano le distanze al 22’ con Franzil, che mette nella porta sguarnita un traversone di Di Gaspero. Poi ancora una prodezza di Bertoni che salva su Benati. Viene e-spulso per proteste Tardivo, costringendo gli ospiti in dieci. La Comunale riparte all’arrembaggio, non riuscendo ad ottenere il pareggio al 37’ solo grazie ad un provvidenziale rinvio di un difensore locale sulla linea di porta. Paolo Caffi Il Reai si ricorda di essere grande La Valnatisone ritorna dalla prima delle due consecutive trasferte (Basaldella e Domio Trieste), con un largo successo ottenuto sul campo udinese. Due reti di Mottes ed una a testa di Sedi e Cornelio sono il bottino dei sanpietrini. Gli Juniores della Valnatisone vanno a segno tre volte contro l’Assosangior-gina con Almir Besič, Valentino Rubin e Matteo Braidotti. Battuta d’arresto degli Allievi sul campo di Reana. Di Davide Duriavig il gol della bandiera. Buon pareggio degli E-sordienti ad Udine contro i Fortissimi. Il gol del pareggio è stato siglato da Simone Crisetig dopo il vantaggio ottenuto su rigore dai ragazzi di Nereo Vida. In attesa del recupero con il Moimacco, previsto per sabato 28 novembre, i Pulcini bloccano l’Azzurra di Premariacco con tre reti di Matteo Cencig ed una di Alessandro Predan. Goleada del Reai Filpa a Purgessimo. La quaterna realizzata da Carlo Liberale, la rete di Stefano Dugaro ed un autogol del Turkey pub la dicono tutta sulla differenza tra le due formazioni. Nel campionato di Prima categoria amatoriale la Valli del Natisone lascia due punti sul campo di Treppo Grande mentre la Polisportiva Valnatisone espugna il campo di Montenars con i gol di Giovanni Dominici e Bolzicco. In Seconda categoria il Drenchia/Grimacco passa per prima al 30’ con Patrick Chiuch. Viene raggiunta a cinque minuti dalla fine dalla rete della Tana del luppolo. Pareggio a Ziracco tra il Bocal e i ragazzi della Vertikal Alta Val Torre. Ancora un successo degli Over 35 della Psm sedie di Cividale, che vanno due volte in gol con Bergnach ed una con Scoyni. Nel calcetto il derby dell’Eccellenza tra Rangers di Grimacco e i Merenderos è terminato in parità. In Prima categoria la Padur Est si è imposta sull’Hydroclima con lo scarto di due reti. Prima sconfitta del Paradiso dei golosi che ha perso di misura lunedì sera a Purgessimo con gli Amici del gobbo. Sto let olimpijca Leona Štuklja Prejšnji teden so v Novem mestu priredili veliko proslavo, na kateri so počastili 100 let Leona Štuklja, najuspešnejšega slovenskega Športnika vseh časov in na svetu najstarejSega živečega dobitnika zlatega olimpijskega odličja. Slovesnosti so se udeležile najpomembnejše osebnosti iz slovenskega in mednarodnega Športnega sveta. Med drugimi so Štuklju čestitali predsdnik republike in vlade Kučan in Drnovšek ter predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch. Stoletni olimpijec Štukelj je dobrega zdravlja in ga vzdrZuje z vsakodnevno vadbo in delom. 8 « Četrtek, 19. novembra 1998 Smo vsi iz Jagnjed a | ■ | * ■*% w ■ « « Miedihi v Benečiji DREKA SPETER Je že taka navada: na gre napri lieto brez de vasnjani iz Jagnjeda se na srečajo vsi kupe. Takuo je Slo an lietos. Zbral so se parve dni otube-rja, kar imajo vaSki senjam. Sli so h maš gor h svetemu Miklavžu. Zmolila sta jim jo gaspuod Lorenzo Caucig - Kaučiču iz tele vasi, ki pa opravlja svojo službo v Možcu (Moggio) an gaspuod Paolo Caucig, ki je iz Hlaste an je za gaspuoda v Remanzage. Za lepuo zarobit srečanje, so Sli pa na vičerjo, ki je bla v Dolenjim Tarbju. Če pogledamo fotografijo an začnemo Stiet, ki dost jih je, se razveselmo zak jih je puno. Bi bluo veselo če PODBONESEC Sčigla Imamo čičico! Al se zmisleta? Zadnji krat smo napisal, de če kajSan če imiet puobčja, muore prit tle v naSo vas pit naSo vodo, sa’ tle par nas se rodijo samuo puob-či. Pa v pandiejak 9. novemberja je ratu “čudež”: tud’ tle v nasi vas se je rodila adna čičica! Za tuole se muormo zahvalit Micheli Sturam iz Tuomca (Ruonac) an nje možu Angelu Trevisan, ki je iz Spresiana (Treviso) an ki je parSu tle h nam zavojo njega diela, je karabinier, tle je zapoznu Michelo an tle je ostu. Ben nu, takuo so Sle reči, de Michela je porodila lepo čičico. “Eh ja, Mi-chela je Sla telekrat pit vodò v nje rojstno vas, v Ruonac, zatuo je imiela čičico!” so jal vasnjani. Cičici, ki se je rodila v videmskem Spitale, so ji diel ime Lara. Lara je par-nesla puno, zaries puno veseja mami an tatu, no-nam v Ruoncu an tistim v Trevise, vsi žlahti an parja- novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videni / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Se2ana Tel. 067 - 73373 Žiro raCun SDK Se2ana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% bi vsi živiel v vasi, pa nie takuo: adni so ostal gorè, drugi so se varnil damu, tre-ciji pa so muorli iti živet teljam, ki vedo, kakuo sta Michela an Angelo Zeliela telo čičico. Lara ima že adnega bratraca, ki se kliče Andrea an ima pet liet. Draga čičica, miez tar-kaj puobčju v toji vasi, ti bos ku ’na krajica an vsi ti iz sarca Zelmo, de bos rasla zdrava, srečna an vesela. ^GRMEK^ Hlocje - Kuosta Je paršu Manuel Go par Hloc imajo Se adnega puoba. Se kliče Manuel an je imeu pru veliko silo prit na sviet: mama, ki je Martina Cer-noia - Uerova iz Kuoste, an tata, Stefano Scuderin -Konjacu iz Petarniela sta ga čakala kak dan buj pozno on pa v nediejo 8. novemberja je biu že med nam. Rodiu se je v Spitale v San Daniele. Za njega rojstvo se vesele pru vsi, tudi kolegi an uslužbenci Nove Tržaške kreditne banke, kjer Martina diela. Otročiču Zeljo vse narbuojse na telim svietu, novi mamici pa čestitajo. VENDO Volkswagen Golf GL anno 1991 di color nero, ottimo stato. Prezzo da concordare. Tel. 0432/727681, ore pasti. VENDO fornello quasi nuovo, in ottimo stato, con piccolo forno, getto aria T^L 0432/714303 SVENDO casa in ristrutturazione, al grezzo in Merso superióre. Tel. 0432/520912 (Ruttar R.) kam drugod an takuo tudi tela luštna vasica podutan-skega kamuna je nimar buj prazna. Puobčju, ki bo živeu go par Hloc, tudi mi Zelmo veselo an srečno življenje. Liesa Michela Gus je doktorca Naj nam na zamierijo naši brauci za tako zamudo, an tudi Michela ne, pa za novico smo zviedli samuo seda. Zvestuo pa jo napišemo. Na Liesah imajo Se ’no doktorico. Je Michela Gus, ki 2. luja se je vešuolala z narguoršo oceno, 110 an pohvalo na fakulteti filozofije an literature an je takuo ratala doktorca v ohranjanju kulturnega bogastva (conservazione beni culturali). Zlo vesela sta nje tata Bruno Gus an nje mama Alida Cendon, pa tudi vsi tisti, ki poznajo Michelo. Mladi doktorci čestitamo tudi mi. SPETER Smo se zgrešil! Zadnji krat smo napisal lepo novico, de Federica Manzini iz Spietra je imie- Je pa lepuo, de vsi vasnjani Zeljo se srečat an pre-živiet kupe manjku kako uro vsakoantarkaj. la puobčja, kateremu so dal ime Pietro. Zgodilo se je, de kjer bi muorlo bit napisano ime od puobčja so ble samuo pikice. Eh ja, kajSan krat tudi mi zgrešmo an kar mi zgrešmo, videjo vsi! An seda pa vam povemo, de tata od Pietra je Giorgio Cromaz. Ben nu, tala je Se na parložnost za uoščit puobčju vse narbuojše v njega življenju. Ažla - Klenja V saboto je bla Lucciolata” Ceglih nie bla ta prava ura, se je zbralo puno ljudi na “Lucciolati”, ki so jo organizal v saboto 14. skupine Ana NediSkih dolin, komitat za Klenje an tist za Azio, špietarska fara. an kamunska aministracjon. Na Lucciolati, pa tudi priet an potlè, so zbieral sude za hišo v Aviane, ki jo nucajo tisti, ki imajo bu-nike v tistim Spitale, kjer zdravejo rak (cancro) an ki parhajajo od deleča. Kakuo je Slo an ki dost sudu so vsega zbral na parvi Lucciolati v NediSkih dolinah, napišemo drugi k-rat. doh. Vittorino Bertolini Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Vittorino Bertolini Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieiuce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Vittorino Bertolini Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost NediSkih dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07, 20. doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9. do 11 v petak od 16.30 do 18. (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Vittorino Bertolini Gorenja Miersa. v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 an od 17.00 do 18.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad.. ..731142 Karabinierji...............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL................167-845097 ACI Cedad 731987 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka.................721021 Grmek.................725006 Srednje...............724094 Sv. Lenart............723028 Speter................727272 Sovodnje..............714007- Podbonesec............726017 Tavorjana.............712028 Prapotno..............713003 Tipana................788020 Bardo.................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281 Aperto venerdì, sabato e domenica Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 23. DO 29. NOVEMBERJA Sriednje tel. 724131 OD 21. DO 27. NOVEMBERJA Cedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Informacije za vse Guardia medica Občine