NOVI TEDNIK NT&RC ŠT. 18 LETO XLVII CELJE 5.5.94 Uničujoči plameni yvasiGlii)jBjepommilneimtjeM Gozdarstvo rojeva veleposestnike BivMsMomordskatpolomiidivnihgoidovm^^^ Dušebajev v Celju? Lokalna samouprava Za katero občino boste glasovali'! StranS. 1. Mednarodni glasbeni sejem l}vo(lprese§elpMomia.Stm20. Srednje šole KjebovplsomjenlStmŽ. Osebnost meseca PomnoMekRatelpredsMjamliletnkovegikferja Jožetaiimtnika.Stml 2 Boj za debelejše kuverte Predsednik ZSSS Dušan SemoNč o položaju delavcev In sindikalnem boju Letošnjih prvomajskih srečanj se je udeležilo kar precej delovnih ljudi in ob- čanov, ki jim je praznovanje v prvi vrsti tudi namenjeno. Organizacija teh srečanj je bila v večini krajev v rokah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je tudi najmoč- nejša sindikalna organiza- cija. »Če je pri katerem prazni- ku še prisotna tradicija, je to gotovo pri praznovanju 1. maja. Ta tradicija je preži- vela več kot sto let, različne čase in režime, to pa kaže na iskrenost in trdoživost tega praznovanja. Tudi letošnje praznovanje ni odstopalo. Praznik je tudi družinski, saj se ga po navadi udeležujejo cele družine, zato lahko re- čem, da je v njem tudi dosti človeškega elementarnega doživljanja,« razmišlja pred- sednik ZSSS Dušan Semolič o prvomajskem prazno- vanju. Sindikalne organizacije so igrale v različnih časih ra- zlične vloge. Kje je danes va- še mesto? Ko se ocenjuje delo sindi- katov, se je treba zavedati, da mi nismo oblast. V rokah nimamo močnih vzvodov oblasti, ekonomske politike ali poslovnih odločitev, kar kroji življenje delavcev. Sin- dikati se borimo predvsem za spoštovanje temeljnih pravic delavcev, ohranjanje delovnih mest in dostojne plače. Lahko rečem, da uspevamo dosegati, da de- lavci ne živijo slabše. Tudi na drugih področjih sindika- ti odigravajo pozitivno vlo- go. Res pa je, da bomo dose- gli še več, če bo več solidar- nosti in enotnosti, s tem pa bomo bolj upoštevani tudi v politiki. Zavedamo se, da sindikatom ne bo nič podar- jeno, vse, kar bomo dosegli, bo treba izboriti po pravilih parlamentarne demokracije. Najdejo se mnogi, ki kriti- zirajo vaše delo, predvsem pravijo, da ste premalo učin- koviti ... Verjetno so največji problem plače? Za tiste, ki so brez dela, so ključna točka delovna me- sta. Za tiste, ki delajo, pa je najbolj pomembna plača. Tako je ta bitka ;\^plastna. Po eni strani se trudimo, da bi država razbrem^enila pla- če, da bi delavcem več ostalo v kuverti. Po drugi strani se v podjetjih bije bitka, me- nedžerji pa stalno dokazuje- jo, da zaradi visokih plač ni- so konkurenčni. Zavedamo se, da so stroški delovne sile visoki, toda nizke plače po- menijo razprodajo Slovenije. Naš ideal je, da bi preko boljše kakovosti proizvodnje z boljšo organizacijo dela in produktivnosti postali kon- kurenčni v Evropi, ne pa, da konkurenco gradimo s pla- čami. Če bi naš ideal postalo povprečje plač na Češkem, lahko malce karikirano re- čem, da bo naslednja stopnja ideal plač v Litvi. V ZSSS želimo, da bi bilo delo cenje- no, spoštovanje pa naj se po- kaže tudi preko plač. Po- vsem zadovoljni nismo niti sami. Delodajalci namesto delojemalcev v svojih prizadevanjih bi se lahko verjetno naslonili tudi na Gospodarsko zborni- co Slovenije? Ob delnem socialnem spo- razumu, ki smo ga podpisali pred kratkim, smo predlaga- li, da bi se skupaj dogovarja- li sindikati, gospodarska zbornica in državni zbor. Naš predlog je bil mišljen predvsem za ukrepe, ki bi pripeljali do zmanjšanja obremenitev gospodarstva. Zavedamo se, da vsaka drža- va nekaj stane, pri naši majhnosti obstajajo še izred- no visoki stroški. Zaradi po- ložaja, v kakršnem je gospo- darstvo, bi morali stroški v državi rasti sorazmerno. Na tem področju lahko vlada še marsikaj stori. Vsekakor smo proti, da bi varčevali pri upokojencih. To bi bilo zelo krivično, da ne rečem kata- strofa. V prvomajskem nagovoru na Graški gori pri Velenju ste omenili tri zahteve, na- slovljene na oblast, vodilne v pod^tjih in na vas same. Politična debata je odvis- na od oblasti, zlasti od vlade in državnega zbora, ter ob- našanja direktorjev in me- nedžmenta. Obračamo se na ta dva naslova, saj lahko ta- ko več storimo za dobro de- lavcev. Pri politiki pričaku- jemo, da med ljudmi ne bo sejala sovraštva in nestrpno- sti. Človek je vreden spošto- vanja, ker je človek, ne pa član stranke. Med delavci je ta nestrpnost slabost. Direk- torji naj bi poštah delodajal- ci, ne pa delojemalci, ki me- čejo delavce na cesto. Vse te stvari bomo lažje dosegli, če bo med delavci več soglasja in enotnosti. To bo povečalo moč sindikatov, moč bo s sa- bo prinesla spoštovanje, v tem krogu pa bomo več do- segli. To so izkušnje delav- skega gibanja, ki nosi pečat stoletij. URŠKA SELIŠNIK Proti metodam 19. stoletja Na Griček so se že sredi do- poldneva napotili številni Ce- ljani, da bi s prijatelji in znan- ci preživeli prijetne urice na tradicionalnem prvomajskem shodu. Tudi letos ni manjkalo glasbe, jedače in pijače ter do- brega razpoloženja. Tisti, ki se niso odločili za običajni golaž, so lahko počakali na pečenega vola, ki se je vrtel sredi prizo- rišča. Za uradni začetek prazno- vanja je poskrbel slavnostni govornik Valter Jordan, pred- sednik območne organizacije Svobodnih sindikatov Celje. Opozoril je na sprejem last- ninske zakonodaje, kar je bil eden ključnih dogodkov v zad- njem obdobju, njeno uresniče- vanje pa teče prepočasi ter v škodo mnogih zaposlenih. Sindikati že ves čas zahtevajo, da zaposleni zaradi lastninje- nja ne smejo ostati brez dela in da mora država zaščititi de- lavce. Spregovoril je tudi o spreje- mu tarifnega dela kolektivne pogodbe in letošnji p>olitiki plač, kar predstavlja začetek novega obdobja v odnosih med delodajalci, sindikati in vlado. Pri teh odnosih ne bo šlo za romantiko, je menil Jordan, pač pa za ustvarjalno obliko dialoga, pogojeno z občutkom soodgovornosti za razmere, v katerih živimo, in z upošte- vanjem interesov delavcev, upokojencev in brezposelnih. Veljavnost obeh dokumentov bo za vpletene strani različno dolga. Za sindikat bodo to dol- gi meseci boja za preživetje delavcev, za vlado pa kratki, saj bo morala v tem času izko- ristiti priložnost, da pridemo do gospodarskega razvoja, ki bo odpiral nova delovna me- sta. Sindikati kot organizacija delavstva pa bodo tudi v pri- hodnje svoj glas povzdignili ob vsakem poskusu, da bi proble- me 20. stoletja reševali z meto- dami 19. stoletja, torej z meta- njem ljudi na cesto. T.CVIRN Foto: EDO EINSPIELER Omejitve vpisa Po podatkih Zavoda za šolstvo je tudi po prenosu prijav na nekaterih srednjih šolah na Celjskem še vedno preveč prijavljenih. Tako bodo na šestih celjskih sred- njih šolah in eni velenjski morah omejiti vpis. Pri tem bodo upoštevali učni uspeh otrok od 5, do 8. razreda in rezultate preizkusa znanja. Preveč prijavljenih je za program predšolske vzgoje na Gimnaziji Celje-Center, za ekonomskega tehnika na Srednji ekonomski šoli in za zdravstvenega tehnika na Srednji zdravstveni šoli. Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem je preveč prijavlje- nih za vse tri programe: ku- harja, natakarja in gostin- skega tehnika. Na Srednji trgovski šoli je prav tako preveč prijavljenih za pro- grame prodajalca, ekonom- skega tehnika in poslovnega tajnika. Na Srednji frizerski, tekstilni, strojni in prometni šoli pa je preveč prijavljenih za programe šivilje, krojača in frizerja. V Velenju je na Centru srednjih šol preveč prijavljenih v programih ra- čunalniškega tehnika in go- spodinje oskrbnice ter v dvo- letnem programu monterja. TC Danes o proračunu Poslanci konjiške občinske skupščine bodo danes ponov- no obravnavali zaključni ra- čun proračuna za preteklo leto in osnutek letošnjega prora- čuna. Zaključnemu račimu so to- krat priložena obširnejša po- ročila o nekaterih postavkah in o delu izvršnega sveta, kar so terjali poslanci. V osnutku letošnjega proračuna pa so predvideni dohodki v višini 721 milijonov tolarjev, pri če- mer bi naj za investicije name- nili 109 milijonov tolarjev. Poslanci pa bodo tokrat po- novno govorili o spremembi območja naselij Dobrava in Gabrovlje in o imenovanju no- vega naselja Dobrovlje. Šele na zadnjem zasedanju spreje- temu sklepu o imenovanju Do- brovelj (te bi se naj priključile zreškemu referendumskemu območju) krajani (večinoma isti, kot so prej podpisali za) nasprotujejo, češ, da so bili za- vedeni. Krajani sedaj zahteva- jo, da se staro naselje Gabrov- lje v celoti priključi konjiške- mu referendumskemu območ- ju, prav tako pa se naj del sta- rega naselja Dobrava izloči iz naselja Dobrovlje in priključi konjiškemu referemdumske- mu območju. Svet krajevne skupnosti Dobrava-Gabrovlje, ki mu predseduje Stanko Ma- kovec, zanika zavajanje kraja- nov in vztraja pri že sprejetem odloku, saj je bil po njihovem sprejet v skladu z zakonom in željo krajanov, zbiralce podpi- sov krajanov proti sprejetemu odloku pa nameravajo tožiti. MBP Goričarjeva vila je občinsica! Temeljno sodišče v Celju je razsodilo, da je stavba na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah, znana kot Goričar- jeva vila, skupaj s parcelo družbena lastnina in da je imetnik pravice uporabe ob- čina. S tem je tudi pogodba, ki sta jo sklenili stranka SDP Slo- venske Konjice kot prodajalec in FACIG d.o.o. Ljubljana kot kupec za kupnino 195 tisoč nemških mark, neveljavna. Stranka in podjetje sta zato dolžni vrniti občini kar je nje- nega, oziroma ji plačati 195 ti- soč nemških mark v tolarski protivrednosti. S tem naj bi bil zaključen spor, ki je dodobra ogrel ko- njiške glave in ima tudi na so- dišču že zgodovino. Do zapleta je prišlo, ker je sprva Temeljno sodišče v Celju - Enota v Slo- venskih Konjicah zavrnilo vknjižbo sporne stavbe na uporabnika FACIG d.o.o.. Viš- je sodišče v Celju pa je po pri- tožbi zoper ta sklep vpis dovo- lilo. Po ponovni obravnavi na celjski enoti temeljnega sodiš- ča v Celju (tožbo je vložila ob- čina Slovenske Konjice) je vi- deti, da je bil že vpis v zemlji- ško knjigo na ime družbena lastnina - imetnik pravice upo- rabe Občinska konferenca ZKS Slovenske Konjicew, ne- veljaven. Sklep je namreč sprejel občinski izvršni svet mimo skupščine in je zato bil po oceni sodišča ničen. Povrhu vsega pa, tako sodišče, nekda- nji Dom družbeno-političnih organizacij Slovenske Konjice v nobenem primeru ne more pripadati stranki SDP, saj med »obhkami političnih or- ganizacij delovnih ljudi na so- cialističnih temeljih... in no- vimi političnimi strankami po zakonu o političnem združe- vanju ni kontinuitete in ne more biti pravnega nasled- stva.« Kakor koli torej obrnemo, sodišče je odločilo, da Stranka demokratične prenove Sloven- ske Konjice nikoli ni imela za- konite pravice do uporabe »Goričarjeve vile« in s tem se- veda tudi ne do njene prodaje. MBP PO DRŽAVI Dan svobode tiska LJUBLJANA, 3. maja (Delo) - Ob mednarodnem dnevu svobode tiska je Mednarodna zveza novi- narjev (IFJ) pripravila več prireditev. V Sarajevu so se poklonili spominu vseh no- vinarjev, ki so izgubili živ- ljenje med opravljanjem dela v bivši Jugoslaviji, med njimi tudi novinar Mladine Ivo Štandeker. Ponovno proračun LJUBLJANA, 3. maja (Delo) - Poslanci državne- ga zbora bodo ta teden znova razpravljaU o letoš- njem proračunu in ga tudi sprejeU, če se bodo prebili skozi več kot 130 amand- majev. Svetovna banka ne da denarja za TEŠ LJUBLJANA, 28. aprila (Delo) - Svetovna banka za obnovo in razvoj ne bo so- financirala projekta odž- vepljevanja na petem blo- ku šoštanjske termoelek- trarne. To so ministrstvu za okolje in prostor sporočili predstavniki banke, ki pro- jekta niso podprli, ker naj bi bili stroški postavitve, obratovanja in odžveplje- vanja višji od škode, ki jo povzroča njeno onesnaže- vanje. Država bo kljub te- mu zahtevala uresničitev projekta. Dražja telefonska naročnina LJUBLJANA, 27. aprila (Delo) — Od 1. maja bo tele- fonska naročnina dražja za 14,3 odstotka. Za enojni te- lefonski priključek bo tre- ba po novem plačati 840 tolarjev, za dvojčka pa 672 tolarjev. O teh cenah odlo- ča pošta sama, medtem ko je vlada, ki je pristojna za cene drugih ptt storitev v notranjem prometu, za- vrnila predlog povišanja. Referendumi bodo 29. maja LJUBLJANA, 27. aprila (Večer) - Novih občin bo več kot tristo, kar kaže sprejeti odlok o določitvi referendumskih območij v državnem zboru. Upošte- vali so večino prispelih ugovorov na prvotno ob- javljen odlok v javnih gla- silih. Ponekod bodo mogo- ča alternativna referen- dumska vprašanja, tako da se bodo ljudje odločili za eno aU drugo občino. Refe- rendumi bodo 29. maja, no- ve občine pa naj bi začele delati z novim letom. ■NpVlT^NIK. Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja- nja Intihar, Brane Jeranko, Edo Einspieler, Edi Masnec, Urška Selišnik, Ivana Stamej- čič, Zeljko Zule. Tehnično ure- janje: Franjo Bogadi, Robert Kojterer. Oblikovanje: Minja Bajagič. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernova 19, Celje. Telefon: (063) 29-431, fax 441-032. Št. 18 - 5. maj 1994 3 Doklej še 20 kilometrov na uro? K LlubllanI zagotavilaio. Ha boHo progo Siranje-lmeno obnoviU naipozneie leseni Prihodnost prometa v naj- bolj razvitih državah je na železnici, napovedujejo re- zultati velike mednarodne raziskave. V južnem Obsote- Iju, ki je po železnici od osta- ^ Slovenije napol odrezano, tega še ni čutiti. Kot smo po- ročali pred tedni, je republi- ška inšpekcija omejila hi- trost tamkajšnjega prometa na 20 kilometrov na uro. Doklej bodo še prihajali ljudje iz Bistrice ob Sotli, Imenega, Podčetrtka, Atom- skih Tophc, Sodne vasi ter Pristave v večja središča s polurno ali še večjo zamu- do? Gre za oddaljene in ob- mejne kraje, od koder potu- jejo prebivalci v šole, na delo ter po opravkih v Celje, Ma- ribor in Ljubljano. Vse do omenjene inšpekcijske ome- jitve so bih vlaki skoraj do minute točni, dobre so bile tudi zveze z Rogaško Slati- no, Ljubljano in Mariborom, čeprav je bilo treba presto- pati, zdaj pa vlada železni- ška časovna zmeda. To se dogaja na pragu glavne turistične sezone v Atomskih Toplicah, naj- bolj donosnem podjetju Slo- venskih železnic. Bodo tisti, predvsem starejši kopalci, ki prihajajo z vlakom, prenaša- li zamudno zmedo ah pa se bodo odločih za druga zdra- vilišča? Težko je gosta prido- biti, prav lahko pa izgubiti. Turistom se pač ni treba po- niževati, tako kot se morajo vsak dan prebivalci južnega Obsotelja, ki prihajajo v ob- činsko središče, Šmarje, Šentjur, Celje ter naprej z veliko izgubljenega časa. Doklej bo tako? Pred novim voznim redom Pred kratkim je bil v zvezi z lastninjenjem Atomskih Toplic, ki spadajo v okvir že- lezniškega gospodarstva, v zdravilišču tudi generalni direktor SŽ Marjan Rekar. Tako se je tudi sam prepri- čal, kako je z vlaki v Obsote- Iju. Predračimska vrednost obnove enajstih kilometrov dotrajanega odseka železni- ške proge Stranje-Imeno znaša 380 milijonov tolarjev. V predlogu letošnjega držav- nega proračxma je za njegovo obnovo namenjenih 100 mi- hjonov, kar je seveda prema- lo. Iz šmarske občine se je izvedelo, da v Ljubljani ra- čunajo tudi s finančno so- udeležbo domačega gospo- darstva, kar pa ni verjetno. V Ljubljani dobro vedo, da je 100 milijonov za celovito obnovo premalo, zato name- ravajo uporabiti zamenjani material s katere od obnov- ljenih magistralnih prog. »Remonti na magistralni progi se bodo začeli avgusta letos, zato je mogoče priča- kovati obnovo navedenega odseka avgusta,« nam je od- govorila tiskovna predstav- nica Slovenskih železnic Ol- ga Žvanut. Zanimalo nas je tudi, s kakšno hitrostjo bodo potem prevažah potnike, pa tudi, kakšen bo nov vozni red, ki bo veljal že od konca maja. »Po obnovi odseka bo- mo uvedli hitrost 50 kilome- trov na uro, trenutno pa je v voznem redu upoštevana hitrost 40 kilometrov na uro« — je sporočila Žvanu- tova. Pred tedni smo izvedeli, da nameravajo usposobiti že- leznico med Stranj em in Imenim z materialom z ma- gistralne proge med Celjem in Šentjurjem, vendar je pri- šlo do spremembe. Progo med Celjem in Šentjurjem bodo obnavljali šele v ob- dobju 1995/96, zato bodo morah material priskrbeti s kakšnega drugega odseka. Bodo tirnice icaicovostne? Preteku petek smo se zno- va pogovarjali tudi z držav- nim sekretarjem za železnice v ministrstvu za promet in zveze dr. Slavkom Han- želom. Povedal je, da naj bi odsek obnovili najpozneje jeseni, potem pa bodo vlaki vozili s hitrostjo do 60 kilometrov na uro. In koliko let bi še zdržal material, premeščen z magistralne proge? Dr- .Hanžel je opozoril na dej- stvo, da so pragovi vselej no- vi, le tirnice uporabijo rab- ljene. V SŽ so rekh, da bi lahko zdržale še od pet do deset let. Državni sekretar se s to sicer površno oceno ni strinjal. Rabljene tirnice bi po njegovem mnenju lahko uporabljali še približno pet- najst let, odvisno od obreme- nitve proge. Sicer pa tudi novih tirnic ne uporabljajo dlje kot dobrih dvajset let, je še dodal. Na obnovo južnoobsotelj- ske proge torej še vedno res- no računajo, vprašanje pa je, kdaj se bo začela. Za delavce in šolarje, ki z zamudami iz- gubljajo dragoceni čas, je pomemben vsak dan, ura. Turistom pa je tako vseeno. BRANE JERANKO Preimenovana občina Poslanci šentjurske občine so se pred dnevi strinjaU s predlogom o preimenovanju svoje občine. Potem ko so pred leti preimenovali mesto Šentjur tako, da so opustili naziv »pri Celju«, so se zdaj odločili še za podobno pre- imenovanje občine. Ime občina Šentjur pa se bo uporab- ljalo šele za potrebe bodoče občine. BJ V njegovi delavnici je pozimi nastal tudi zanimiv štajerski kozolec. Plalcete ZSSS Med dobitniki Plakete svo- bodnih sindikatov Slovenije za leto 1994, ki jih podeljujejo za večletno delo in pomembne prispevke pri uresničevanju interesov članov in krepitvi ZSSS, so tudi predstavniki z našega območja. Plaketo je prejel SKEI - Sin- dikat poslovnega sistema Go- renje, ki ga vodi Branko Amon. Od 6120 delavcev, za- poslenih v poslovnem sistemu, jih je kar 71 odstotkov včla- njenih v SKEI. Sindikat je za- radi doslednosti pri uresniče- vanju ugodnosti članom usta- novil sklad solidarnosti, vza- jemnosti in samopomoči, ki deluje že dve leti in uspešno uresničuje cilje. Razhčnih oblik pomoči je deležen že vsak tretji član. Razpoložljiva sredstva pa vplivajo tudi na pohtično moč sindikata, saj lahko zagotovijo članom po- moč v primeru enotedenske stavke. Plaketo je prejel tudi Drago Mravlak, selo-etar za družbe- noekonomske odnose pri Ob- močni organizaciji ZSSS Celje in sekretar območnega odbora sindikata gradbene dejavno- sti. Čeprav se je lani upokojil, še vedno strokovno sodeluje z območno organizacijo, v pre- teklosti pa se je odlikoval zla- sti pri doslednem uveljavlja- nju pravic delavcev pri števil- nih stečajih na območju Celja. .......^C Prisegia osma generacija v 710. učnem centru v Slovenski Bistrici je minuli petek slovesno prisegla že osma generacija vojakov. 357 fantov, večina s celjskega območja in Koroške, je tako zaključilo prvi del usposab- ljanja v enem najbolje urejenih učnih centrov v Sloveniji. Zbranim vojakom, njihovim svojcem in prijateljem je spregovoril vodja logističnega oddelka Republiškega štaba teritorialne obrambe, brigadir Anton Tunja. Za kulturni program je poskrbela godba na pihala Impol Slovenska Bistrica, v poveljniški zgradbi pa so odprli zanimivo razstavo grafik Aipada Šalamona, likovnega pedagoga iz Velenja. MBP Slomšicova gimnazija? Na zadnjem zasedanju celjske skupščine je poslanec Janez Lampret predlagal, da bi se Gimnazija Celje preimenovala v Gimnazijo Antona Martina Slomška. Svoj predlog je utemeljil s podatkom iz življenja škofa Slomška, ki je leta 1814 začel hoditi v nemško in nato slovensko šolo v Celju, predhodnico današnje gimnazije. Zaradi zaslug za slovenski narod bi si škof Slomšek po Lampretovem nrnenju zaslužil, da se po njem ime- nuje Gunnazija Celje. Predlagal je, naj vodstvo šole takoj začne postopek za preimenovanje. TC Dobrna se iahico preobiiicule Zdravilišče Dobrna se lahko preoblikuje v delniško družbo Toplice Dobrna, so sklenili po- slanci celjske skupščine. V tej delniški družbi se bo 70 odstotkov kapitala lastni- nilo v skladu z zakonom o last- ninskem preobUkovanju po- djetij, 30-odstotni idealni de- lež pa bo imela občina Celje. Iz lastninjenja pa je izvzeto tisto, kar se ne da lastniniti, to so gozdovi, zemljišča, vrelec, in- frastruktura, parkovni nasa- di .. . Poslanci so opozorili na to, da mora občina v skupščino in nadzorni svet družbe ime- novati ljudi, ki bodo zastopali njene interese, in da bi morah v seznamu dejavnosti novoo- blikovanih Tophc na prvem mestu zapisati zdravstveno in zdraviliško dejavnost, ne pa gostinskih storitev, saj se po tem Dobrna loči od drugih krajev. TC Več za vrtec v vrtcih šentjurske občine bodo starši od maja plačevali za 7,16 odstotka višji prispe- vek, najvišji znesek pa bo 9430 tolarjev. Sklep o tem je šent- jurska vlada sprejela pretekli teden. BJ Olcrogia miza o zasvojenosti Zavod za kulturo Žalec in osnovna šola Polzela bosta no- coj, v četrtek, v Žalcu organi- zirala okroglo mizo o zasvoje- nosti. V pogovoru bodo sodelovali gostje, ki se že dolgo časa uk- varjajo s problemi zasvojen- cev. To so novinarka in pisate- ljica Marinka Fritz-Kunc, ki na pretresljiv način izpovedu- je stisko mladih v svojih član- kih in knjigah, dr. Janez Klo- bučar, zdravnik in vodja slo- venskega društva UP, tera- pevtske skupine za pomoč za- svojencem in njihovim svoj- cem ter predstavnik UNZ Ce- lje, ki se neposredno ukvarja z delikvenco na področju nar- komanije in drugih oblik za- svojenosti mladih. Na tokrat- nem srečanju bodo šolarji iz osnovne šole Polzela predsta- vili tudi projekt o zasvojeno- sti, ki so ga na tej šoli pripra- vili pod vodstvom mentorice Valerije Pukl. O svojih izkuš- njah z drogo in poti iz sveta mamil pa bo pripovedoval Matjaž, eden tistih mladih fantov, ki se je že srečal z dro- go. Okrogla miza je namenjena osnovnošolcem, srednješol- cem, staršem in učiteljem, po- govor v dvorani II. slovenske- ga tabora pa se pričenja ob osenmajstih. m IViaJ na Kunigundi Kunigunda ali Šentjungert, hrib, 567 m visoko, postaja vse bolj obiskana izletniška točka Žalčanov in Celjanov. Po nekaterih virih naj bi pr- votno na tej gori stal tempelj boga sonca, zanimivo cerkvico sv. Kvmigvmde, ki je menda 1.1737 dobila dragoceno božje jagnje, pa od takrat dalje mno- žično obiskujejo tudi romarji. Sicer pa utrip daje planinski dom, s katerim upravlja PD Žalec in v času praznikov je bilo na tem mestu še posebno živahno. Ne le, da so na hrib prišh številni pohodniki iz obeh občin, na katere Kuni- gunda meji, pisani utrip so da- li predvsem vojniški planinci, ki so tam proslavili tudi delov- no zmago. Iz Vojnika so na- mreč na novo markirah pot, opravili pri tem več sto prosto- voljnih ur in organizirali prvo- majski pohod, ki se ga je ude- ležila množica Vojničanov. Povprečno so za pot, katere nagrada na cilju v Sentjimger- tu je bil okusno pripravljen golaž, porabili manj kot štiri ure. EDI MASNEC Demolcratične stranice za protiutež Tik pred koncem prvomajskih praznikov so se v Juvanju pri Ljubnem v mozirski občini zbrali člani predsedstva Socialdemokratske stranke Slovenije in izvršilni odbor Slo- venske ljudske stranke. Obe stranki sta vodila predsednika, Janez Janša in Mar- jan Podobnik, na sestanku pa so ugotovili, da trenutne razmere na slovenskem pohtičnem prostoru nujno zahtevajo skupen nastop novih demokratičnih strank. Te naj bi pro- gramsko in vsebinsko nastopile kot protiutež monolitnemu bloku, ki zagovarja kontinuiteto in ohranjanje v preteklosti pridobljenih privilegijev. Predstavniki strank so ugotovili, da je potrebno oblikovati koalicijo demokratičnih strank, k sodelovanju v njej pa vabijo tudi Zelene Slovenije in Slovenske krščanske demokrate. US PO SVETU Absoiutna večina za ANC JOHANNESBURG, 3. maja (Delo) - Volivci Man- delovega Afriškega naci- onalnega kongresa so buč- no proslavili prepričljivo zmago na prvih večrasnih volitvah v Južnoafriški re- publiki. V vlado narodne enotnosti bodo vključene vse stranke, ki bodo dobile več kot 5 odstotkov glasov, to pa so po dosedanjem štetju Mandelova ANC, De Klerkova Nacionalna stranka in Zulujska In- katha. Korošica brez giavarja CELOVEC, 2. maja (De- lo) - Koroški deželni parla- ment je med volitvami de- želnega glavarja ponovno doživel blokado Haiderje- vih svobodnjaških poslan- cev, ki so spet zapustili dvorano, ko so se začele vo- litve. Christof Zematto, prejšnji deželni glavar in ponovni kandidat, je v Ha- iderjevih očeh kriv dvojne- ga izdajstva, saj ga je na- sledil po odstopu in ker je po volitvah s Haiderjem sklenil pakt, ki ga je v manj kot 48 urah razdrl. Zemat- tova ljudska stranka in so- cialisti imajo enega poslan- ca premalo za dvotretjinski kvorum, zato lahko svo- bodnjaki še naprej prepre- čujejo izvolitev deželnega glavarja. Pol miiijona beguncev NAIBOBI, 2. maja (Re- publika) - Kolone begim- cev, ki se v Ruandi valijo proti tanzanijski meji, so neskončne. Samo v zadnjih dveh dneh je domove zapu- stilo približno pol milijona ljudi, saj se tako vladne če- te kot uporniki Domoljub- ne fronte znašajo nad civU- nim prebivalstvom. Ponovno o medsosedsl(ih odnosih RIM, 2. maja (Delo) - Po vsej verjetnosti bodoči zu- nanji minister Italije Anto- nio Martino v nekem in- tervjuju poudarja, da so meje med Italijo in nekda- njo Jugoslavijo nedotaklji- ve, da se o osimskih spora- ziunih ne bo ponovno raz- pravljalo, da pa se bo treba ponovno pogovarjati o od- nosih med Italijo ter Slove- nijo in Hrvaško. Smrt na dirici IMOLA, 2. maja (Dnev- nik) - VeUka nagrada San Marina je letos zahtevala dve smrtni žrtvi. Najprej se je v soboto na zadnjem tre- ningu smrtno ponesrečil mladi avstrijski dirkač Ro- land Batzenberger, na ne- deljski tekmi pa eden naj- boljših dirkačev v zgodovi- m formule 1, Ayrton Sen- na. V Braziliji so že razgla- sili tridnevno žalovanje. Papež si Je ziomii nogo RIM, 29. aprila (Delo) - Papež Janez Pavel D. si je med vstajanjem iz kadi v kopalnici zlomil nogo. Baje bo čez tri tedne že lah- ko hodu z berglami, čeprav poškodba ni lahka. Št. 18 - 5. maj 1994 Še ena banka v bančnem mestu y Žalcu poslei še Komercialna banka Triglav v torek je v žalskem poslovnem centru odprla vrata nova poslovna enota Komercialne banke Triglav. Tako v Žalcu zdaj posluje že osem bank oziroma hranilnic. Komercialna banka Triglav ima svoj sedež v Ljubljani, poslovne enote in agencije pa po vsej Slove- niji. Ukvarja se z vsemi registrira- nimi bančnimi posli in poslovanjem s tujino, konkurenčna je na področ- ju poslovanja s prebivalstvom, svo- jim komitentom pa ponuja ugodne kreditne pogoje, kreditne kartice in sodobno poslovanje preko banko- matov. Po besedah direktorja Andreja Šporina v žalski poslovni enoti ra- čunajo predvsem na poslovanje z občani, prav tako pa bo banka ponudila svoje storitve gospodar- stvu. V Žalcu bo zaenkrat zaposleno pet delavcev, direktor Šporin pa pravi: »Začeti želimo s čim manjšim številom ljudi, enota naj bi se ka- drovsko krepila skladno z obsegom poslovanja. Želimo se izogniti temu, da bi že na začetku pretirano zapo- slovali, potem pa odpuščali ljudi.« Komercialna banka Triglav je zdaj že šesta bančna hiša, ki se je odločila za poslovanje v središču Savinjske doline. Zakaj je ravno Žalec takšen magnet za bankirje? Andrej Šporin meni takole: »Menda res ni v Sloveniji kraja, ki bi glede na število prebivalcev imel toliko bank. V Žalcu pride ena banka na približno 800 prebivalcev. Ob teh šestih bankah je treba upoštevati še hranilnico Agrine ter HKS Savinj- ska dolina, tako da je v Žalcu 8 uradnih finančnih organizacij, ki se ukvarjajo z zbiranjem hranilnih vlog, dajanjem kreditov in ostalimi bančnimi posli. Poleg tega je v me- stu še zastavljalnica Cekin, ki obča- nom prav tako ponuja kredite. Kon- kurenca je res velika. Vprašanje je, če je gospodarska moč Žalca in oko- lice res prava osnova za takšno šte- vilo finančnih organizacij. Menim pa, da bo to maksimalno število bank v Žalcu, prihajajo namreč ča- si, ko se bo na osnovi sprejete zako- nodaje treba dogovarjati o združe- vanju. V prihodnje, natančneje do konca prihodnjega leta, se bo po moji oceni število zmanjšalo vsaj za dve do tri banke. Vprašanje je, kako se bodo razvijale stvari v hranilno- kreditnih službah, ali bodo ostale samostojne ali se bodo združile, vprašanje je, kaj bo s hranilnicami, ki se morajo dokapitalizirati in zbrati 68 milijonov tolarjev jam- stvenega kapitala. Najbrž bo prišlo tudi do združevanja med bankami, tako da se bodo stvari normalizira- le. Za Komercialno banko Triglav sem prepričan, da bo s sedanjim številom zaposlenih našla dovolj velik obseg poslovanja. Smo pa pri- pravljeni na nadaljnji razvoj in ob večjem obsegu poslovanja, na kar resno računamo, se bo banka tudi prostorsko in kadrovsko okrepila.« IRENA BAŠA Andrej Šporin, direktor žalske po- slovne enote Komercialne banke Tri- glav. REKLI SO Franci Dobovičnik, pred- sednik komisije za inovativno dejavnost v Polzeli, tovarni nogavic: »Težka gospodarska situaci- ja v podjetju povzroča, da ino- vacije nekako zamirajo. Isto opažamo tudi v naši delovni organizaciji. Po mojem eno- stavno zmanjkuje časa za to dejavnost. Zdi se mi, da inova- torji, ki so ob svojem delu zna- li inovativno razmišljati, tega ne počno več. Morda so krive tudi stimulacije, ki za ta na- men niso ravno visoke. Kljub temu smo imeli v Polzeli v lan- skem letu 10 predlogov in jih od tega sedem sprejeli kot ko- ristne, ter jih nagradili. Oce- njujemo, da gospodarska ko- rist od teh predlogov na leto presega milijon tolarjev, ino- vatorji pa so skupno prejeli za 171.000 tolarjev nagrad. Upam, da bomo tudi letos ostaU nekje okrog tega števila inovacij, in da bo nagrada, ki jo bo prejel naš inovator, spodbudna za ostale, ki imajo inovativno žilico.« T.TAVČAR LIP Vitanje se bori za obstoj Izvozno usmerjena proiz- vodnja še ne zagotavlja sama po sebi obstoja podjetja. To še kako močno čutijo zapo- sleni v vitanjskem podjetju LIP - Kosovno pohištvo. Čeprav je 76 odstotkov njihove proizvodnje usmer- jeno na zahodnoevropsko tr- žišče, je njihov obstoj zaradi nelikvidnosti vprašljiv. Podjetje, ki izdeluje ma- sivno kosovno pohištvo, pri- merno predvsem za vikende ali kmečke sobe, ima skle- njeni dve pogodbi, ki mu za- gotavljata delo in zaslužek. Tako imajo z Export drvom pogodbo v vrednosti 700.000 USD in s Slovenijalesom za 200.000 USD. Toda če želijo ta naročila realizirati, potre- bujejo za 100.000 DEM obratnih sredstev za zagon proizvodnje. Tega denarja pa nimajo, zato je izvozni posel vprašljiv. Pomoč so poiskali tudi na občinskem izvršnem svetu, v reševanje tega problema pa se je vključil tudi državni svetnik Ban. Predsednik IS je osebno predal prošnjo za sredstva na ministrstvo Pu- harjeve, a odgovora do danes še ni. Pa čeprav gre za usodo devetinštiridesetih zaposle- nih. Za Vitanje, kjer delov- nih mest ni na pretek, je to velika številka. Kljub težavam, s katerimi se podjetje srečuje že dalj ča- sa, pa do danes še niso niko- gar odpustili in si še nadalje prizadevajo za ohranitev de- lovnih mest. Zato jim je od- nos ministrice Puharjeve še toliko bolj nerazumljiv, saj je brezposeln delavec za dr- žavo dražji od zaposlenega, ki sam ustvarja dohodek. Trenutno so v fazi izdelave predsanacijskega programa, ki bi v dogovoru z največjim upnikom, to je banko, moral biti izdelan do konca meseca maja. Ker nimajo dovolj do- mačih strokovnjakov, so za- prosili za pomoč zunanje so- delavce. Intenzivno pa poteka tudi raziskava tržišča, saj bi bo- rov les kot osnovno surovino radi zamenjali z domačo smreko s pohorskih gozdov. S tem bi se rešili tudi preve- likih zalog, ki so pri boru potrebne zaradi sezonske sečnje. To bi pomenilo spro- stitev obratnih sredstev. Močno občutijo tudi po- manjkanje strokovnih ka- drov, ki pa jih bodo lahko pridobili le, ko bo podjetje stalo na trdnejših temeljih. Kljub temu pa je direktor Temnik prepričan, da bodo uspeli prebroditi krizo, saj bodo v primeru, da bodo za- gotovili prepotrebnih 100.000 DEM, lahko izpolni- li naročila in tako poslovali pozitivno. J. H. po cem so devize? Razrskava o službi telefonskih informacij PTT Celje pričenja telefonsko javnom- nenjsko raziskavo, s katero želi spoznati mnenje občanov o službi telefonskih infor- macij PTT Slovenije. Telefonske informacije išče veliko število ljudi. Samo v celjski poslovni enoti jih dnevno posredujejo občanom do 9 tisoč. Sem sodijo vse informacije, ki jih je mogoče dobiti na številke 981, 988 in 989. Zaradi tako velikega povpraševanja so lani v tej službi ne le povečaU število zaposlenih, am- pak uvedli tudi sodobnejšo tehnologijo. S tem so število informacij lahko povečali kar za 60 odstotkov. Število klicev pa še vedno narašča, zato so uslužbenci preobre- menjeni, iskalci informacij pa niso vedno zadovoljni. Težav se v celjski enoti zaveda- jo in tudi to je eden izmed razlogov za javnomnenjsko raziskavo ter za odločitev, da bodo podrobneje proučili svoje delo, pri čemer jim pomaga društvo Vi vera iz Mo- zirja. ponudba in povpraševanje Ponudba: - Angleško podjetje Pitbros Limited nudi razno medicin- sko opremo (diagnostične in- štrumente, kardiografsko opremo, diagnostične reagente ipd.). Informacije: tel. 0044/ 81-597-0331 in fax 0044/81- 597-8400 (D. Pitamber). -Španska firma Teltronic SA nudi VHF/UHF mobilne in prenosne radijske enote ter si- steme za prenos podatkov. In- formacije: tel. 0034/76-41-80- 66 in fax 0034/76-59-26-85 (Keith Ammons). - AngleškopodjetjeEurocity Associates LTD nudi papirni- ški program oz. papirno ga- lanterijo za šolsko mladino — različnih motivov. Informaci- je: tel. 0044/81-741-3320 in fax 0044/81-7'48-2026 (Tomaž Poglajen). - Nemško uvozno izvozno podjetje Gedag, ki trguje z na- ravnimi kožami ovac, konjev in govedi, želi sodelovati s slo- venskimi podjetji. Informaci- je: tel. 0049/40-850-30-31 in fax 0049/40-850-66-99 (Schummann). - Rusko podjetje Genes Tra- de nudi Alfa-fetoprotein. In- formacije: tel. in fax 061/575- 406 (Artur Azarkevič). -GZS Območna Zbornica Maribor nudi zastopanje slo- venskih proizvajalcev oken in vrat iz plastičnih mas ter okovje na avstrijskem trgu. In- formacije: tel. 062/227-371 in fax 062/222-283 (Dubrovka Breznik). Povpraševanje: -Italijansko podjetje pov- prašuje po žici za varjenje - v enem kosu najmanj 750 kg, primemo za izdelke črne me- talurgije. Informacije: CIS GZS, tel. 061/12-50-122 in fax 061/219-536. - Podjetja iz republike Kore- je iščejo partnerje za skupna vlaganja in druge oblike po- slovno tehničnega sodelova- nja. Informacije: Vladno go- spodarsko predstavništvo Re- publike Koreje, tel. 061/168- 80-37 in fax 061/168-82-08 (Andrej Prpič). - Obiteljski Centar Slavon- ski Brod - Hrvaška išče proiz- vajalca celofana za kuverte z okencem. InfoiTnacije: tel. in fax 00385/55-235-658 (Marko Majstorovič). Druga izdaja obveznic V SKB banki so se pred kratkim odločili za drugo izdajo svojih obveznic, na- kup pa priporočajo zlasti podjetjem in obrtnikom, ki želijo varno in donosno na- ložiti denar, ki ga ne potre- bujejo za tekoče poslova- nje. V letu dni prinesejo obveznice druge izdaje 10,5 odstotkov obresti, banka jih bo izplačevala dvakrat letno, polovico v marcu in drugo polovico septembra. Obveznice so izdane za do- bo desetih let, imetnik jih lahko proda tudi pred izte- kom tega obdobja. Banka kot izdajatelj bo namreč po zaključku primarne proda- je vložila zahtevo za uvrsti- tev obveznice na borzo. Danes o Emu V prostorih celjske obči- ne je za danes ob desetih napovedan sestanek, na katerem naj bi razpravljali o razmerah v Emu ter pote- ku stečajnega postopka v družbi Posoda. Za skup- no mizo je župan Anton Roječ povabil ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja, pred- sednika upravnega odbora Ema Janeza Dokla, sicer predstavnika Koržetovega sklada, stečajnega upravi- telja Ema Posode Marjana Feguša ter predstavnike Ema in celjske občine. Privatizacija aii zalconita Icraja žalski klub Manager bo v torek, 10. maja, organizi- ral pogovor z dr. Alenko Žnidaršič-Krajne, sveto- valko predsednika vlade za področje prestrukturiranja in privatizacije podjetij ter avtorico knjige z naslovom Privatizacija ali zakonita kraja. Srečanje se bo začelo ob sedemnajstih v dvorani zbornice zasebnega gospo- darstva v Žalcu. Remont v TE Šoštanj Od srede aprila pa do srede avgusta bo v Šoštanj- ski termoelektrarni stal če- trti, 275-MW blok. Štiri- mesečna zaustavitev te enote je potrebna zato, da bodo nanjo priključili no- vozgrajeno čistilno napra- vo. Razen tega bodo opra- vili še ostala potrebna vzdrževalna dela, med dru- gim načrtujejo tudi obnovo hladilnega stolpa. IB Center za informacijski sistem Gospodarske ztx)rnice Slovenije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon 061/12-50-122, int.290, 292 in 293 in fax 061/219-536. Št. 18 - 5. maj 1994 5 Tudi gozdarstvo rojeva veleposestnilce Bivšim iastniltom morda Itar polovica državnih gozdov na Celiskem že pred skoraj letom dni je bil sprejet nov zakon o gozdovih. Napisana so pravila, nji- hovo uresničevanje v praksi pa še vedno ni zaživelo. Kje se zatika, kakšne so posledice v gozdovih na Celjskem, bo država res lahko prepovedala nabiranje gob in drugih sade- žev po slovenskih gozdovih? O tem in še marsičem drugem govori direktor Gozdne- ga gospodarstva Celje Dani Šoster. Kot vedno, zapieta se pri denarju Kaj se danes pravzaprav dogaja v gozdar- ski službi in kako ste se na Celjskem lotili uresničevanja novega slovenskega zakona o gozdovih? Doslej smo na našem območju izpeljali tisti del zakona, ki je zahteval reorganizaci- jo starega gozdnega gospodarstva. Vseh šest starih temeljnih organizacij oziroma bivših tozdov se je že lani poleti združilo v Gozdno gospodarstvo Celje, iz šestih temeljnih or- ganizacij kooperantov pa so v petih prime- rih oblikovali samostojne gozdarske za- druge. Ponekod v Sloveniji je si- cer priha:jalo do združevanja s kmetijskimi zadrugami, pri nas so se odločili za samo- stojne gozdarske zadruge. Temeljna organizacija ko- operantov Slovenske Konji- ce pa je še vedno organizira-. na po starem, Konjičani so namreč šele konec lanskega leta sklenili, da ne bodo ustanovili lastne samostojne gozdarske zadruge in so zdaj v postopku združitve z ob- stoječo kmetijsko - gozdar- sko zadrugo Slovenske Ko- njice. Po čisti organizacijski plati so bile stvari razdelje- ne, tako da smo zakon v tem delu uresničih. Organizacija je samo en del nalog, ki jih gozdarjem nalaga nova zakonodaja, kaj pa se dogaja z javno gozdar- sko službo in z ustanovitvijo zavoda? Zavod za gozdove mora ustanoviti država. Pravno formalno ga je sicer ustano- vila, vendar zaradi zapletov s financiretnjem stvari niso zaživele v praksi. Zavod je pač postavljen v situacijo, ko postaja novi porabnik dr- žavnega proračuna, vlada je bila namreč tista, ki je spre- jela sklep o ustanovitvi za- voda ter o sistemizaciji in številu ljudi; kot je znano, naj bi Zavod zaposloval 824 ljudi, po zadnjih informaci- jah pa naj bi se na celotnem slovenskem območju zapo- slilo 80 ljudi manj. V Celju je bilo predvidenih 55 ljudi, po novem naj bi jih bilo 45. Ker finančna vprašanja niso bila rešena, so ti ljudje, ki sicer že opravljajo javno gozdarsko službo, bili do nedavnega še vedno zaposleni v Gozdnem gospodarstvu Celje. Javna gozdarska služba torej v Ce- lju je delovala, bila je enota v okviru starega gozdnega gospodarstva Celje, ni pa de- lovala tako, kot bi morala. Računam, da se bodo stvari zdaj uredile, v začetku maja naj bi namreč resnično začel delovati Zavod, obenem je predvidena tudi ustanovitev območne enota Zavoda za gozdove Slovenije v Celju. Še vsalc na svojem bregu Koliko pa so zaradi biro- kracije prizadeti gozdovi na Celjskem? Po zakonu o gozdovih naj bi javna gozdarska služba skrbela za načrtovanje in iz- vajanje vseh tistih del, za ka- tera bo sredstva zagotavljal proračun. Bistveno drugač-- na je vloga lastnikov gozdov, delo in čuvanje lastnega goz- da je stvar lastnika. Mi kot izvajalska organizacija dela- mo samo dela, ki nam jih predpiše lastnik, pravni last- nik državnih gozdov pa je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, s katerim smo pod- pisali zakupno pogodbo. Ker služba ne po številu ljudi ne po finančnih sredstvih na začetku ni tako usposoblje- na, se določena dela v zaseb- nem sektorju ne izvajajo. Lastnik gozda in javna goz- darska služba naj bi na os- novi desetletnih gospodar- skih načrtov dosegla soglasje in se dogovorila, kako se bo v gozdovih gospodarilo. Ker sistem ne deluje, do teh do- govorov ne prihaja. Dodaten problem §o neizdelani pra- vilniki, mi v devetih mesecih nismo dobili nobenega izvr- šilnega predpisa. Kljub temu je javna goz- darska služba na Celjskem izdelovala gozdno-gospo- darske načrte, pretežni del javne gozdarske službe v za- sebnih gozdovih pa je usmerjen v preprečevanje in zatiranje podlubnikov. Na našem območju je to velik problem, saj za nekatera po- dročja velja najvišja stopnja ogroženosti. Predvsem so to gozdovi v Savinjski dolini in na področju Podčetrtka. Kje so po vaše vzroki za to, da spadamo med najbolj ogrožena območja? K razvoju lubadarja so prispevale predvsem suše v zadnjih letih, obenem pa bi opozoril še na en problem. V prejšnjem sistemu je na- mreč lastnik za vsak kubik lesa, ki ga je prodal na tržiš- ču ah ga uporabil zase, pla- čal 10-odstotni prispevek za biološka vlaganja v območju in 3-odstotni prispevek na ravni republike. Vsa dela, ki so se izvajala v njegovem gozdu, so bila plačana iz te- ga gozdnega sklada, to je bil strogo namenski denar, ki se je uporabljal za urejanje, varstvo in gojenje gozdov. Zdaj je to ukinjeno, tanet ne plačuje več prispevka di- rektno v gozdarski sklad, temveč plačuje davek preko katastrskega dohodka ali delno preko dohodnine. To- rej v proračun, od koder se tistih starih 10 odstotkov ne vrača nazaj v gozdove, vsaj ne v takšni obliki kot v pre- teklosti. Ta prehod je bil strahovit in nam povzroča kup problemov. Ljudje opuščajo, kot pravimo goz- darji, sečni red, kar pa seve- da omogoča razvoj luba- darja. Kako pa je z vzdrževanjem cest, zakon to dolžnost po novem prelaga na pleča last- nikov? Večino stroškov za vzdrže- vanje cest naj bi plačal last- nik gozda, in sicer preko ka- tastrskega dohodka, del naj bi prispevala država. Na gozdnih cestah se vzdržuje tisto, kar ljudje obnavljajo iz lastnega interesa, država pa v tem trenutku ne prispeva ničesar. Ponekod z lastniki dobro sodelujemo, drugod je gozdar čisto breme in tam prihaja do sporov. Podobno velja za določena dela, ki jih je treba opraviti, zlasti pri lubadarju. Delo teče prepo- časi, to je problem. Novi veieposestnil(i Najbrž k temu prispeva tudi dejstvo, da je danes vse več lastnikov gozdov, ki pa se ne ukvarjajo s kmetij- stvom in v gozdovih iščejo drugačne interese kot pravi kmetje? To drži. Včasih smo govo- rili o kmetu kot lastniku gozda, danes so pogosto last- niki gozda ljudje, ki niso kmetje. Veliko jih je gozdove dobilo vrnjene po zakonu o denacionalizaciji; marsik- do med njimi gozdov nikoli prej ni niti videl in ima dru- gačne interese. Na Celjskem je vrnjenih dobrih 3 tisoč hektarjev gozdov, v postop- ku je nadaljnjih 4 tisoč hek- tarjev. To so v glavnem vele- posestva, vsaj 7 takšnih pri- merov smo zabeležili. Samo Attems ima, na primer, sko- raj 800 hektarjev, Šarič v Jurkloštru preko 500 hek- tarov. S temi gozdovi trenut- no gospodari država, ki sicer skrbi za gozdove, če se bodo vsi gozdovi vrnili,' pa bodo seveda spet nastali viški pri gozdnih delavcih. Po novem zakonu bo men- da omejeno tudi nabiranje gozdnih sadežev in zelišč. Bodo gobarji torej pregnani iz slovenskih gozdov? Zakon omejitve dopušča. Z gobarjenjem smo Slovenci v zadnjem času pretiravali in morda bo Zavod za gozdove resnično sprejel kakšne ome- jitve. Sam pa menim, da se Gozdno gospodarstvo je bilo pred leti edini kupec lesa na našem območju, danes na Celjskem območju odkupuje les kar 57 trgovcev. V glavnem so to lesna industrija, pa goz- darske in kmetijske zadruge, poleg njih pa cel kup manjših zasebnih podjetij. Vsak trgo- vec seveda določa svojo ceno. Povprečno se iglavci na našem območju končnemu potrošni- ku prodajajo po 7 tisoč tolar- jev za kubik, listavci pa med 9 in 10 tisoč tolarji za kubik. Trgovec mora od tega plačati 10 odstotkov prometnega dav- ka, če ga plačujejo vsi, je seve- da drugo vprašanje. Marže pa znašajo približno 10 odstot- kov, spet odvisno od vsakega posameznega trgovca. bo zgodilo nekaj drugega. Najbrž ne bo država tista, ki bo prepovedovala nabiranje gob ali drugih gozdnih sade- žev, temveč bodo ljudje sami uveljavi j ah lastništvo. Struktura gozdne posesti se je namreč v zadnjem času spremenila, ljudje postajajo lastniki več desetih hektarov gozdov, kot sem dejal, smo vrnili tudi posestva, ki meri- jo več sto hektarjev. Po moje gobe ne bodo prvi problem, prej bo verjetno sporna pra- vica razpolaganja z lovom. Lastniki bodo morda zahte- vali, da bodo sami dajali lov v zakup, doslej so nad tem držale roke občine. Lahko se tudi zgodi, da lastnik 200 ali 300 hektarov gozda ne bo dovolil vožnje preko svojega gozda. In če tako razmišlja- mo, lahko lastnik v svojem gozdu konec koncev omeji tudi nabiranje gob, mar ne? Ampak to bi bile že skrajno- sti in upam, da se kaj takega v naših gozdovih ne bo doga- jalo. Treba pa je vedeti, da je včasih bila lastnina gozdar- sko obdavčena, denar se je vračal v gozdove in ljudje ni- so bili tako občutljivi. Danes pa lastnina postaja vse po- membnejša, vse bolj zaščite- na, in tako je tudi z gozdovi. IRENA BAŠA novo na borzi Selitev kapitala? Piše Zdenko Podlesnik Pretekli dnevi so bili v zna- menju prazničnih dni, kar je bilo mogoče opaziti na torko- vem borznem sestanku. Kot da bi potrebovali dan ah dva, da se borzno trgovanje dvigne v običajne visoke vrtljaje, kot so bih še v petek. V petek je bilo na borzni sceni zelo ži- vahno. Vzrok je bil delno v ob- javljenem podatku o gibanju cen na drobno (»R«) v aprilu, ki je 2,1%, ter objavljenem po- datku o družbi DADAS. Tako visok »R« po besedah mnogih - makroekonomistov in vlade RS ni zaskrbljujoč, na borzno trgovanje bo pa gotovo vpU- val. Vso letošnje leto je tečaj DEM zaostajal tako je 1. 5. 94 tečaj DEM za »R« zaostal kar 1,9%. V prihodnjih dneh maja zagotovo ni pričakovati rast tečaja DEM do te mere, da bi izenačili razliko. S tega vidika se nam zdi »R« tako visok. Po- sledica na borznem trgu bo najverjetneje selitev kapitala investitorjev iz vrednostnih papirjev nominiranih v tuji valuti v tiste, ki so nominirani v SIT. V maju torej lahko pri- čakujemo večji obseg trgova- nja z delnicami kot z obvezni- cami oziroma nadaljevanje trendov iz aprila. Objava obširne informacije o otvoritveni bilanci družbe DADAS, je v petek dvignila tečaj delnice te družbe skoraj do 300.000 SIT. Mnogi investi- torji so si odahnili, toda le do torkovega sestanka. Informa- cija Ljubljanske borze, da po- trditev otvoritvene bilance še ne pomeni revidiranega poslo- Ob koncu naj povem, da smo , v CBH, d.o.o., Celje dosegli zastavljeni cilj in pred koncem i aprila zbrali v vzajemnem skladu HERMAN CELJSKI več kot 50 mio SIT. V treh me- ' secih obstoja se je vrednost, enote povečala za 11%, kar je I 'i Celjska borzna hiša sporočaj da je vrednost enote vzajem-i nega sklada HERMAN CELJ- SKI na dan 3. maj 1994 j 1.110,54 tolarja. približno dvakrat več kot je znašala uradna inflacija za' štiri mesece. vanja za preteklo leto je krep- ko vplivala na tečaj te delnice. Njena tržna vrednost je padla za 3,45% kar je največ od vseh s katerimi se je v torek trgova- lo. Od skupnega prometa ne-, kaj manj kot 3 mio DEM je promet z delnico DADAS predstavljal skoraj tretjino. Padec ne tako majhen je ponovno zabeležila delnica NIKA. Padci ostalih tečajev so bih popraznično zanemarljivi. Realiiejše trende v maju bomo lahko opredeUh še v tem tednu. Na področju trgovanja z zla- tom je bilo malo prometa, pri- bližno 1,5 kilograma. Cena za gram čistega zlata je bila na torkovem sestanku 1770,00 SIT. To je minimalni padec ce- ne, kar pa je razumljivo saj v svetovnem merilu pada tako cena zlata kot USD (dolarja). Plod naporov vseh generacij LJUBLJANA, 27. aprila (Delo) - V Cankarjevem do- mu je bila osrednja prosla- va ob dnevu upora proti okupatorju, ki jo je prvič pripravil državni zbor. Slavnostna govornica Da- nica Simšič je dejala, da je današnji čas plod naporov vseh prejšnjih generacij. Zelena luč iz Bruslja LJUBLJANA, 27. aprila (Republika) - Evropska ko- misij a v Bruslju je sprejela predlog mandata za poga- janja o pridruženem član- stvu Slovenije v Evropski imiji, je izvedela STA. Do- končno odločitev bo sprejel ministrski svet dvanajste- rice. Ne gre za uradno stališče LJUBLJANA, 28. aprila (Delo) - Zunanji minister Lojze Peterle je na novi- narski konferenci govoril o odnosih z Italijo in po- udaril, da izjav nekaterih poslancev parlamentarne večine vlada nima za urad- no napoved spreminjanja italijanske zunanje politi- ke. Po nekaterih izjavah v Italiji naj bi namreč po- novno odprli vprašanje razmejitve in izničili osrm- ski sporazum. Aprilsica inflacija LJUBLJANA, 28. aprila (Delo) - Cene so se v aprili povišale za 2,1 odstotka. To je, če izvzamemo oktobrski 2,9-odstotni skok, najvišji prirastek po lanskem janu- arju. K pospešitvi inflacije so največ pripomogle po- dražitve elektrike in go- riva. Evropsicl poslanci v Sloveniji LJUBLJANA, 29. aprila (Delo) - Člani odbora za po- litične zadeve parlamen- tarne skupščine Sveta Evrope, ki so v Slovenijo pripotovali na povabilo dr- žavnega zbora, so končali dvodnevni obisk. Slovenski predstavniki so jih opozo- rili na nekaj zadnjih izjav v Italiji o spreminjanju me- ja in razveljavitvi osimskih sporazumov. Prelclnili gladovno stavko LJUBLJANA, 29. aprila (Delo) - Šesterica protestno gladujočih je ustavila eno- mesečno stavko. Oblast je po njihovem nevredna mo- rebitnih žrtev, zato so pro- testniki ustanovili Demo- kratični forvun Slovenije, ki naj bi skrbel za razvoj demokracije. Janša ponovno osebnost meseca LJUBLJANA, 2. maja (Delo) - Janez Janša je po- novno osebnost meseca po anketi Dela, saj naj bi v mi- nulem mesecu najbolj zaz- namoval slovensko politič- no prizorišče. V političnem barometru priljubljenosti in poznavanja politikov pa je prvo mesto zasedel Jelko Kacin, sledita mu Milan Kučan in dr. Janez Dr- novšek. Št. 18 - 5. maj 1994 6 Odločitev 29- maja Reterendumska območia za ustanovitev novih občin na Ceiisiiem v Uradnem listu, ki je izšel 28. aprila, je določenih 340 re- ferendumskih območij za ustanovitev novih občin. Ob- čani se bodo na referendumu 29. maja odločali ali so za to, da se na določenem referen- dumskem območju ustanovi občina. Ponekod pa je državni zbor predvidel možnost izbora med dvema občinama, vendar to ne velja za naše območje. Da vsi občani tudi po uradni objavi referendumskih obmo- čij ne bodo zadovoljni, je jas- no, saj ponekod že grozijo z ustavnimi spori. To velja predvsem za primer Rogle, ki po odločitvi državnega zbora sodi v zreško območje in za primer območja Homec-Brdo, ki naj bi po zadnji varianti so- dilo v novo občino Nazarje. Tokrat objavljamo seznam vseh referendumskih območij za ustanovitev novih občin na našem območju. Referendumsko obniočje za ustanovitev občine Štore obse- ga naselja Draga, Kompole, Laška vas pri Štorah, Ogorevc, Pečovje, Ptožinska vas, Šent- janž nad Štorami in Štore. Ob- močje za ustanovitev občine Teharje obsega Bukovžlak, Slance, Teharje in Vrhe. Nova občina Dobrna pa naj bi obse- gala območje naselij Brdce nad Dobrno, Dobrna, Klane, Loka pri Dobrni, Lokovina, Parož, Pristova, Strmec nad Dobrno, Vinska Gorica, Vrba in Zavrh nad Dobrno. Nova občina Celje naj bi obsegala naselja Arclin, Beli Potok pri Frankolovem, Bezenškovo Bu- kovje, Bezovica, Bovše, Brdce, Brezova, Celje, Čreškova, Črešnjevec, Črešnjice, Dobro- va, Dol pod Gojko, Frankolo- vo, Gabrovec pri Dramljah, Glinsko, Globoče, Gorica pri Šmartnem, Gradišče pri Voj- niku, Homec, Hrastnik, Hre- nova, Ilovca, Ivenca, Jankova, Javomik, Jezerce pri Šmart- nem, Kanjuce, Kladnart, Ko- blek, Konjsko, Košnica pri Ce- lju, Lahovna, Landek, Lem- berg pri Novi Cerkvi, Lesko- vec, Lešje, Lindek, Lipa pri Frankolovem, Lipovec pri Škof ji vasi, Ljubečna, Loče, Lokrovec, Lopata, Male Dole, Medlog, Nova Cerkev, Nova- ke, Osenca, Otemna, Ostrožno, Pečovnik, Pepelno, Podgorje pod Čerinom, Polže, Prekorje, Pristava, Rakova Steza, Raz- delj, Razgor, Razgorce, Rove, Rožni Vrh, Runtole, Rupe, Sel- ce, Slatina v Rožni dolini, Soc- ka, Straža pri Dolu, Straža pri Novi Cerkvi, Stražica, Sveti- na, Svetli Dol, Šentjungert, Škof ja vas, Šmarjeta pri Celju, Šmartno v Rožni dolini, Šmi- klavž pri Škofji vasi, Tomaž nad Vojnikom, Tremerje, Tr- novlje pri Celju, Tmovlje pri Socki, Velika Raven, Verpete, Vine, Višnja vas, Vizore, Voj- nik, Zabukovje, Začret, Zado- brova, Zagrad, Zlateče, Zvod- no, Želče in Žepina. V območje bodoče občine Laško bi sodila naselja Belovo, Blatni Vrh, Brezno, Brstnik, Bukovca, Cumovec, Debro, Doblatina, Gabmo, Govce, Gozdec, Harje, Huda Jama, Jagoče, Jurklošter, Kladje, Klenovo, Kuretno, Laška vas, Lahomšek, Lahonmo, Lahov Graben, Laško, Leskovca, Lipni Dol, Mačkovec, Mala Breza, Male Grahovše, Marija Gradec, Marijina vas. Modric, Mrzlo Polje, Ojstro, Olešče, Padež, Paneče, Plazovje, Pož- nica, Polana, Radoblje, Reka, Rifengozd, Sedraž, Selo nad Laškim, Slivno, Spodnja Reči- ca, Stopce, Strmca, Sentru- pert, Šmihel, Šmohor, Tevče, Tovsto, Trnov Hrib, Trnovo, Trobni Dol, Trojno, Udmat, Velike Gorelce, Velike Gra- hovše, Vrh nad Laškim, Zgor- nja Rečica in Žigon. V občino Rimske Toplice bi sodila nase- lja Brodnice, Brstovnica, Dol pri Laškem, Globoko, Gračni- ca, Konc, Laziše, Lože, Loka- vec, Povčeno, Rimske Toplice, Senožete, Sevce, Strensko, Škofce, Vodiško in Zabrež. V bodočo občino Radeče pa naj bi sodila naselja Brunška Gk)ra, Brunk, Čimemo, Dobra- va, Goreljce, Hotemež, Jagnje- nica, Jelovo, Loška Gora, Log pri Vrhovem, Močilno, Njivice, Obrežje pri Zidanem Mostu, Počakovo, Prapretno, Radeče, Rudna vas. Stari Dvor, Suha- dol, Svibno, Širje, Veliko Sir- je, Vrhovo, Zagrad, Zavrate, Zidani Most in Zebnik. Referendumsko območje za ustanovitev občine Mozirje obsega naslednja območja na- selij: Brezje, Lepa Njiva, Lju- bija. Loke pri Mozirju, Mozir- je, Radegunda in Šmihel nad Mozirjem. Pod območje občine Nazarje naj bi spadala nasled- nja naselja: Čreta pri Kokar- jah, Dobletina, Dobrovlje pri Mozirju, Homec-Brdo, Kokar- je, Lačja vas, Nazarje, Potok, Prihova, Pusto polje, Rovt pod Menino, Spodnje Kraše, Šmartno ob Dreti, Volog, Za- vodice in Žlabor. Referendum- sko območje občine Gornji Grad obsega: Bočno, Dol, Florjan pri Gornjem Gradu, Gornji Grad, Lenart pri Gor- njem gradu, Šmiklavž in Tiro- sek. Referendumsko območje za ustanovitev občine Luče ob Savinji obsega: Konjski Vrh, Krnico, Luče, Podvezo, Pod- volovljek, Raduho in Strmec. Referendumsko območje obči- ne Ljubno ob Savinji obsega: Juvanje, Ljubno ob Savinji, Melise, Okonina, Planina, Pri- mož pri Ljubnem, Radmirje, Savina in Ter. Referendumsko območje za ustanovitev občine Solčava obsega: Logarsko do- lino, Podolševo, Robanov kot in Solčavo. Območje občine Rečica ob Savinji pa obsega kraje: Dol-Suha, Grušovlje, Nizka, Poljane, Rečica ob Sa- vinji, Spodnja Rečica, Spodnje Pobrežje, Šentjanž, Trnovec, Varpolje in Zgornje Pobrežje. V referendimisko območje občine Slovenske Konjice spa- dajo naselja: Bezina, Blato, Brdo, Breg pri Konjicah, Brez- je pri Ločah, Dobrava pri Ko- njicah, Dobmež, Draža vas, Gabrovlje, Gabrovnik, Jernej pri Ločah, Kamna gora, Ko- lačno. Konjiška vas, Kraberk, Licenca, Nova vas pri Konji- cah, Petelinjek, Podpeč ob Dravinji, Polene, Prežigal, Preloge pri Konjicah, Selški Vrh, Slovenske Konjice, Sojek, Spodnja Pristava, Spodnje Laže, Spodnje Preloge, Stare Slemene, Strtenik, Škalce, Skedenj, Špitalič pri Sloven- skih Konjicah, Tepanjski Vrh, Tolsti Vrh, Vešenik, Zbelovo, Zbelovska gora, Zeče, Zgornja Pristava, Zgornje Laže in Žiče. Referendimisko območje obči- ne Loče obsega naslednja ob- močja: Klokočovnik, Koble, Kravjek, Lipoglav, Loče pri Poljčanah, Mali Breg, Mlače, Ostrožno pri Ponikvi - del, Pe- noje, Podob in Suhadol. Tepa- nje obsega: Novo Tepanje, Pe- rovec, Pobrežje, Spodnje Gru- šovje, Tepanje in Zgornje Gru- šovje. Stranice obsegajo: Bu- kovlje pri Stranicah, Križevec in Stranice. Vitanje obsegajo: Brezen, Hudinjo, Ljubnico, Pako - del, Spodnji Dolič, Ste- nico in Vitanje. Referendum- sko območje občine Zreče pa obsega naslednja naselja: Be- zovje nad Zrečami, Boharina, Črešnova, Dobrovlje, Gorenje pri Zrečah, Gračič, Koroška vas, Loška gora, Osredek, Pa- deški vrh. Planina pri Pohorju, Radana vas, Resnik, Rogla, Skomarje, Zlakova in Zreče. Referendumsko območje nove občine Šentjur pri Celju obsega naselja: Bezovje pri Šentjurju, Botričnica, Brezje ob Slomu, Cerovec, Čmolica, Goričica, Grobelno - del, Hru- ševec, Jakob pri Šentjurju, Jazbin Vrh, Kalobje, Kameno, Kostrivnica, Krajnčica, Lo- karje, Osredek, Planinca, Pod- grad, Podlešje, Primož pri Šentjurju, Proseniško, Repno, Rifnik, Sotensko pod Kalob- jem, Stopče, Šentjur, Šibenik, Tratna pri Grobelnem, Tmo, Trška Gorca, Vodice pri Ka- lobju, Vodruž, Vrbno in Zlate- če pri Šentjurju. Referendum- sko območje občine Ponikva obsega naselja: Bobovo pri Po- nikvi, Boletina, Dobovec pri Ponikvi, Dolga Gora, Hotunje, Luterje, Okrog, Ostrožno pri Ponikvi - del, Podgaj, Ponikva, Ponkvica, Slatina pri Ponikvi, Srževica, Uniše, Žagaj pri Po- nikvi in Zgornje Selce. Refe- rendumsko območje občine Drami je obsega naselja: Dramlje, Grušče, Jarmovec, Jazbine, Laze pri Dramljah, Marija Dobje, Pletovarje, Raz- bor, Spodnje Slemene, Straža na gori, Svetelka, Šedina, Tr- novec pri Dramljah, Vodule, Zgornje Slemene in Zlog pod Uršulo. Referendumsko ob- močje občine Planina obsega naselja: Brdo, Doropolje, Go- lobinjek pri Planini, Hmšovje, Loke pri Planini, Planina pri Sevnici, Planinska vas. Pla- ninski vrh. Podlog pod Bohor- jem, Podpeč nad Marofom, Podpeč pri Šentvidu, Podvine, Prapretno, Šentvid pri Plani- ni, Tajhte, Vejice in Visoče. Območje za ustanovitev obči- ne Dobje obsega naselja: Brez- je pri Dobjem, Dobje pri Pla- nini, Gorica pri Dobjem, Je- zerce pri Dobjem, Lažiše, Pre- sečno, Ravno, Repuš, Slatina pri Dobjem, Suho, Škamice, Večje Brdo in Završe pri Dob- jem. Območje za ustanovitev občine Slivnica pa obsega: Bu- kovje pri Slivnici, Dobje pri Lesičnem, Dobrina, Drobin- sko. Gorica pri Slivnici, Hrastje, Javorje, Jelce, Košni- ca, Krivica, Loka pri Žusmu, Lopaca, Paridol, Rakitovec, Sele, Slivnica pri Celju, Stra- ška gorca, Tratna ob Voglajni, Turno, Vezovje, Vodice pri Slivnici, Voduce, Voglajna in Žegar. Območje za ustanovitev ob- čine Bistrica ob Sotli obsega naselja: Bistrica ob Sotli, Črešnjevec ob Bistrici, Dek- manca, Hrastje ob Bistrici, Križan Vrh, Kunšperk, Ples, Polje pri Bistrici, Srebrnik, Trebče in Žagaj. Območje bo- doče občine Kozje obsega na- selja: Buče, Gorjance, Gradiš- če, Ješovec pri Kozjem, Kozje, Ortnice, Osredek pri Podsredi, Podsreda, Poklek pri Podsre- di, Vetmik, Vojsko, Vrenska gorca, Zdole in Zeče pri Bu- čah. Območje za ustanovitev občine Lesično obsega naselja: Bistrica, Dobležiče, Drensko rebro, Gubno, Klake, Zagorje, Lesično, Pilštanj, Pristava pri Lesičnem in Topolovo. Ob- močje občine Podčetrtek ima naselja: Brezovec pri Polju, Cmereška Gorca, Golobinjek ob Sotli, Gostinca, Imeno, Imenska Gorca, Jerčin, Last- nic, Nezbiše, Pecelj, Podčetr- tek, Polje ob Sotli, Prelasko, Pristava pri Mestinju, Rogin- ska Gorca, Rudnica, Sedlarje- vo, Sela, Slake, Sodna vas, So- pote, Sv. Ema, Verače, Vidovi- ca, Virštanj in Vonarje. Ob- močje za ustanovitev občine Rogaška Slatina obsega na- slednja območja naselij: Bre- stovec, Brezje pri Podplatu, Cerovec pod Bočem, Ceste, Čača vas, Drevenik, Gabrce, Gabrovec pri Kostrivnici, Gradiški Dol, Irje, Kačji Dol, Kamence, Kamna Gorca, Male Rodne, Nimno, Plat, Podplat, Podtum, Pristavica, Pmek, Rajnkovec, Ratanska vas, Rja- vica. Rogaška Slatina, Spod- nja Kostrivnica, Spodnje Se- čovo, Spodnje Negonje, Spod- nji Gabmik, Strmec pri Sv. Florijanu, Sv. Florijan, Teka- čevo, Topole, Tržišče, Tunco- vec, Velike Rodne, Vinec, Ža- gaj pod Bočem, Zgornja Ko- strivnica, Zgornje Negonje, Zgornje Sečovo in Zgornji Ga- bmik. Območje za ustanovitev občine Šmarje pri Jelšah pa obsega naslednja območja na- selij: Babna Gora, Babna Br- da, Babna Reka, Beli Potok pri Lembergu, Belo, Bezgovica, Bobovo pri Šmarju, Bodi'ež, Bodrišna vas, Brecljevo, Brez- je pri Lekmarju, Bukovje v Babni gori, Cerovec pri Šmarju, Dol pri Šmarju, Dol pri Pristavi, Dragomilo, Dvor, Gaj, Globoko pri Šmarju, Gor- nja vas. Grlice, Grobelce, Gro- belno - del, Hajnsko, Jazbine, Jerovska vas, Ješovec pri Šmarju, Kamenik, Konuško, Koretno, Korpule, Kristan Vrh, Krtince, Laše, Lekmarje, Lemberg pri Šmarju, Lipovec, Mala Pristava, Mestinje, Mo- čle. Nova vas pri Šmarju, Ore- hovec, Pečica, Pijovci, Plati- novec, Polžanska Gorca, Pol- žanska vas, Predel, Predenca, Preloge pri Šmarju, Pustike, Rakovec, Senovica, Sladka Gora, Sotensko pri Šmarju, Spodnja Ponkvica, Spodnje Mestinje, Spodnje Selce, Spodnje Tinsko, Stranje, Str- tenica, Šentvid pri Grobel- nem, Serovo, Škofija, Šmarje pri Jelšah, Topolovec, Vinski Vrh pri Slivnici, Vinski Vrh pri Šmarju, Vodenovo, Vrh, Vršna vas, Zadrže, Zastranje, Završe pri Grobelnem, Zgor- nje Tinsko, Zibika in Zibiška vas. — Referendumsko območje za ustanovitev občine Velenje ob- sega naslednja območja: Ar- nače, Bevče, Hrastovec, Kav- če, Laze, Ložnica, Lopatnik pri Velenju, Paski Kozjak, Pa- ka pri Velenju, Plešivec, Pod- gorje, Podkraj pri Velenju, Si- lova, Šenbric, Skale, Škalske Cirkovce, Šmartinske Cirkov- ce in Velenje. Referendumsko območje občine Šoštanj obse- ga naselja: Bele Vode, Druž- mirje, Florjan, Gaberke, Lo- kovica. Ravne, Skomo pri Šo- štanju, Šentvid pri Zavodnju, Šoštanj, Topolšica in Zavod- nje. Referendumsko območje občine Šmartno ob Paki pa obsega: Gavce, Gorenje, Mali Vrh, Paško vas, Podgoro, Reči- co ob Paki, Skomo, Slatino, Šmartno ob Paki in Veliki Vrh. Referendumsko območje za ustanovitev občine Žalec ob- sega naslednja območja nase- lij: Galicija, Gotovlje, Hramše, Ložnica pri Žalcu, Pemovo, Podkraj, Pod vin, Ponikva pri Žalcu, Studence, Velika Pire- šica, Vrbje, Zavrh pri Galiciji, Žalec in Železno. Referen- dumsko območje občine Griže obsega: Griže, Migojnice, Pon- grac in Zabukovico. Območje občine Prebold obsega: Dole- njo vas, Kapljo vas, Latkovo vas, Marija Reko, Matke, Pre- bold, Sv. Lovrenc in Šešče pri Preboldu. Območje za ustano- vitev občine Šempeter v Sa- vinjski dolini obsega nasled- nja območja: Dobrtešo vas. Kale, Podlog v Savinjski doli- ni. Spodnje Grušovlje, Spod- nje Roje, Šempeter v Savinjski dolini. Zalog pri Šempetm, Zgomje Gmšovlje in Zgornje Roje. Območje občine Polzela: Andraž nad Polzelo, Breg pri Polzeli, Dobrič, Ločica ob Sa- vinji, Orova vas, Podvin pri Polzeli, Polzela in Založe. Ob- čina Braslovče obsega: Bra- slovče, Dobrovlje, Glinje, Ka- mence, Letuš, Male, Parižlje, Podgorje pri Letušu, Podvrh, Poljče, Preserje, Rakovlje, Spodnje Gorče, Topovlje in Zgomje Gorče. Območje za ustanovitev občine Vransko obsega naslednja naselja: Bro- de, Ceplje, Čreta, Jeronim, Li- movce, Ločica pri Vranskem, Prapreče, Prekopa, Selo pri Vranskem, Stopnik, Tešova, Vologa, Vransko, Zahomce, Zajasovnik - del in Zaplanina. Območje občine Petrovče ob- sega naselja: Arja vas, Dobriša vas, Drešinja vas. Leveč, Mala Pirešica, Novo Celje, Petrovče, Ruše in Zaloška Gorca. Ob- močje za ustanovitev občine Liboje obsega naselja: Bmica, Kasaze in Liboje. Občina Go- milsko naj bi obsegala: Gomil- sko. Grajsko vas, Orlo vas, Šentmpert, Šmatevž, Tmavo in Zakl. Območje občine Vin- ska Gora: Čmovo, Janškovo selo, Lipje, Lopatnik, Pirešica, Prelsko in Vinsko Goro. Ob- močje občine Tabor pa: Črni Vrh, Kaplo, Loke, Miklavž pri Tabom, Ojstriško vas, Pondor in Tabor. Kako učinkovito naložiti svoj denar? Kupite komercialni zapis Kompas Consulting d.d.! 4% letni donos (v DEM)!! Pooblaščeni prodajalci: Kompas Celje d.d., Glavni trg 1, Celje (tel. 063/27-403; 27-413) Kompas Fintrade d.d., Pražakova 4, Ljubljana (tel. 061/1329-215) Kmetijska zadruga Vransko z.o.o. Vransko 59, 63305 Vransko objavlja prosto delovno mesto trgovinskega poslovodje Pogoji: - srednja izobrazba smeri trgovinski poslovodja - vozniški izpit B kategorije - 3 leta delovnih izkušenj - izpit za delo z viličarjem - poznavanje osnov dela z računalnikom Delovno razmerje bomo s kandidatom sklenili za nedoločen čas. Poskusno delo bo trajalo 3 mesece. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi- dati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Hmezad - Kmetijska zadruga Vransko z.o.o. Vransko, Vran- sko 59, 63305 Vransko. Dodatna pojasnila lahko kandidati dobijo po telefonu (063) 725-008. PO SVETU Zmagovalec verjetno Mandela PRETORIA, 2. maja (Dnevnik) - Čeprav je štetje glasov po prvih večstran- karskih nerasnih volitvah v Južnoafriški republiki zelo počasno, je že znano, da bo verjetno zmagal Afriški nacionalni kongres Nelsona Mandele, ki je skupno zbral skoraj dve tretjini glasov. Belska na- cionalna stranka je po do- slej zbranih podatkih pre- jela pribUžno četrtino glasov. Na vrsti ie Brčko SARAJEVO, BEO- GRAD, 2. maja (Republika) - Srbske in muslimanske enote selijo svoje enote proti strateško pomembne- mu mestu Brčko. Sarajev- ski radio je poročal, da se pri Brčkem zbira največja koncentracija bojnega po- tenciala od začetka vojne. Nekateri že pozivajo OZN, naj mesto na severu Bosne razglasijo za varnostno ob- močje. Irci tretjič zapored DUBLIN, 2. maja (Delo) - Na tekmovanju za Pesem Evrovizije so irski pred- stavniki z balado Rock'n- 'roU Kids slavili že tretjo zmago zapored. Slovenija letos zaradi slabe lanske uvrstitve ni smela sodelo- vati, ponovno pa se bo za Pesem Evrovizije potego- vala prihodnje leto. Mednarodna skupina na delu SARAJEVO, 29. aprila (Delo) - Na Palah pri Sara- jevu so se mudili člani mednarodne kontaktne skupine, v kateri so trije Američani, po dva Britan- ca in Francoza ter Nemec in Rus. Kot se je izvedelo, so se sestali z voditeljem bosanskih Srbov Radova- nom Karadžičem in zuna- njim ministrom samozvane Republike srbske Aleksom Buho, nato pa še s predsed- nikom BiH Alijo Izetbego- vičem. Če bodo v pogovorih s sprtimi stranmi v BiH do- segli napredek, bodo lahko začeli člani mednarodne skupine že prihodnji teden razpravljati o skupni poli- tiki v zvezi z Bosno in po- stopnem ukinjanju sankcij zoper ZRJ. Spasičeva >»odkritja« BEOGRAD, 29. aprila (Večer) - Upokojeni proti- obveščevalec Božidar Spa- sič, ki se je hvalil, da je imel odločilno vlogo pri ru- šenju Janeza Janše, se je vnovič oglasil. Sedaj odkri- va, da so Američani oskr- bovali Mushmane s krvjo za ranjence, ki je bila oku- žena z virusom aidsa. To odkritje naj bi izzvalo pre- plah v samem vrhu ameri- ške administracije, doslej pa naj bi bilo že 24 Musli- manov okuženih z aidsom. Po Spasiču naj bi Izetbego- vič in Silajdžič izsiljevala Američane in Nato, češ da bosta objavila podatke, če Nato ne objavi ultimata Srbom zaradi napada na Goražde. Št. 18 - 5. maj 1994 7 Včeraj Grčija, danes Gorenjsiia. jutri... Jože Hrastnik med Žalcem, Zabukovico ter evropskimi cilji Priljubljenega Izletnikovega voznika Jožeta Hrastnika, ki ga predstavljamo kot tretje- uvrščenega v akciji Osebnost meseca aprila (Antona Rateja in Vinka Skaleta smo namreč že predstavili) zadnje dni spet ni bilo doma. Z njim nam je uspelo srečanje šele v torek zjutraj, pred novo avtobusno vožnjo. Ponoči, četrt čez eno, je srečno pripeljal iz Ancone, Italije, ob pol osmih zjutraj pa so v njegovem avtobusu že se- deli celjski srednješolci... Preden je znova sedel za av- tobusni volan, proti arboretu- mu v Volčjem potoku, smo spoznali njegove zadnje vtise. Za njim je prvomajsko potova- nje s celjskimi turisti, ki so, na poti čez Ancono, uživali lepote sončne Grčije. Jože Hrastnik jih je varno pripeljal vse do Delfov, Meteore in Soluna ter nazaj. Toplo je bilo, zato so si lahko privoščili kratke rokave. Povprašal sem ga ali ve čemu ga njegovi potniki tako cenijo, pa ni vedel pravega odgovora. Gre pač za njegovo vsakdanje delo, ki mu leži ter ga opravlja s posebno vestnostjo ter odgo- vornostjo. Jože jih je doslej povsod varno pripeljal na cilj ter nazaj domov, pa naj bo to po celjski okolici ah po odda- ljenih evropskih državah. Do- slej ni imel še nobene promet- ne nezgode. Povsod premaguje razdalje] in odkar Slovenci množično odkrivajo lepote Španije, je vehko tudi tam. V državah, kjer so turistični avtobusi pri- ljubljena tarča lokalnih nepri- dipravov, je na avtobus pose- bej pozoren, zato še ni doslej nikomur nič izginilo. Turisti pa se vseeno vrnejo včasih s kakšno grenko izkušnjo, zla- sti s pocestnimi menjalci de- narja. Ponekod je veliko ra- zhčnih vrst mafije, ugotavlja priljubljeni avtobusni voznik. Lani je kar dva meseca preži- vel v Romuniji, kjer so naši turisti odkrili čmomorska ko- pališča. Včasih ima na evropskih po- teh vendar toliko časa in mož- nosti, da lahko skupaj s potni- ki vidi kaj lepega. Tam kjer so najlepše znamenitosti, je tudi največ prometa, zato so velike težave s parkiranjem. Med vsem kar mu je doslej uspelo videti, se mu je najbolj vtisnil v spomin katalonski Montser- rat, romarska cerkev med ska- lami, všeč pa mu je tudi grška Meteora, s samostemi na ska- lah veUčastnih oblik. Tam je bil že velikokrat, ne le med zadnjimi prazniki. Mogoče bo moral tja letos znova, morda drugo leto, odvisno kam si za- želijo njegovi potniki. Jože Hrastnik pa je prav ta- ko rad na svojih rednih lokal- nih avtobusnih progah, med Zabukovico proti Štoram ozi- roma v Velenje. V svojih do- mačih krajih, saj je doma naj- lepše. Vselej kadar se vrne, ga doma, v žalskem bloku, priča- kujejo žena Biserka, hči Suza- na ter sin Aleš, osnovnošolca. Vehkokrat so vsak zase, loče- ni, zato se rcizveselijo vsakega povratka. Vsi skupaj se radi napotijo na lepo Svetino, k Jo- žetovi sestri. Svetina, Jožetov rojstni kraj, mu je seveda po- sebno pri srcu. Od tam je poto- val z avtobusom v šolo in že takrat ga je zamikal avtobusni volan. Zdaj ga že petnajst let upravlja za družinski vsakda- nji kruh. Odločil se je za težav- no delo, ki pa ga opravlja z ve- likim veseljem. Največ kilometrov zabeleži od maja do konca avgusta, ko obrede s turisti vso Evropo. Le kje je danes? Morda kje pri Za- bukovici, na Iberskem poloto- ku, na Balkanu, v Srednji aU' Severni Evropi... Pa srečno _ pot nazaj, kjerkoU je že. BRANE JERANKO Jože Hrastnik - ponoči je pripeljal iz Grčije, zjutraj pa naprej v Volčji potok. PRODAJA POSLOVNO-PROIZVODNIH PROSTOROV 1. CELJE-LAVA 7 Poslovni prostori - pisarne, v IV. nadstropju poslovnega objekta, v skupni velikosti 922 m^. Možna prodaja tudi po delih. 2. CELJE - LAVA 7 Proizvodno delavniški prostori so pritlični, namenjeni drobni obrti in storitveni dejavnosti. Na voljo so naslednji prostori: - prostor št. 5, velikost 133.15m^ - prostor št. 8, velikost 92.40 - prostor št. 10, velikost 190.90 Prostori so takoj vseljivi. 3. LJUBLJANA-SAVLJE 89 Poslovni prostori so v III. nadstropju poslovne zgradbe, v veli- kosti 170m^. Prostori so takoj vseljivi. 4. LJUBLJANA-SLOVENČEVA 15 Proizvodno skladiščni prostori, velikost 208m2. Objektu pri- pada tudi zemljišče v velikosti 1.275m^, prostori so takoj vseljivi. 5. LJUBLJANA - BRATISLAVSKA CESTA Zazidljivo stavbno zemljišče v velikosti 23.000 m^, ki je name- njeno gradnji proizvodnih, skladiščnih, trgovskih ali servisnih objektov. Najmanjša kvadratura zemljišča je 3000 m^. UGODNE CENE IN UGODNI PLAČILNI POGOJI Z MOŽ- NOSTJO KREDITIRANJA. Informacije in prodaja: SKB - NEPREMIČNINE & LEASING D.O.O., Slovenska 54, 61000 Ljubljana, telefon (061) 313-468, (061) 313-231. fax (061) 1321-202. _ Osebnost meseca Anton Ratei obranil že osvojeni naslov osebnosti meseca Ko smo v ponedeljek zjutraj preštevali v redakciji še zadnje glasove, prispele s kuponi iz Novega tednika, in tiste, ki ste jih prispevali poslušalci Radia Celje, smo bili nemalo prese- nečeni, saj je veliko glasovnic prispelo prav v zadnjem ted- nu. Ko bi ves mesec tako prid- no sodelovali, bi bil morda tu- di končni izid za koga še dru- gačen. Kakorkoh že, s 86 glasovi je obranil že pred meseci osvoje- ni naslov osebnosti meseca bolniški kurat Anton Ratej. Na sohdnem in po našem mne- nju tudi več kot zasluženem drugem mestu je pristal s 56 glasovi Vinko Skale, fotograf, ki je prav v zadnjem času pre- jel mnogo mednarodnih priz- nanj za svoje fotografije. Tret- je mesto pa je zasedel šofer Izletnikovega avtobusa Jožef Hrastnik. Pred nadaljnjim glasova- njem za osebnost meseca bi vas radi opozorih na nekatere pomanjkljivosti, ki se pojav- ljajo v zadnjem času. Namreč, ime osebnosti, za katero glasu- jete, mora biti čitljivo izpisano z imenom in priimkom. To še zlasti velja za poslušalce, ki glasujejo preko Radia Celje. Tudi glasovalni kupon mora biti izpolnjen tako, kot je za- stavljen, z vašim podpisom na koncu. V bodoče ne bomo več upoštevah kuponov, na kate- rih bodo glasovalci podpisani le kot, na primer, hvaležni bol- nik, učenka, pacientka in po- dobno. Izmed prispelih kuponov iz Novega tednika smo izžrebah naslednjih pet bralcev: Jožico CVETKOVIČ, Zabukovica 87 c. Griže; Ireno KUNE J, Za- grad 130, Celje; Katarino OREL, Muzejski trg 4, Celje; Lidijo TOPLIŠEK, Huda jama 3, Laško in Zlatka PRELOŽ- NIKA iz Trubarjeve 53/a, Ce- lje. Izmed poslušalcev, ki so glasovali na Radiu Celje, pa smo izžrebali: Zvonka AR- ZENŠKA iz Marija Gradca 11, Laško; Klavdijo OJSTERŠEK iz Bukovžlaka 84, Teharje; Ir- mo KOŠTOMAJ iz Prežihove 1, Žalec, Slavka KAMENIKA iz Ljubljanske 33, Celje, in Zinko PILIH iz Lahomna 3, Laško. Vsem izžrebancem iskreno čestitamo in se zahvaljujemo za sodelovanje v naši akciji, nagrado, majico in kapo NT&RC, pa boste v naslednjih dneh prejeU po pošti. Zdaj pa že čakamo prve kupone za osebnost meseca maja. OSEBNOST APRILA 1. Anton Ratej, duhovnik, bolniški kurat, za pomoč ljudem v stiski. 86 glasov 2, Vinko Skale, fotograf, za mednarodno priznane fotografije. 56 glasov 3. Jožef Hrastnik, šofer Izletnikovega avtobusa, za prijaznost, vzornost in točnost. 42 glasov 4. Tone Domik, šofer Izletnikovega avtobusa, za prijaznost, poštenost, ustreiljivost. 25 glasov 4. Vinko Lavrinc, predsednik Strelske družine Laško za uspešne rezultate pri strelskem športu. 25 glasov 6. Jelko Vidmar, dobrotnik, za pomoč socialno ogroženim družinam. 21 glasov 7. Dr. Janez Tasič, zdravnik, kardiolog, za večletno uspešno delo v Koronarnem klubu Celje. 16 glasov 7. Boštjan Strošek, rokometni vratar, za izvrstne obrambe. 16 glasov 9. Mirko-Fric Krojne, predsednik Kinološkega društva Celje, za zasluge na področju kinologije na Celjskem. _ 11 glasov 10.Marjeta Martinšek, ravnateljica Dijaškega doma Celje, za uspešno in plodno delo z mladina. 8 glasov 10. Rolando Pušnik, rokometni vratar, za dobre obrambe. 8 glasov Prvim trem v aprilu sledijo: s 7 glasovi Stane Veniger in Boris Jagodic, s 6 Magda Podbevšek in dr. Peter Lipovšek, s 5 Borut Alujevič in dr. Ivan Alif, 4 glasove sta prejela Maks Sikovec in Štefan Žvižej, po 3 Dušan Gregi, Slavko Sotlar, dr. Kramžar in dr. Milan Zuntar, 2 glasova so prejeli Darja Reichman, dr. Rado Pilih, dr. Slavko Peterlin, Marjeta Pukl, Ana Pusar- Jerič, dr. Darja Gašperlin-Dovnik, Cvetka Špiljar, dr. Hrušo- var in ekipa Komunale, po 1 glas pa: Andreja Rihter, prof. Bo- žena Orožen, Edo Kužner, Jože Horvat, Bojan Pustovrh, Miran Rauter, dr. Janez Cvim, dr. VUibald Vengust, dr. Nuša Čede, dr. Matija Jurkovič, dr. Arsen Janič, dr. Jovan Dordže- vič, dr. Janez Vrhovec, Betka Šuhel, Anica Bregar in Helena Klemen. Izven konkurence pa sta 5 glasov prejela tudi naš fotoreporter Edi Masnec in enega Klavdija Tumšek. Št. 18 - 5. maj 1994 8 Pet let gralskih poletnih prireditev Mali Jubilej vztrajanja na otJIlčnostI v Laškem Letos je Laško vstopilo v pe- to leto organiziranja poletnih grajskih prireditev z veliko mero izkušenj in spoznanja, da je dosedanje vztrajanje pri oblikovanju visoko kakovost- nega programa dobilo potrdi- tev tudi v občinstvu. Peto, jubilejno leto bo v zna- menju imenitnih izvajalcev iz glasbene in dramske umetno- sti. Že 17. junija bo nastopil ljubljanski godalni orkester Camerata Labacensis, ki ga sestavljajo diplomanti ljub- ljanske Akademije za glasbo. Izvajali bodo dela Corellija, Globokarja, Bartoka, prisluh- nili pa bomo tudi krstni izved- bi dela slovenskega skladate- lja in dirigenta Jožeta Privška. Ansamblu bo dirigiral Madžar Ferenz Damosy von Szita, so- lista pa bosta gosta Vinko Glo- bokar in Stanko Amold. Polona Vetrih, odlična slo- venska dramska igralka bo nastopila 8. julija z znanim de- lom Alda Nicolaja Blagi po- -kojnife, dragi možje v režiji Borisa Kobala s songi pesnika Milana Dekleve in v glasbeni opremi Aleša Kersnika. Polo- na Vetrih ima dve diplomi: ena je z ljubljanske AGRFTV, dru- go je pridobila na Akademiji za dramsko lunetnost v Lon- donu. Njena uspešnica so prav štiri vdove v omenjenem Nico- lajevem delu, ki ga izvaja že štiri leta. Godalni sekstet Ziirich, bo z deli Kreka, Brahmsa in Čaj- kovskega nastopil 19. avgusta. Ansambel je ustanovil vioh- nist Primož Novšak, učenec Igorja Ozima v Kolnu. S svo- jim godalnim sekstetom gostu- je po vsem svetu. Koncertne sporede bogati z deli sloven- skih skladateljev. Zaključek sezone bo pripa- dal Ljubljanskim madrigali- stom z dirigentom Matjažem Ščekom. Nastopih bodo 2. sep- tembra, tudi z noviteto skla- datelja Lojzeta Lebiča in tako počastili tudi njegov osebni življenjski jubilej. Ljubljanski madrigaUsti so z dosedanjimi, tudi mednarodnimi nastopi, kjer so si prislužili prenekate- ro nagrado, potrdili svoj sloves v slovenskem in mednarodnem zborovskem petju. Laško vstopa v peto leto po- letnih grajskih prireditev z op- timizmom, svojim stalnim ob- činstvom, ki prihaja iz vse Slo- venije in visoko kakovostnim programom. DRAGO MEDVED Razstava Petra Černeta V Kulturnem centru Ivana Napotnika v Velenju pravkar poteka razstava kiparja Petra Cemeta, ki predstavlja večje število svojih plastik izdelanih v glini. Peter Čeme se je rodil v zgodnjih tridesetih letih, ki- parstvo je študiral na Akade- miji za likovno lunetnost v Ljubljani med leti 1950 in 1955. Zatem je nadaljeval štu- dij na specialki pri prof. Bori- su Kahnu. Različne štipendije pa so mu tudi omogočile izpo- polnjevanje v Franciji, Veliki Britaniji, Holandiji ter ItaUji. Čeme je od šestdesetih let na- prej pripravil veliko število razstav na katerih, se je pred- stavljal kot umetnik z zaklju- čenimi ciklusi. V vseh teh letih: je prejel tudi vrsto priznanj in nagrad. _____ Tudi' na razstavi v Velenju predstavlja določen in kon- ceptualno zaključen cikel. Av- tor ga je izdelal v času od leta 1986 pa do 1993, torej gre za njegove najnovejše izdelke. Posebnosti, ki jih nosijo, je mogoče strniti v nekaj ključ- nih dejavnikov. Predvsem gre za srednje velike plastike, iz- delane iz žgane gline. Kipar je oblikoval material v zaobljene organske forme, ki v končni fazi prinašajo prav nenavadne rezultate. V njih je namreč mogoče razbrati značilnosti tako človeških kot tudi žival- skih figur, ter posameznosti značilne za rastlinski svet. S sestavljanjem vseh teh ele- - mentov, mu je uspelo zgraditi. plastike z izrazito fantazijsko vsebino, ki spominjajo na pravljična bitja in celo majhne monstmme. Kljub vsej nena- vadnosti in nadrealni zasnovi, so Čemetove plastike, poleg same domišljijske razgibano- sti celovito zastavljene, ozna- čuje jih pretehtana in lirična organizacija pri zdmževanju posameznih detajlov, ki jo še dopolnjuje z mehkimi nanosi barv, katere se gibljejo v spek- tru modre in zelene. Razvidno je, da se je umetnik zgledoval tudi pri virih ljudskega izroči- la, predvsem pri rabi raznih omamentalnih okraskov kot tudi fantazijskih motivov, ka- tere je uspešno vključil v vse- bino svoje umetnosti, ter jo ta- ko na svojevrsten način po- živil, BORIS GORUPlC Reverence harlekinoviii plesalcev In gostov ob Mednarodnem dnevu plesa 29. aprila smo v Sloveniji drugič zabe- ležiti mednarodni dan plesa. To je dan, ko je nekomu iz svetovne druščine umet- niškega plesa ponujena priložnost, da svetovni javnosti sporoči svojo poslani- co. Letošnjo je napisala kitajska ustvar- jalka in pedagoginja Ailian Dai. Njeno sporočilo svetu bomo prebrali v ponede- ljek, 9. maja 1994, ob 20. uri v dvorani Narodnega doma, ko bo v počastitev dneva plesa že četrta prireditev z naslo- vom »Reverence«. Osnovni smoter vseh Reverencev je predstavitev plesnih solistov in manjših skupin - s poudarkom na lastni ustvarjal- nosti. Posebnost tokratnega Reverenca bodo nastopi nekaterih plesno profesi- onalno se šolajočih Celjanov ter premier- no odplesan »Ples lotosov« koreografinje Ailin Dai, letošnje avtorice svetovne po- slanice. Ob dnevu plesa sem zaprosila celjske »amsterdamske plesne zdomce«, da spre- govorijo o sebi in plesu po enem letu šolanja na Nizozemskem. Estela Žutič razmišlja takole: »Jeseni življenje v naravi počasi zami- ra, jaz pa sem lani v tem letnem času videla le nov začetek. Z velikim entuzi- azmom in ljubeznijo sem začela segati po novem znanju na amsterdamski visoki šoli, daleč od vsega, kar mi je poprej dajalo oporo in me vodilo skozi življenje. Mogoče je bil ravno ta novi svet brez trdnih tal pod nogami, a z vznemirljivimi višavami nad glavo, razlog, da sem se iz dneva v dan počutila vedno bolj plesalko in ne več - človeka. Zdaj je pomlad in zdaj mi je jasno, da je popolno predajanje plesu - zmota. Umetnik, pa čeprav plesalec, mora biti najprej človek, ki se zjutraj včasih zaleti v kopalnična vrata, ki po cel dan preleži v postelji in bere pravljice, ki zvečer za- spi pred televizorjem. Inspiracija ne leži na sredi studia, am- pak zunaj njega, v vsakdanjem živ- ljenju.« Ksenija Steblovnik pa razmišlja ta- kole: »Ples me je popolnoma osvojil, ustvar- janje z gibi je nekaj čudovitega. Doživ- ljam ga kot del svojega življenja, skušam mu prisluhniti. Omogoča mi, da sem za- čela svet dojemati drugače, hkrati pa se približati ljudem in seveda sama sebi. Vsak trenutek je želja po preizkušanju in odkrivanju neznanega, še ne občutnega. Ob plesu postajam zrelejša, močnejša in samozavestna. Ples živi v meni!« ANA VOVK PEZDIR Prizori iz Kristusovega življenja Grafični muzej v Rogaški Slatini še do 6. junija predstavlja obsežno razstavo z naslovom Krščanski pasijon. Gre za zbirko, ki jo je poleg ostalih zdravilišču poklonil Kurt Miiller, grafična dela pa so nastala od 16. do 19. stoletja. Vse do devetnajstega stoletja, ko so v likovni umetnosti začele prevladovati posvetne teme, so bili motivi iz Kristuso- vega življenja ključni prizori v okviru krščanskega slikarstva in kiparstva. To je seveda povezano s samo pomembnost- jo lika Jezusa Kristusa, ki ima v krščan- stvu poglavitno vlogo. Sprva so ga likov- no prikazovali le skozi abstraktne sim- bole npr. kot križ, bil je up>odobljen tudi kot Dobri pastir in Odrešenik, šele v če- trtem stoletju dobi bolj individualne po- teze, bodisi kot mladenič ali bradati mož. Obstaja mnogo ikonografskih tipov, ki prikazujejo Kristusa in se navezujejo na posamezne dogodke iz njegovega življe- nja ali pa gre za posamične podobe, ki govorijo same zase in ga prikazujejo de- nimo kot sodnika ah na prestolu t.i. Mai-. tip zmaguj očega Odrešenika, medtem pa je baročno slikarstvo razvijalo lik trpe- čega, a tudi Kristusa kot sodnika in vla- darja. Devetnajsto stoletje v umetniških upodobitvah ni prineslo bistvenih spre- memb ter se je držalo vzorcev in modelov iz preteklosti. Kristusovo življenje, predstavljeno v Rogaški Slatini, vsebuje več prizorov, ki obravnavajo njegovo pozno obdobje. Grafike so izdelane v različnih tehnikah z obrtniško brezhibnostjo in kvalitetnim odtisom. Njihovi avtorji so manj znani, kljub temu pa gre za dobre umetnike, ki so ustvarjali predvsem podobe za mno- žično uporabo, kot je zahteval okus nji- hove dobe, sporočilnost, ki veje iz njih, pa je razumljivo tudi današnjemu gle- dalcu. Velja še dodati,da poteka vsebinsko podobna razstava tudi v ljubljanski Na- rodni galeriji, kjer je predstavljenih šti- rinajst platen Križevega pota baročnega shkarja Antona Cebeja. BORIS GORUPIČ estas Domini, v obdobju renesanse pa je bil upodobljen povsem skladno s člove- škim likom. Čas reformacije je izpostavil Brez dela nI jela! Piše: Tadej Čater Star pregovor, ki seveda ni lasten le Slovencem, ki prav tako ni zrasel na tukajšnjem zelniku, je morda res še naj- bolj aktualen ob praznikih, ki so ravnokar minili, l.maj je praznik tistih, grobo rečeno, ki delajo. Naj bo nezaposlenost še tako zelo velika, l.maj osta- ja še vedno delavski praznik. Pa če je delavec na cesti ali ne. Pa Slovenija? Spremenjene družbene razmere in razmerja, še zlasti razmerja, če smo bolj natančni, njegovih temeljev niso mogle zamajati, kaj šele načeti ali zrušiti. Praznik dela preprosto povedano ni ideolo- ški praznik, pa naj bodo nanj pripete takšne ali drugačne nalepke. In tisti pregovor, ki je naveden v naslovu, se ob taki definiciji delavskega praznika jasno izgubi. Kriterijev, ki jih narekuje kontekst l.maja kot praznika dela, pregovor o delu in kruhu, ki ga brez prvega, torej brez dela, menda ni, ne vzdrži. Jasno, ko pa je tisti pregovor vezan le na dežele, ki jih preveva duh protestantiz- ma in nanj vezane etike. Am- pak to je že druga zgodba, o kateri je prav gotovo že do- mala vse povedal gospod We- ber. Protestantska etika in duh kapitalizma tako ostaja še vedno eno temeljnih del s po- dročja dela in njegovega razu- mevanja. Kar pa še ne pomeni, da ima to čtivo kakšno skupno ali stično točko s praznikom, ki smo ga navadno proslavlja- li. Daleč od tega; če bi bilo po Webrovo, potem tega praznika nikoli ne bi zaznamovali deni- mo kresovi. Pa ne le zaradi »ekološke zgodbe«, marveč preprosto zato, ker tega ne bi prenesla kapitalska razmerja; posekan in nasekan les se pre- prosto prodaja in ne zažiga. Sploh pa protestantski duh ne vzdrži praznikov, ki se brez dela vlečejo kar dva dni. Amerika je bila pred sto in več leti, zadrta in hudo kon- zervativna katoliška dežela, ki je zvesto po Bibliji razglašala nauk o enakosti vseh ljudi. Se- veda niti sama ni v to verjela. In praznik dela je seveda pre- nesla. Katolicizem je pač bil in je še vedno temeljna religiozna struja razvitega sveta. Katoli- cizem brez evangelizma, jasno, kar pomeni, da so bile dileme o l.maju kot prazniku dela že takorekoč ideološko rešene. Da vsaj s strani ideologije, ki je prevevala »zahodni svet« kakšnih večjih in posebnih te- žav pri sprejetju praznika ni bilo in niti ni smelo biti. Kar je seveda huda kontradikcija. Če rimokatoliška cerkev prisega na pregovor Ora et laboral, potem l.maja kot praznika dela ne potrebuje. Boj je tisti, ki bo delavca poplačal. Tako ali drugače. Protestantizem kot eden največjih malikoval- cev dela, pa takšnega praznika ne prenese ravno zaradi mali- kovanja dela. Torej bi tudi prazniki naj minili delovno. In to dobesed- no. Komu torej takšen praznik sploh pripada? Tistim, ki so si ga »izmislili« prav gotovo ne. Ze sam ideološki predznak to lepo potrjuje. Še več, takšen praznik ne pripada nikomur. Je praznik zaradi praznika in kot tak brez opravičila. In s tem morda edini pravi praz- nik, ki poznamo. Brez ideolo- gije in v filozofskem smislu brez vsakega pomena. ^ Kandidata se predstavljata Med kandidati za letošnjo nagrado Evropski muzej leta sta tudi Muzej solinarstva v krajinskem parku Sečoveljske soline in Kavčnikova domačija v Zavodnjah. Zato bodo danes, v četrtek, 5. maja, ob 12. uri v Kultumo-informacijskem centm Križanke v Ljubljani odprli razstavo, na kateri bodo predstavili oba kandidata za laskavo nagrado. US O dednem pravu plemiških družin Odkar obstaja človeštvo ozi- roma zasebna lastnina, je vprašanje kaj se bo zgodilo z njo po lastnikovi^ smrti ver- jetno mnogokrat veliko bolj zanimivo od vseh njegovih do- brih in slabih lastnosti, ki jih je pokazal za časa svojega živ- ljenja. To niti ni več poseben fenomen, ampak že »prirojena genetska lastnost«, ki se je te- kom stoletij in tisočletij ne- nehno spreminjala. Še posebej tedaj, ko je moralo priti zaradi teženj določene skupnosti do poenotenja nekaterih vidikov v njeni urejenosti. Tako kot danes je bilo tudi nekoč dedovanje močno aktu- alna tema, zato smo pri Zgo- dovinskem društvu v Celju po- vabili v našo sredo dr. Dušana Kosa, znanstvenega sodelavca ZRC pri SAZU, ki nam bo predstavil vsebino zmanjševa- nja in povečevanja družinske posesti z dediščinami oz. za- puščinami na Štajerskem in Kranjskem v poznem sred- njem veku. Avtor bo obravnaval pro- blematiko dedovanja v pozno- srednjeveški družbi kot stalni- co plemiških družin, zlasti po osvoboditvi plemstva med 13. in 14. stol., ko so lahko dru- žine prosto razpolagale z veči- no dedne posesti. Prostorsko se bo omejil na tisti del sloven- skega ozemlja, ki je spadalo v germansko pravno območje (Kranjska in slovenski del Štajerske). Na podlagi listin- skega gradiva bo analiziral deželno pravo o dedovanju in dediščinah, običajih in poseb- nostih, ki so izhajale iz tega (pravična razdelitev imetja, skrb za nepreskrbljene člane dmžine, skrb za dušni blagor ali volila cerkveni službi...). Posebno pozomost bo po- svetil sistematiki deljenja pre- moženja znotraj družine in rodbine, izpovednosti in zgradbi virov ter vamštva, saj je bilo dedovanje in spori okrog njega navadno glavni predmet plemiških fajd in knežjih vojn, ki so pogosto preraščale celo v meddržavne konflikte. Naj pri tem nave- dem samo boje Celjskih. Vse, ki jih tovrstna snov za- nima, vabimo na predavanje v torek, 10. maja ob 18. uri, v Levstikovo sobo Osrednje knjižnice Celje. BRANKO GOROPEVŠEK Št. 18 - 5. maj 1994 9 Božiček pred Šmarčani v ateljeju Jagodic na Brecljevem, nad Šmarjem pri Jelšah, razstavlja sli- karska dela Jože Božiček (ml.). Božiček, študent zad- njega letnika ljubljanske likovne pedagogike, se je doslej samostojno pred- stavljal v Šmarju pri Jel- šah, Rogaški Slatini, Celju in Mariboru. Gre za šmar- skega rojaka, iz Zastranja, njegova dela pa so trenutno na ogled v Ateljeju Jagodic. BJ Petnajst let MePZ »Cetis« Celje Praznovali smo petnajst let delovanja mešanega pevskega zbora »Cetis« iz Celja - dogo- dek, ki nam bo vsem v nepo- zabnem spominu. Pevski zbor smo ustanovili v veri, da bomo še odslej zgle- den kolektiv, vreden, da nas ljudje poslušajo in da jim po- nudimo vse to, kar plemeniti in razveseli počutje. Začeli smo s štirinajstimi privrženci glasbe. Ledino je pa zaorala zborovodja in diri- gentka Alenka Koželj. Vsajeno drevesce je razvila v drevo, ki mu je dodatne vejice prirasel Emil Lenarčič. Samo rast je z leti pospešil in obogatil zborovodja Pavle Bukovac s soprogo Vido, ki ni bila le korepetitor zbora, tem- več tudi spodbuda za delova- nje ženskega sestava iz zboro- ve celote. Dvorana Narodnega doma je bila 22. aprila nabito polna. Začeli smo z Dona la pace - ki je poslanica k miru predvsem tako ogroženim iz naše nepo- sredne soseščine. Sledil je umetniški program, ki je te- meljil na liturgični osnovi in svetovni glasbeni ustvarjal- nosti. Zatem je nastopil ženski del zbora, ki ga je vodila dirigent- ka Vida Bukovčeva, ki mu je sledil ponovno skupen nastop. Občinstvo je z aplavzom bo- gato nagradilo vse pevce in oba dirigenta. ŽANI URANIČ Ob rob mednarodne razstave umetniške fotografije v Celju V prostorih Likovnega salo- na in Muzeja novejše zgodovi- ne v Celju je od 15. aprila do 5. maja mednarodna razstava umetniške fotografije »Celje salon 1994«. Organiziral jo je Foto kino klub Celje. V šestdesetih letih svojega obstoja je Foto kino klub pri- redil veliko število izobraže- valnih tečajev, devetnajst raz- stav umetniške fotografije, od teh pet mednarodnih, dve pod pokroviteljstvom Evropske mednarodne zveze fotograf- skih organizacij (FIAP), seda- njo pa pod pokroviteljstvom Vseameriškega fotografskega združenja (PSA). Na to doslej največjo razsta- vo umetniške fotografije v slo- venskem prostoru je iz štiride- setih držav 655 avtorjev prija- vilo 2505 del. Sprejetih je bilo 167 avtorjev in 236 del. To je tudi jasen dokaz, da je ta kul- turna prireditev pomemben promocijski uspeh Slovenije v mednarodnem merilu. Kratek pogled na naslove čmobelih fotografij, barvnih fotografij in diapozitivov ter veliko raznolikost motivov vključno s sakralno tematiko, ob katerih se ustavlja fotogra- fovo oko, nas povede v ustvar- jalno doživljanje in podajanje življenja v njegovem najširšem smislu. Mednarodna razstava v Celju nam znova potrjuje, da je fotografija lahko tudi du- hovni proces, da sta njena vmietniška moč in prepričlji- vost pogojena tudi z duhov- nostjo človeka, ki motiv izbira, ne pa samo z njeno metiersko spretnostjo in z zapletenostjo njegove opreme. Zato je prav, da te vrstice pomenijo tudi zahvalo organi- zatorju, našim in tujim avtor- jem, ki so poslaU svoje umetni- ške fotografije na to plemenito tekmovanje v mesto ob Savinji in s tem obogatili naše živ- ljenje. KAROLINA GODINA. Zbirka o velikih humanistih Pri Mohorjevi družbi iz Ce- lja izdajajo tudi knjižno zbir- ko, ki nosi naslov Veliki ljudje za boljši svet. V njej je pred- stavljeno dvanajst posamezni- kov, ki so se v zgodovino zapi- sali predvsem po svojih člove- koljubnih delih, do sedaj pa so izdali že tri življenjepise. Prva knjiga je posvečena materi Tereziji, redovnici al- banskega porekla, ki je bila rojena leta 1910 v Skopju. Svoje poslanstvo je pričela v najrevnejših predelih Indije, v Kalkuti, kjer je ustanovila organizacijo misionark ljubez- ni. Omenjeni red pomaga nmogim bolnim, lačnim, žr- tvam nasilja po vsem svetu in v te namene imajo 300 domov v različnih državah, med dru- gimi tudi v Sloveniji, število njihovih sodelavcev pa se je povzpelo že na 70.000. Poleg mnogih priznanj in podpore, je mati Terezija za svoje delo pred petnajstimi leti prejela tudi Nobelovo nagrado. Druga knjižica predstavlja Martina Luthra Kinga. V svo- jem življenju se je ukvarjal predvsem z bojem za pravice črncev, neenakopravne manj- šine v Združenih državah, ka- teri je tudi sam pripadal. V petdesetih in šestdesetih le- tih, ko je vodil gibanje, je bilo rasno razlikovanje, še posebej v južnem delu države, v jav- nem življenju zelo prisotno. Črnski prebivalci so morali skozi dolg in težaven proces, da so si zagotovili temeljne človekove pravice, pri čemer so jih posamezniki in tudi dr- žavni uslužbenci ovirali in na razne načine poniževali, sam King pa je bU celo žrtev aten- tata leta 1968. Eden velikih hvmianistov je bil tudi Henry Dimant, švicar- ski državljan, ki ga poznamo kot ustanovitelja mednarod- nega Rdečega križa. Zgrožen nad usodo ranjencev v bitki pri Solferinu leta 1859, ki ji je bil priča, je dal pobudo za ustanovitev neodvisne huma- nitarne organizacije, ki bi po- magala ranjenim v podobnih vojnih okoliščinah. Njegova pobuda je bila kljub nekate- rim pomislekom sprejeta. V Ženevi so leta 1863 ustano- vili Rdeči križ, ki je postopo- ma prevzemal še nove oblike človekoljubnega delovanja. Za svoje delo je Durant prejel kot prvi Nobelovo nagrado za mir leta 1901, šestnajst let kasneje pa so enako nagrado podelili tudi organizaciji Rdečega kri- ža, ki je danes največja huma- nitarna organizacija na svetu. BORIS GORUPIČ na CEusKiH Platnih čas nedolžnosti, ZDA, 1993 Ljubezenska drama Režija: Martin Scorsese; vloge: Daniel Day Lewis, Mic- helle Pfelffer, Winona Ryder; nagrade: 4 nominacije in Zlati globus za žensko stransko vlogo (W. Ryder), 5 nomi- nacij in Oskar 1994 za kostumografijo. Režiser Martin Scorsese, ki v svojih filmih, kot so Tak- sist, Raging Buli in Dobri fantje govori o tegobah ur- banega življenja, nam to- krat predstavlja Čas ne- dolžnosti, bridko zgodbo o ljubezni in odpovedova- nju. Daniel Day Lewis, Michelle Pfeifer in Winona Ryder igrajo v drami o mo- žu, ki je ujet med dve žen- ski in razpet med dva sve- tova. Zgodbo, ki se odvija v New Yorku leta 1870, prevevajo strast, samood- povedovanje in spletkarje- nje. To je bil čas ekstrava- gance, razsipnosti in hi- navščine. Na prvi pogled Čas ne- dolžnosti ni Scorsesejev žanr, čeprav se je znameni- ti režiser že preizkušal s podobnimi zgodbami: Alice ne živi več tukaj. Barva denarja, Kristusova zadnja skušnjava. »Jay Cocks mi je podaril knji- go,« pripoveduje Scorsese. Dolgoletni prijatelj Cocks je dobro poznal Scorseseje- vo ljubezen do zgodovine in obsedenost z raznolikimi družbenimi navadami pre- teklega časa. Vse to je našel v knjigi Edith Whartonove, ki življenje uglednih newy- orških družin pogosto pri- merja s plemensko uredi- tvijo. Scorsese pravi: »Knjiga me je pritegnila, ker na zajedljiv način po- udarja smisel samoodpove- dovanja. Gre za ljubezen- sko zgodbo, za razmerje med dvema bitjema, ne gle- de na to, če sta srečna ali ne.« Zgodba se odvija v privilegirani newyorški stanovski smetani, ki da le na zimanji blišč in se drži strogega socialnega reda. Whartonova pravi: »To je bil svet, v katerem se stvari niso imenovale s svojim pravim imenom, o njih se ni govorilo, tega se ni poče- lo, o tem se celo razmišljalo Trije klasiki v okviru tretjega letnika zbirke Klasiki, ki jo izdaja za- ložba Mihelač so izšla tri dela. Avstrijski pesnik in drama- tik Hugo von Hofmannsthal je pisal svoja dela v prvi tretjini našega stoletja. Njegov opus označuje razna literarna pro- blematika ter modeme prired- be antične in srednjeveške snovi. Igro z naslovom Sleher- nik je prvič izdal leta 1911, ko je bila tudi prva izvedba v du- najskem gledališču, nakar je postala velika uspešnica sirom Evrope, in pred drugo svetov- no vojno so jo igrali tudi v ljubljanski Drami. Njen pod- naslov je Igra o smrti bogatega človeka, temelji pa na stari an- gleški morah teti iz petnajste- ga stoletja. Sapfo je naslov romana francoskega pisatelja Alphon- sa Daudeta, sicer tipičnega predstavnika druge polovice devetnajstega stoletja. V tem romanu, ki ga je napisal v svoji zreli dobi, se močno naslanja na naturalistična izhodišča, sama pripoved, pa se dogaja v bohemskem pariškem okolju sredi prejšnjega stoletja. Poleg tega v zgodbi oživlja spomin na svojo prijateljico, slikarski model, s katero je preživel več let, njena usoda, pa ga zanima tudi v poznejšem času, ko so se družbene razmere in življenja posameznikov spremenila. Tri drame pa je naslov knji-. ge v kateri so zbrana dela An- tona Pavloviča Čehova. Pisa- telj je eden najvidnejših pred- stavnikov ruske Uterature s konca prejšnjega stoletja. Še posebej pomemben je kot dra- matik, ki je temeljito predru- gačil razvoj svetovne drame s tem, ko je spremenil struktu- ro dela, tako da se je oddaljil od trdne kompozicije in dramo razdelil v serijo bolj ali manj povezanih pripovednih in im- presionističnih scen. V tokrat- nem izboru pa so izšle drame: Striček Vanja, Tri sestre in Češnjev vrt. gORIS GORUPIČ Filmski večer v Bar-flyu V okviru boemskih večerov in v sodelovanju s celjskim Ki- nopodjetjem pripravljajo v Bar-flyju danes, v četrtek, 5. maja, ob 21. uri večer študij- skih filmov študentov režije Akademije za gledaUšče, ra- dio, televizijo in film. Gre za filme, ki so se včasih predstavljali na Tednu doma- čega filma, sedaj, ko tega ni več, pa se v Bar-flyju novi ge- neraciji študentov režije, na katerih bo čez nekaj let stala slovenska filmska industrija, ponuja prva priložnost, da predstavijo svoje delo. In pro- gram? Na platnu Bar-flyja se bodo danes odvrteli naslednji študijski (dvajsetminutni) fil- mi: Cirkus Kansky (režija Igor Vrtačnik), Srečno (režija Petra Havc), Good Rockin' Tonight (režija Brane Bitenc), Zgodba, ki je (režija Zoran Zivulovič), Sabajev (režija Mitja Novljan) in V soju noči (režija Primož Meško). Jutri, v petek, pa bo v Bar- flyu promocija zadnjega CD projekta mariborske skupine Lačni Franz z naslovom Zad- nja večerja. CD so člani skupi- ne posvetili duhu Sarajeva, kakršnega smo poznali nekoč. N-M. SEDLAR PRIREDITVE LEDALIŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes ob 10.45 za Ginmazijo center Celje uprizoriU komedijo Antona Tomaža Linharta Ta veseU dan ali Matiček se ženi. Jutri, v petek, bodo ob 10. uri komedijo Sluga dveh gospodov uprizorili za osnovno šolo Brežice, ob 15.30 pa za abonma prvi šolski in izven. V Domu n. slovenskega tabora v Žalcu bo v ponedeljek ob 19.30 zadnja abonmajska predstava - Ob letu osorej. Isto predstavo bosta Polona Vetrih in Ivo Ban ponovila v Domu kulture v Vele- nju v torek ob 20. uri. OMCERTI V jedilnici hotela Atomske Toplice v Podčetrtku bo jutri,; v petek, ob 20. uri, koncert mešanega pevskega zbora Cetis? Celje. i V Kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah bo v nedeljo ob 15. uri Zbor ljudskega petja. Predstavile se bodo pevske skupine upo- kojencev iz Šmarja, Celja, Maribora, Slovenske Bistrice in Slo- venskih Konjic. V celjskem Narodnem domu bo v petek, 13. maja ob 19.30 jubilejni koncert Komornega moškega zbora Celje, ki ga vodi Ciril Vertačnik. S koncertom bodo proslavili 45 let dela. V Krpanovi kleti v Žalcu bo drevi ob 20. uri koncert Alenke Godec, v soboto ob 20. uri pa Marte Zore. I V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo drevi ob; 20. uri koncert Mladinskega pevskega zbora Veter iz Ljubljane in vokalnega kvarteta Mavrica iz Velenja. V Kristalni dvorani bo v soboto ob 20. uri občinska revija odraslih pevskih zborov občine Šmarje pri Jelšah, v nedeljo ob 11. uri pa v paviljonu Tempel še promenadni koncert Steklarske pihalne godbe, ki jo vodi Jure Kranj c. V klubu Bar-fly v Celju bo jutri, v petek, ob 21. uri, koncert skupine Lačni Franz. | V galeriji trgovine Radeče papir v Radečah bodo jutri, v petek, ob 17. uri odprli razstavo likovnih del akademske sUkarke Wang Hiuqin. Slikarko in njena dela bo predstavila likovna kritičarka Marlen Premšak, kulturni program pa bo izvedla šansonjerka Vita Mavric. V knjižnici in galeriji v Velenju je na ogled kiparska razstava ■ Petra Čemeta. V Likovnem salonu v Celju si lahko ogledate umetniške fotogra- fije z »Mednarodnega fotosalona«. V kiparjevi delavnici Pongrašič v Prešernovi ulici 23 v Celju so na ogled dela kiparja Lojzeta Pongrašiča. V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju je do konca maja na ogled razstava Slovaške kulture pri Slovencih, ki jo je pri- pravila prof. Božena Orožen. V Laškem dvorcu si lahko ogledate razstavo z naslovom »140- let ZdraviUšča Laško«, v avU Zdravilišča pa si razstavo najsta- rejših razglednic Laškega in okolice. I M O Celje: Union 5.5. ob 16. in 18.30 ameriški film Pelikanovo poro- čilo, ob 21. uri premiera ameriškega filma Čas nedolžnosti, od 6.5. bodo Čas nedolžnosti vrteli ob 16.,18.30 in 21. uri; Mali Union od 5.5. po katerih "st, niso bile ''le? Saj je vsa -40o MAROT vedno čisto enako določene. Če so v kakšni pevski druščini, hudo pogrešali kak dober glas,> so kakšnega mladeniča, ki ga je premogel, sprejeli še bolj puhastega kot cUakavega. Vča- sih je pripomoglo tudi kakšno zgledno in korajžno dejanje ter možaška drža. Recimo tudi to, da je po gladkem deblu splezal po »pušeljc« na mlaj, česar mlečnozobim mladičem tako in tako niso dovolili. Po- nekod so imeli navado, da je novinec moral dati zaobljubo, da bo varoval fatovske skriv- nosti, da ne bo storil nič sra- motnega, da bo varoval vas, da bo spoštoval in pomagal sta- rim ljudem, branil čast deklet in domače fare. Vsakemu, ki je postal enak, se je seveda splačalo. Smel je nositi na klobuku pušeljc, »kuraš-fedro« (rušev- čevo pero), smel si je v javnosti prižgati pipo ali cigareto, smel je spremljati dekle in jo pova- biti v gostilno, smel se je ude- ležiti fantovskega petja, pa tu- di plačati za pijačo, sodelovati pri kobilčvanju ali voglarjenju ter pri šranganju - skratka vse, česar še prejšnje leto ni tvegal, saj bi ga spodili. V Zgornji Savinjski dolini so imeli na Florjanovo noč hiš- na vrata odprta, da so si fantje mogli sami poiskati jajc. Ce niso nič našli, so v vežo in ku- hinjo nanosih razno ropotijo. Ponekod je tak obisk zakuril peč, če je našel pripravljen pe- har z jajci, slanino in kloba- sami. V Reki pri Laškem sem sli- šal pripovedovati, kako so se še iiedavno »florjančarji« pri- kradli v hiše. V tem kraju so hišna vrata sicer zapahnili, so pa pripravili dar za »florjane« kar k pečnim vratom, po nava- di tudi drva in netivo. Fantje, včasih tudi en sam, so morali priti na kak način v hišo. Ali skozi slabo zaprto okno ali pa s pomočjo lestve skozi svisli pod streho in po stopnicah v vežo in kuhinjo. To so morali početi čim tišje. Če je kdo od domačih zaradi ropota vstal in prišel gledat, je šel čar šege po zlu - osmešili bi se. Nabrana darila so porabili tako kot drugod - za veselo fantovščino. Kar zadeva ogenj, mnoga pričevanja iz preteklosti nava- jajo, da je bilo več sreče, če so na florjanovo hišni ogenj za- netile moške roke. Menda je ta navada nekaj posebnega, ker je sicer od davnine hišni ogenj, ognjišče domena žensk, zlasti če vzamemo v misel antične vestalke. Florjanove šege so močno zbledele. Le tu in tam se še za šalo podajo na jajčarijo, na- vadno brez pravega poznava- nja izvora te šege. Fantovskih združb skoraj ni več. Razlog je očiten. Vaško prebivalstvo se je razredčilo. Malim tn sred- njim kmetom ne kaže drugega, kot da se ob kmetovanju še zaposlijo ali da vsaj v mladih letih hodijo »na šiht«, ker jim zemlja ne zagotavlja povpreč- ne življenjske ravni v okolju, zato bi zvečer, tudi če bi hote- li, fantje ne bili več »na števi- lu« in bi enkrat manjkal tisti, ki poje naprej, potem drugi, ki gre čez, ali pa bas, brez katere- ga je petje kot neslana juha. Opravila ne silijo več k soseski pomoči, ki je združevala ljudi. Strojna obdelava je storila svoje. _ _^ Šmohor. Kunigunda. Griček. Št. 18 - 5. maj 1994 Vlak ali potniki Pojasnilo k zapisu, objavlje- nem v vašem tedniku 14. apri- la 1994 »Neljubi dogodek, ki se je pripetil 5. aprila letos na po- staji Celje, smo raziskali in ugotovili, da je tega dne okrog 11. ure čakalo na peronu ob 8. tiru nekaj potnikov, ki so potovali iz Celja v smeri Imeno. Na 8. tiru je bil v tem času pripravljen na odhod motorni vlak, ki pelje do postaje Gro- belno prazen (strojni) - izven službe. Potniki so želeli v ta vlak vstopiti, kar pa ni bilo mogoče, ker vlak ni bil name- njen prevozu potnikov na rela- ciji Celje - Grobelno. O tem je vlakovni odpravnik obvestil potnike. Želja potnika Franca Tacer- ja, da bi iz Celja potoval z vla- kom, ki odpelje ob 11.10 mi- nut, v tem primeru ni (bila) uresničljiva, ker ob tej uri ne odpelje po voznem redu v sme- ri Imeno ali Maribor noben vlak. Vlak proti Mariboru od- pelje ob 11.16 in v Grobelnem dejansko nima zveze za smer Imeno. Toda v tem primeru je vlakovni odpravnik poskrbel za zvezo mimo veljavnega voz- nega reda,« je v svojem poroči- lu zapisal šef prometnega vo- zlišča Celje, Franc Pešec. OLGA ŽVANUT, Vodja službe za stike ■ Z javnostjo, oblikovanje in ekonomsko propagando Srečanje sošolcev v Šmartnem Gre za srečanje, ki se je zgo- dilo 9.4. tega leta. Med pri- bližno petdeset zbranimi smo se nekateri spet srečali po več kot pol stoletja. O poteku tega - verjetno enega redkih sre- čanj, je bralce NT seznanila že Helena Zupane. Njeno poroči- lo se prijetno bere, je smiselno sestavljeno in iskreno odraža razpoloženje udeležencev. Meni, kot njihovemu zad- njemu razredniku slovenske dovojne šole v šol. letu 1940/41 je le izrekla preveč pohval! Bralec NT bo bolj težko med vrsticami razbral, kaj vse je bilo treba postoriti, da je to, za nas izjenmo srečanje, v vseh potankostih kar blestelo. V prispodobi bi se reklo: projektu je tri ogle podpirala Helena, za četrtega pa je krep- ko poprijel njen mož, kot razu- mevajoči življenjski sopotnik. Potrebno je bilo veliko ne- posrednih in telefonskih raz- govorov in dogovorov. Tudi brez pisanja ni šlo. Šele, ko je bilo vse zamišljeno zagotovlje- no in utečeno, je Helena lahko zamižala in dejala tisto s ču- dežno soljo: »Abrakadabra! Lonček kuhaj in mizica pogrni se!« In to za več kot petdeset ljudi! I*rav zato Heleni in vsem, ki so ji pomagali še enkrat moja zahvala! Pa še nekaj o zdravici: je v besedi in melodiji izrazito ljudska. Njen dononevni avtor naj bi bil pohorski pevec Jurih Vodovnik. Med ljudmi ni poz- nana, morda je nenapisana prigodnica. Naključje je nane- slo, da mi jo je v Jankovem vinogradu nad Dobrno zapel brat Pokličeve Neže iz Vitanja, poročene v Razdelju v Novi Cerkvi, ene od velikih Vodov- nikovih ljubezni, kar bi bilo dokazljivo iz številnih v verzih napisanih pisem, ki jih je hči Minka Kline, poročena Gori- čan, odkrila po materini smrti. Zavoljo literarnega ovredno- tenja jih je v presojo odstopila neki profesorici slavistki v Mariboru, a so se žal med drugo svetovno vojno izgubila. Ob radenskih treh srcih in ne ob vinu se mi je utrnil spo- min na to zdravico, ki nekako spominja na podobno »Lepše rožce ni na svet, ko je ta vinska trta.« Ker je prav vinska, ne- koč že žlahtna trta krasila šmartinske griče (Šmartno v Rožni dohni, Rožni vrh) in v tamkajšnjih ljudeh zazna- movala genetsko čut prijetnih, veselih in z lepoto pevskih gla- sov obdarjenih ljudi, sem jo zapel z željo, da bi se ukoreni- nila vsaj v tem okolju. Prav na koncu bodi izrečena zahvala družini Krjavškovih: Tončki za prevoz in Jožeku, ki me je v intimnem družinskem krogu pripravil, da sem zapel še »En starček je živel« in se menda res dokončno poslovil od meni tako ljubega Smartna v Rožni dolini. ADOLF SENEGAČNIK, Šempeter Sklad odstavil Bastla Končno je prišlo v javnost, da je Koržetov sklad razrešil Bastla. Stečajni upravitelj Ema Posode, odvetnik Marjan Feguš, pa je že opozoril, da je bil stečaj načrtovan. Do tu bi se vsak strinjal, je pa zgodba malo daljša. Namreč že tri me- sece pred stečajem Ema Poso- de sem opozarjal kaj se pri- pravlja v glavah Bastla in Zimska. Za poskus sintetične- ga propada Ema je bil obveš- čen tudi Kučan, kot dokaz imam magnetofonski zapis. Prav tako sem imel minutno oddajo v Studio City. Žal pa resnica o tovarni Emo Posoda, ki ima 85 odstotni izvoz, ni ugledala luč v časopisih. Kdo je preprečil, pa ugibajte sami, da vam bo lažje, naj omenim, da se priimka že nahajata v pi- sanju. Zanima me, kaj bo sle- dilo, ali bo zopet kakšna komi- sija, katera bo ugotavljala ne- pravilnosti toliko časa, da bo- do šli v pokoj in nič ugotovili. Da pa bodo lažje delali, jim bom dal par točk za razmi- šljanje. Kdaj in kako je Bastl usta- novil podjetja v tujini? Zakaj je Bastl nakupil vili- čarje mesec pred stečajem? Zakaj je Bastl lagal, da Emo Posoda ni imela že petdeset let nobenega novega stroja? Zakaj so delavci tri leta do- bivali namesto plač zadolžni- ce, katere nikoli ne bodo dobili izplačane? Davek pa so plače- vali na celotni zaslužek? Zakaj se je tem presežnim delavcem v zadnjem letu zmanjševala delovna lestvica, tako, da sedaj dobi presežni delavec za 25 let dela 18.000 tolarjev podpore? Siguren sem, da bi imela ko- misija še veliko več vprašanj za določene ljudi, žal pa še vedno drži rek, psi lajajo, ka- ravana pa gre dalje. Dragi Slo- venci, krivi pa smo sami, saj dovolimo, da se krade, kar se je z našimi delavskimi in kmečkimi rokami gradilo 50 let. Država pa podpira lastni- njenje in miži na obe očesi. Žal pa se bo v bližnji prihodnosti pokazalo, da dober lopov ni , dober gospodar. BRANKO BREZNIK, Celje PREJELI Moji ljubi mami za rojstni dan Mama, koliko upanja, lju- bezni in bolečine je v tej bese- di. V njej je radost, veselje, še- pet vetra, toploto sonca. Danes je tvoj rojstni dan. Ko stopim pred tvojo gomilo so usta brez besed, le srce kriči o bolečini. Kako smo se še pred 14. dnevi veselili in bili neučakani, kako te bomo razveselili za tvoj 80. rojstni dan. Sama si ga tež- ko pričakovala, kot še nikoli. Dejala si, da boš povabila celo vas, vse prijatelje in znance, kot bi čutila, da bodo prišli, toda drugače kot si mislila. Vehko jih je prišlo, od blizu in daleč. Toda prišli so po slovo. Tvoja življenjska pot se je ste- kla ravno 14 dni pred tvojim praznikom. V naročje te je vzel sv. Jožef, kateremu si tako za- upala in molila k njemu. Ma- ma, vsako slovo je težko, ko pa se poslavljaš od svoje mame, pa čutiš, kako si ostal naen- krat osiromašen. Vsi smo te imeli radi. Imela si veliko, ve- liko prijateljev, bila si priljub- ljena in ljubljena. Rada si po- sedala na klopci pred hišo, saj si zadnje čase težko hodila in vsakdo, ki je šel mimo, se je rad ustavil in poklepetal s ta- bo. Vedno si znala prav sveto- vati, dajati nauke, za vsakega si imela toplo besedo. Tvoje roke so bile kot blagoslovljene, saj nikoli nisi imela tako malo, da ne bi bilo za vse - za vsako- gar. Naš dom je bil vedno to- pel, saj si ga znala ogreti z svo- jim zlatim srcem. Mama, zdaj te ni več. Tvoj rojstni dan je zalit s solzami in obdan z bolečino. Na grobu je svečka in šopek pomladnega cvetja, v naših sr- cih pa zavest, da si bila naša zlata mama, ki si nas imela vse zelo, zelo rada. Tvoji prijatelji so ti prinesh veliko sveč, ki ti bodo celo leto razsvetljevale pot v temo. Podarili so ti toliko svetih maš, ki se bodo še dolgo brale v tvoj namen. Veliko do- brih src pa je darovalo za Dru- štvo duševno prizadetih Šent- jur. Saj so vsi vedeli, kako ra- da si imela otroke, še posebno tiste, ki so nemočni in potrebni veliko ljubezni. Še zadnje tvo- je plemenito delo ostaja za ta- bo. Zelo rada si imela rože, toda njim si se odrekla v korist teh otrok. Vedno in povsod si znala pravilno ravnati in mo- dro presoditi. Za tvoje delo, za odrekanje, za naše življenje, za topel naš dom, za tvojo nesebično ljube- zen in zlate roke in za vse, kar si nas naučila, ti tisočkrat hva- la, naša nikoU pozabljena mama. JOŽICA LENIČ. Šentjur Kje so moje medalje? Pred prazniki Upora proti okupatorju in praznikom dela l.maja sem s skupino aktivi- stov Rdečega križa Vitanje obiskal nekaj starejših ljudi, bolnikov, ki so večinoma veza- ni na dom in na posteljo. Pretresel me je dogodek pri možu Bernardu Brodeju v Ljubnici, pri človeku, kate- rega sem že prej dobro poznal. Zelo se je razveselil našega obiska. Ležal je v postelji in nas zvedavo opazoval, na obrazu pa smo lahko razbrali hvaležnost nad našim obiskom sedaj, ko je slab in bolan. Orosile so se mu oči in zajo- kal je. Ni vedel, kako nam bi pokazal, da ni bil vedno tako nebogljen, pač pa je bil po- memben, močan, korenjak in hraber. Zaklical je ženi: »Kje so moje medalje? Pokaži jim moje medalje!« In žena je od- prla predal omarice, v katerem sta ležali dve škatlici z meda- ljami, skrbno shranjeni. Le ona je takoj vedela kje so. SU- no spoštljivo jih je vzela v roke in mi jih izročila. Odprl sem prvo rdečo škatlico, dvigral medaljo in mu prebral potrdi- lo, da je odlikovan z Medaljo zasluge za narod. V drugi bolj sivi škatli pa je bila Medalja za hrabrost. Poleg nje pa je v tej škatli bila še Spominska me- dalja V. prekomorske brigade. Jokaje je spremljal moje bra- nje potrdil in razkazovanje medalj. Medalje so bile kot no- ve, kar kaže, da jih ni veliko nosil na prsih. Kdo bi mu za- meril, da nas je sedaj opozoril nanje in da je ponosen nanje. Prislužil si jih je v težkem boju slovenskih fantov proti oku- patorju. Čestital sem mu za njegov prispevek v boju za svobodo slovenskega naroda. Hkrati sem mu obljubil, da ne bo po- zabljen njegov prispevek za pravično stvar. Sponmili se ga bomo ob dnevu upora proti okupatorju in ob obletnici zmage nad fašizmom. Želel sem ga še bolj potolažiti, pa sem mu povedal, da bo v Celju kmalu srečanje borcev V. pre- komorske brigade ter, da je Občina Slovenske Konjice tu- di za njega dala določen pri- spevek za stroške tega sreča- nja. Borci se ga bodo tam za- nesljivo spomnili, pa morda tudi obiskali, ko bodo opazili, da ga ni. Bil je pomirjen in potolažen. Vprašal sem ga, česa si želi. Pomislite, zaželel si je invalid- ski voziček. Noge so mu odpo- vedale. Njegove noge so utru- jene od dolgih in napornih po- hodov, od utrudljive stoje v stroju, pa na straži, od teka- nja in čakanja. Danes ga ne ubogajo več. On pa bi rad na vozičku sedel, še bil zunaj pred hišo, da bi žalostne oči lahko še opazovale rože, pa že- no v vrtu, ko pleje solato, pa rože morda že za njegov grob. Koliko jih je, ki v sedanjem neprijaznem času, ko jih je po- zabila in celo zavrgla tudi do- movina, ki si ogledujejo meda- lje, svojo mladost, svoje juna- štvo in trpljenje in si žeUjo sa- mo to, da bi se jih še kdo spomnil, jih potolažil in poh- valil, jim pomagal pred hišo, da bi še videli lepo naravo in ljubljenega človeka z njo. Sponmite se jih okoli sebe! FRANJO MAROŠEK, Vitanje Otrok In družina v navzkrižju strankarskih interesov v letošnjem mednarodnem letu posveča UNESCO pozor- nost družini. Gotovo s poseb- nim razlogom. Svetovna kriza, ki jo spremljajo recesije in voj- ne, globoko posega v medčlo- veške odnose in na svoj način pronica tudi v pore družinske- ga življenja. Trdna družina je za sleherno družbo pomembna institucija. O tem sta nas učila tako marksizem kot cerkev. Vsaka dobra družbena uredi- tev zastavlja svojo prihodnost z naložbami prav v vzgojo, izobraževanje in zdravje ljudi. Pri nas pa se v političnih kro- gih izgublja največ časa in de- narja za prerekanje o čisto drugih stvareh. Zato verjetno ni naključje, ali politični motiv v času pred- volilne kampanje, javna tribu- na o financiranju vrtcev, ki jo sklicuje po Sloveniji ZLSD. Našel se bo kdo, ki ji bo to očital. Škoda, da je bila za celjsko področje organizirana v tako odročnem kraju, na Li- pi nad Štorami, v zelo majh- nem prostoru nedavno adapti- ranega mladinskega kluba. Štore sicer zaslužijo vso po- zornost javnosti. Glede na ak- tualnost problematike, kako bodo v bodoče financirani vrt- ci, in ne samo to, ampak, kak- šen nacionalni program, s spremljajočimi zakoni in normativi o družbenoorgani- zirani vzgoji in varstvu otrok ter družinski politiki, si za- stavlja naša vlada, bi morala biti javna obravnava širša, kjer bi sodelovah pripadniki vseh strank. Na razvojne po- trebe otroka - dnižine, lahko gledamo objektivno samo sko- zi doktrine znanosti. Humano in pošteno, brez političnih barv in parcialnih interesov. Kot je nesprejemljivo gleda- nje, da je socialistični vrtec odtujeval otroke družini, je še manj sprejemljivo stališče, da bi lahko bil predšolski otrok izključno skrb družine. Sploh še sedaj, ko je veliko staršev - mater nezaposlenih. Tako bi lahko precej zmanjšali porabo proračunskih sredstev. Kje pi- še, da bi morala občina ali dr- žava skrbeti za otroke v takš- nem obsegu, mislijo nekateri. Da bo problemov na področju vrtcev še več, bo kmalu poskr- bela še lokalna samouprava. Kljub temu, da smo v celjski občini do sedaj, brez načelno urejene politike, v vrtcih še kar dobro vozili, nas prav za- to, ker se Izvršni svet in Skupščina občine spuščata v njdiovo problematiko zadnje čase z napačnega konca, pri- hodnost še toliko bolj skrbi. Ko smo na zadnji seji IS pred- ložili v ponovno obravnavo dopolnjeno Strategijo razvoja vrtcev z varčevalnimi ukrepi, ni bilo s strani članov nobene niti formalne pripombe, kaj šele kakšno strokovno vpraša- nje. Dvomim, da so se z gradi- vom vsi tako globoko strinjali. To se bo kmalu videlo na pri- hodnji Skupščini občine. Za vsak neupravičen dvom v ka- terega njenih članov - poslan- cev, ki bi Strategiji nasproto- val, se že v naprej opraviču- jem. Morda mi bo spet kdo oči- tal sentimentalnost do otrok in demagogijo, ko zastopam nji- hove interese. Pričakujem, da se bodo kmalu začeli bolj tivno in prizadeto odzivati J di njihovi starši, ko bodo q čutili poseg v njihovo občut] vo družinsko in socialno pj blematiko - kot plačniki v cev, davkoplačevalci in \ livci. Prav zato, ker smo deja\ nost predšolske vzgoje in vaj stva otrok v Celju, z veliki, družbenimi in strokovnimi 5 pori, pripeljali na zavidljj raven, nam ne more biti vj eno, če bo začela nazadovati Želimo si, da bi bilo Le družine, v vseh oblikah dem kratskega delovanja posame nikov in skupnosti v pohti nem odločanju naravnano o govorno - s takimi odločitvan ki bodo ustvarjale resnic družbene in intimne pogoje njeno kakovostno življenje. prof. Ali ČETKOVIČ-VODOVNl Sporočilo! f v demokratični stranki up kojencev Slovenije ugotavlj mo, da so njeni člani skup z upokojenci, ki niso organi: rani v stranko, invalidi in boi ci, organizirali številna pri testna zborovanja, na kateri so izrazih svoje nestrinjan z namerami Vlade, da po h trem postopku in mimo up kojencev načne temeljne pn vice upokojencev. Nedavn zborovanja so nedvomno fK kazala na skupni interes up kojencev, da so brez ozira njihove posamične ideološ razlike, pripravljeni enotno odločno nastopiti v obram svojih pravic. Ugodno smo ocenili izja predsednika slovenske Vla( ki je javno ugotovil, da predlagane spremembe o na nu valorizacije pokojnin pc zročile med upokojenci pi cejšnje vznemirjenje. Dejsb da je Vlada po odločnih pr testnih zborih in izjavah u^ ležencev, umaknila svoj pre log, dokazuje, da so bile na zahteve upravičene in da ji je bila Vlada sposobna pi sluhniti. Organizatorjem in udel žencem številnih zborovanj t sestankov se v Demokratič stranki upokojencev Sloveni zahvaljujemo. Pričakujem da bomo v bodoče pravočasi upoštevani kot udeleženci do govarjanj in nam ne bo po trebno posegati po takih obl kah izražanja nejevolje. 10 DeSU! JANEZ ŽELEZNI Pojasnilo v Pismih bralcev objav- ljamo samo pisma znanih avtorjev, zato mora biti vsako pismo podpisano z imenom, priimkom in točnim naslovom. Če je mogoče, pripišite tudi tele- fonsko številko, kamor vas lahko po potrebi pokliče- mo. Pismo ne sme presegati 45 tipkanih vrstic. Daljša pisma bomo v uredništvu krajšah tako, da ne bo pri- zadet smisel sporočila. Št. 18 - 5. maj 1994 9 Badio Celje na sejmu p nami je 1. mednarodni isbeni sejem. Tisti, ki ste si (d prvomajskimi prazniki igali urico ali dve časa in si |(in tudi ogledali veste, da (jem bil je živ«, glasen, od- (ven, za nekatere prekratek, nas radijce pa predvsem de- ten. pelovni team sejma smo se- (vljali predvsem sodelavci isbenega uredništva, tehnič- , ekipe ter ekipe agencije [&RC, ki je v prehodu med lama D in C postavila sim- tičen press center, iz katere- so novinarji svojim uredni- kom lahko sporočali najbolj jže informacije in še kak ič za povrhu. Preden vam loh omenimo nekatere od' stov s katerimi smo si te tri lovne dni v »pavzah« neka- , izmenjevali izkušnje, vam inosno predstavljamo radij- 0 ekipo, ki vas je tri dni in- azivno obveščala o vsem, kar je na sejmu dogajalo. Začnimo s Tonetom Vra- DOi, predsednikom organiza- skega odbora in redaktor- 0 za domačo glasbo na Ra- u Celje, ki je ves čas sejma rbel, da je sejemski program itekal brezhibno. Tu je bil di Stane Špegel, glasbeni ednik, ki je ves čas sejma rbel za glasbene goste, med hniki pa sta delo odlično iz- iljala Bojan Pišek in Mitja itarevič. Aleš Lednik se je )govarjal z vsemi mogočimi ip in ročk zvezdniki, Suzana )ber je iz press centra pridno isiljala najbolj sveže infor- acije skoraj naravnost v ti- amo in radijska uredništva, inanja sodelavka Alenka Piu- 1 je skrbela za to, da smo bili i o vsem obveščeni. Svoje je dal tudi »deček za vse« Mar- 1 Godler. V ekipi, ki je po- rbela za resnično lep videz išega razstavnega sejemske- 1 prostora pa sta bila tudi )likovalec Minja Bajagič (tu- avtor zaščitnega znaka Zla- trobentice) in fotoreporter ovega tednika Edi Masnec. laš podvig - prenos larjančinega večera Ob naši ekipi so se na raz- lavnem prostoru Radia Celje kupaj z Novim tednikom in lencijo), ki letos slavi 40 let. predstavili: Slavko Avsenik z ženo Brigito in Hohnerjem, Tanja Čretnik, lanskoletna zmagovalka občinstva na Zlati harmoniki na Ljubečni, kjer je dobila priznanje Radia Celje, ansambel Francija Zemeta, ki je z 29 leti najstarejši aktivni ansambel na Celjskem, orga- nizator Zlate harmonike, ki bo letos že štirinajstič in čarodej Jani Jošovc iz Petrovč, ki je vse tri dni navduševal številne obiskovalce z izdelovanjem zanimivih psičkov. V vročem in hrupnem se- jemskem studiu so se ob vodi- telju Tonetu Vrablu zvrstili (po vrsti od prvega do zadnje- ga dne): Tomaž Domicelj (za- radi hrupa je zagrozil z odho- dom, vendar je vesel in dobro razpoložen vztrajal do konca), Franc Lačen (direktor Radia in Tednika Ptuj, kjer bo letos od 2. do 4. septembra 25. festi- val domače glasbe), direktor Celjskega sejma d.o.o. Franc Pangerl, Ivo Umek (urednik ZKP RTV Slovenije, ki je ome- nil, da bi prihodnje leto med sejmom Celje lahko organizi- ralo izbor popevke za Evrovi- zijo), Alfi Nipič, Ljubo Huzjan (Orfejeve stopničke vodi na Radiu Ptuj), Dragan Gajič, Slavko in Brigita Avsenik (bi- la sta posebna gosta NT&RC), Zdravko Geržina, Cveto Lor- ger (Zavarovalnica Maribor poslovna enota Celje, ki je bila glavni pokrovitelj l.MGS), Anton Roječ (župan Celja, ki mu je bil edinemu tudi dattun všeč, zaradi praznikov), Rajko Džordževič (direktor VTV, ki je posnela veliko gradiva o sej- mu in večkrat tudi sejemski prostor Radia Celje), Milan Brecl (Zlata harmonika Lju- bečna), Jani Jošovc (čarodej), Vinko Šimek, Jože Sredenšek, Marjan Frol (direktor Radia Trbovlje), Stojan Pančur (an- sambel S. Legnarja), Pepca Zupan (znamenite harmonike Zupan iz Mengša) in za zaklju- ček Andreja Sevšek, vodja projekta l.MGS. Več gostov smo tudi posneli, kot Slavka Avsenika ml., ki je bil Nedelj- ski gost pa Fante izpod Rogle, Jožeta Skubica in Slapove ter Jožeta Švmiaha. Že v prejšnjem NT smo na- povedali prenos vseh treh ve- černih prireditev, uspel pa nam je samo eden in to najpo- membnejši, prenos Marjanči- nega večera. Ta večer je sne- mal Radio Maribor, ki je naj- prej dal zeleno luč za prenos, potem pa to preklical iri pre- nos prepovedal, češ, da bodo posnetek sami predvajali l.maja. V četrtek, prvi dan sejma, pa se je začelo. Mari- borski tehniki so trdili, da imajo dovoljenje, da nam dajo ton za prenos. To sta trdila tu- di Vinko Šimek in Urška Čop, glasbena urednica Radia Ma- ribor, to je trdil šef maribor- skih tehnikov. Kaj storiti, kaj- ti vse je bilo ustno, v rokah pa faks s prepovedjo! Odločili smo se, da gremo v prenos pa kar bo, bo. Tako smo edini v živo in neposredno prenašali Marjančin večer v veselje šte- vilnih poslušalcev do Maribo- ra, Ptuja in Murske Sobote ter v zavist nekaterih kolegov. Hvala Mariborčanom, kajti zmagal je zdrav razum. Nismo pa prenašali druge- ga, ročk večera, ker je bil pre- slabo obiskan in tretjega, zak- ljučnega, zaradi istega vzroka. Gostje tudi pri rocl(u Prav tako ni manjkalo go- stov, ki obvladujejo slovensko pop in ročk sceno. Tu so bili producent Janez Križaj, Šank ročk, Simona Weiss, Adi Smo- lar. Miki Šarac, Tomaž Domi- celj, Avia band, Dominik Ko- zarič, Janez Bončina-Benč, Rožletove sanje, Interceptor, D Kovači, Veronica, Čuki, duo Presstige, Čudežna polja in še kdo. Radio Celje se je skupaj z NT&RC lepo in učinkovito predstavil na l.MGS, kar je večkrat zabeležila tudi Vaša televizija iz Velenja pod skrb- nim vodstvom direktorja Raj- ka Džordževiča. Predstavitev je tudi lep uvod v številne pri- reditve v jubilejnem letu, ko Radio Celje slavi 40 let. ALEŠ LEDNIK - TV Foto: EDI MASNEC Ugledni gost na našem razstavnem prostoru - Slavko Avsenik v družbi soproge in našega Toneta Vrabla. Žarko Petan Prvi dirigent RTV Sioveniie žarka Petana poznamo Slovenci kot avtorja številnih aforiz- tiov. Z njihovo pomočjo bo potekal tudi pogovor v sobotni oddaji Glasba je življenje, ko bo gost generalni direktor RTV Slovenija - Žarko Petan. Petana poznamo tudi kot dobrega režiserja. Letos je v Mest- lem gledališču ljubljanskem uspešno režiral Smrt trgovskega potnika. Blasbeni atorizmi Žarka Petana: ftm manj posluha ima dirigent, _ tem daljšo palico potrebuje. že tako dandanes, navadno igrajo na prvo violino ljudje brez posluha. solisti dvigajo glas samo na dirigentov ukaz. ^hko je biti dirigent, l^e vsi trobijo v isti rog. Z mesecem aprilom zaključujemo tudi našo nagradno igro r kaj naj vam zavrtimo, da vas resnično razvedrimo. ' Zadnja je bila izžrebana Breda Ivanovič z Jesenic, ki bo po pošti prejela stensko uro Emone Merkurja. Čestitamo! Kaj vas ^aka v mesecu maju, pa naj bo še skrivnost. Poslušajte oddajo Glasba je življenje in vse boste izvedeli ob pravem času! I. SIMONA H2O Petek, 6. maja, 17.30 Celjski magazin Po enotedenskem premoru boste znova lahko prisluhnili aktualno mozaični oddaji, ki jo pripravlja Nada Kumer o poli- tičnem, kulturnem in drugem dogajanju na Celjskem s poudar- kom na »vročih temah«. Sobota, 7. maja, 17.30 Vročih 20 Lestvica slovenskih in tujih zabavnih melodij je ena najbolj priljubljenih oddaj na Radiu Celju. Škatla za glasovnice se vsak teden temeljito napolni, poseben pečat pa daje oddaji tudi dinamično vodenje Jožice Skorje. Nedelja, 8. maja, 10.30 Nedeljski gost: Ferdo Ježovnik Gost Radia Celje bo tokrat Ferdo Ježovnik iz Teharij, eden prvih uspešnih podjetnikov na Celjskem in v Sloveniji. Z njim se bo pogovarjal Janez Vedenik. Nedelja, 8. maja, 16.15 Nedeljsko športno popoldne: Maribor Branik-Pubiikum, prenos Po visoki zmagi v prejšnjem krogu na domačem igrišču z Živili iz Naklega, so kot kaže Celjani prebrodili najhujšo krizo. V Ljudskem vrtu bi moralo biti srečanje z Mariborčani, ki ob koncu prvenstva prihajajo v vrhvmsko formo, prava posla- stica. 'i Ponedeljek, 9. maja, 20.00 Vrtiljak pok in valčkov Gost oddaje bo ansambel Franca Miheliča, ki obstoja že 23 let in je izdal 23 plošč, vodja ansambla pa je napisal 250 skladb. Pri ansamblu Franceta Miheliča igrata tudi brata Andrej in Bojan Zeme iz Vojnika. Voditelj oddaje je Tone VrabL^ RADIJSKI SPORED od 5. do 11. maja RADIO CELJE četrtek, 5.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.05 Začetek popoldanskega programa, napovednik 13.10 Izbira domače melodije tedna, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni express, 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek), 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa Petek, 6.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor. 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.05 Začetek popol- danskega programa, napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek pro- grama Sobota, 7.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obve- stila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 BBC novice, 12.10 Teen val, 13.00 Novice, 13.05 Začetek popoldanskega programa, napovednik, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20, 19.00 Večerni športno-zabavni program: 24.00 Zaključek programa. Nedelja, 8.5.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Domača melodija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi, 16.15 Nedeljsko športno popoldne: Maribor Branik-Publikum, prenos, 18.30 Nadaljevanje čestitk in pozdravov, 20.00/21.00 Zaključek pro- grama Ponedeljek, 9.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Začetek popoldanskega programa, napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00 Podalpski pop, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 19.30 Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone VrabI), 22.00 Zaključek programa Torek, 10.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 5.35 Domača meindiia tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.^^ . - 7 00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 ou».,w. ~ onročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, lO.Ou 1M0...3, 10.30 Lestvica 3, Tri, III. & AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Začetek popol- danskega programa, napovednik, 13.10 Domača glasba: melodija tedna, 14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05 Alkotest satirikon, 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00 Zimzelene melodije, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa, Sreda, 11.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.25 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega trga, 11.00 Glasbene novosti, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Začetek popoldanskega programa, napovednik, 13.10 Domača glasba: Podarite, izberite, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Pop loto, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00 Zaključek sporeda, napovednik naslednjega dne. Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 18.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo. Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna LejičJMateja Pod jed, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 29-431, Fax: 441-032 Studio: 441-310, 441-510 Št. 18 - 5. maj 1994 Uvod presegel pričakovanja I. metinaroilni glasbeni sejem Celle 94 je lepo uspel Od ideje do otvoritve 1. mednarodnega glasbenega sejma v Celju so minili samo trije meseci ali morda kak te- den več. Zato ni čudno, da so bili ob otvoritvi presenečeni celo gostje iz Gradca, kjer imajo podoben glasbeni sejem že trinajst let, saj so prišli na izjenmo lepo pripravljen spe- cializiran sejem, ki je bil sicer po\'ršinsko majhen, vendar, kot radi rečemo, kot iz »škat- lice«. Po ideji (Emest Marguč in Vinko Šimek) se je na hitro nekajkrat sestal organizacijski odbor in razposlal obvestila, kako je vse skupaj zaleglo pa smo lahko videli v treh dneh od 28. do 30. aprila v več dvo- ranah sejmišča Golovec. Na začetku je bilo najtežje odgo- varjati na vprašanja, kaj sejem pravzaprav bo in kako bo iz- gledal. V Sloveniji takšnih pri- reditev ni, čeprav imamo glas- bo radi in je tudi močno razve- jana, takšna prireditev pa po- trebna. Glasbeni sejmi so v tu- jini dobro uveljavljeni in po- menijo lepe prireditve, ki so koristne tako za glasbenike, proizvajalce glasbene opreme kot obiskovalce, pri nas pa za- enkrat tega žal doslej ni bilo. Na tujih sejmih so sodelovali redki Slovenci, najmanj pa ti- sti, ki naj bi razstavljali v Ce- lju, zato tudi tak strah. Ob pripravi sejma se je učil tudi organizator, saj je šlo za novorojenčka, ki bi se rad čim- bolj uspešno uvrstil v serijo že uveljavljenih celjskih sejem- skih prireditev. Skelet priredi- tve je bil kmalu sestavljen, po- govori z interesenti, ki bi sode- lovali na sejmu pa so bili tudi uspešni, kar dokazuje več kot sto razstavljalcev, ki so zbraU pogum in denar ter prišli k po- rodu prve specializirane glas- bene prireditve pri nas. Njim, številnim glasbenikom različ- nih zvrsti, glasbenim delav- cem in ne nazadnje okoU 8 ti- soč obiskovalcem (toliko so jih našteli v treh dneh na ogledu sejma ter spremljajočih prire- ditev) gre zasluga, da je porod brez večjih težav uspel in so tako dani vsi pogoji, da se se- jem obdrži in dobi zeleno luč za normalen razvoj. Po nekako »sivi« otvoritvi pred malim številom ljudi se je začelo zares v dvorani D, kjer so dobili svoje zelene oaze za predstavljanje razstavljalci iz Slovenije in tujine, mnogo pa je bilo tudi slovenskih zastop- nikov tujih firm. Ob vhodu v dvorano D so dobile prostor radijske postaje (Celje, Ptuj, Alfa, Štajerski val) in Marjan- ca d.o.o., v sredini pa so se zvrstiU prodajalci glasbil (naj- več harmonik, klavirjev, kitar, trobil in ostalega), nosilcev zvoka, glasbene opreme, nekaj prostora so zavzeli posamezni ansambli, razne agencije, ča- rodej in bife, ki si je takoj »sposodil« ime zaščitnega zna- ka prireditve trobentice. Iz dvorane D je prehod v dvorano C, ki je bila v času glasbenega sejma namenjena celodnevnim show programom posameznikov, duetov, skupin in celo čarodejev ter plesnih skupin. V dvorani A, kjer je bil najprej mišljen sejem, so bile tri večerne prireditve, kjer je prehodno oceno dobil samo prvi, Marjančin večer pod uspešno taktirko Vinka Šime- ka, medtem ko sta ostala dva večera milo povedano propad- la. Drugi večer (petek) je bil namenjen mladim in so se predstavile ročk skupine, ven- dar tudi to ni privabilo mlade- ži, saj se je v dvorani zbralo nekaj sto poslušalcev, ki so bili bolj naveličani kot glasbeniki. Nič boljše ni bilo v soboto na glasbenem plesu, kjer je v veli- ki dvorani nekaj minut pred deveto zvečer sedelo okoli 150 ljudi. Organizator je bil ves dan obupan in ni vedel, kaj naj naredi. Prireditev je prestav- ljal kot figure na šahovnici iz ene v drugo dvorano, na koncu pa ostal v A s tem, da so odpo- Ob sejmu je organizator pri- pravil še srečanje SAZASa in mednarodni kongres kompo- nistov domače glasbe, ki je bi- lo prvič na izven nemško govo- rečem jezikovnem področju. Na prvem pogovoru se je zbra- lo okoli pet ljudi, na drugem okoli 15 in še to vsi iz Avstrije. Slovenskih komponistov ni bi- lo, ker jih tudi nihče ni pova- bil. To sta nam potrdila tudi dva znana slovenska kompo- nista domače glasbe Franc Mi- helič (preko 250 lastnih skladb) in Franc Lipičnik (preko 300), podobno pa bi od- govorili tudi drugi. Če se pri- reditev imenuje mednarodni kongres je to velika stvar in se z njo ne gre igrati, sploh če je prvič pri nas, mi pa smo dežela in zibelka domače glasbe. Kdo je zagrešil to neverjetno napa- ko bi bilo dobro vedeti, kajti takšnih spodrsljajev si takšna prireditev ne sme privoščiti. vedah nastop dvema damama slovenske glasbe Ireni Vrčkov- nik in Heleni Blagne. Med razstavljalce je organi- zator tudi razdelil anketne li- ste. Med hitrim prebiranjem vrnjenih anketnih listov je bilo ugotovljeno, da so se razstav- ljalci pritoževali samo nad prevelikim in včasih nevzdrž- nim hrupom, ki so ga povzro- čali drugi razstavljalci. Ta hrup je motil tudi delo radij- skih in televizijske ekipe. Res je problem preizkušati in pro- dajati klavir ali harmoniko, če niti ne slišiš na kaj igraš in kako »poje«. Vsi so vedeli po- vedati, da je za takšne primere na sejmih v tujini drugače po- skrbljeno, da so ločeni, da de- lajo s slušalkami, da jih kaz- nujejo, če presežejo dovoljeno glasnost. Vendar gre ta lepot- na napaka tudi na rovaš neka- terih članov organizacijskega odbora, ki so po takšnih sej- mih hodili, za to vedeli in bili premalo pozorni, da se kaj ta- kega lahko zgodi tudi pri nas. Je pa to takšna napaka, da se jo bo do naslednjega sejma dalo najlažje odpraviti, saj ima Golovec veliko razstavnih prostorov in ne bo težko najti takšnega, kjer bodo uživali ti hrupni razstavljalci, kot tisti, ki jiJi poslušajo. Ostali pa bodo lahko v sorazmernem tihem miru uživali v pogovorih, pro- daji in preizkušanju instru- mentov ter dodatne glasbene opreme. Seme je treba zalivati... Več kot med razstavljalci je bilo znanih in manj znanih glasbenih obrazov med obi- skovalci. Kogarkoli smo pov- prašali po mnenju, je povedal: takšno prireditev potrebujemo in prav je, da smo jo dobili. Seme je padlo na plodna tla, zdaj ga je treba zalivati in ne- govati, da bo vzklilo in čez leta dalo prve prave rezulatate. Pr- vi dosežek pa je ta, da se ie seme prijelo. Ze zdaj lahko za- pišemo, da bodo prišh mnogi novi, ki so letos celotno prire- ditev samo opazovali in ji priznavali njeno potrebo. Ob zaključku lahko zapiše-j mo samo to: ideja o specializi- ranem glasbenem sejmu v Ce- lju in Sloveniji je dobra in je realizacija te ideje je padla na plodna tla. Ne bodimo preveč nervozni zaradi nekaterih po- mankljivosti, kajti v celoti je bilo le lepo in so bili vsi zado- voljni. Tudi ob hrupu, ki je včasih paral ušesa do onemo- glosti. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Tomaž Domicelj je človek, ki se zna vživeti v vsako družbo, pa naj bo hudo resna (pogovor z Lojzetom Peterletom je iz resnosti mojstrsko pripeljal v veseli del, ki dolgo ne bo pozabljen) ali sveže mladostna, ko ga na sliki vidmo v šopku mladih deklet in ob njem levo mlada zvezdica, ki prihaja iz Velenja, Sanja Mlinar. Ediju Masnecu je verjetno uspel »zgodovinski« posnetek, ko jt ob odhodu Slavka Avsenika iz Celja sredi parkirišča uspej fotografirati dve zvezdi slovenske domače glasbe, Slavka Avse. nika, in Lojzeta Slaka. Hit MGS srečanje Peterle-Domicelj Predsednik častnega odbora 1. MGS je bil slovenski zunanji minister Lojze Peterle, ki pa se zaradi službenih obveznosti dopoldanske otvoritve ni mo- gel udeležiti, prišel pa je na Marjančin večer, kjer so se predstavili mnogi najboljši slovenski domači ansambU. Na odru je prišlo do spontane- ga in nepredvidenega srečanja med Lojzetom Peterletom in Tomažem Domiceljem (skupaj sta se vpisala na fakulteto), ki sta tudi skupaj, v živo, zaigra- la. Peterle na orglice in Domi- celj na kitaro. V spremstvu direktorja Celjski sejem d.o.o. Franca Pangerla si je Lojze Peterle po Marjančinem večeru ogledal še sejemski prostor, ki so ga Na l.MGS v Celju so podeliU tudi tri častna priznanja za življenjsko delo. Zlato troben- tico (ideja Minja Bajagič, NT-RC Celje) so dobili sloven- ska ansambla Štirje kovači (40 let) in Lojze Slak (30 let) ter skupina iz Avstrije Kem Ba- um, s 45 leti najstarejši an- sambel domače glasbe na svetu. odprh prav zanj. Po krajšem obisku je bil nad prireditvijo in sejmom navdušen: »Upam, da mi bo prihodnje leto čas dopuščal in bom lahko prišel že dopoldne in to z družino, saj se pri nas vsi ukvarjamo z glasbo. In tu vidim, da je za vsakega nekaj. To je prav.« Med najbolj obiskanimi razstavnimi prostori je bil prav gotovo prostor Jožeta in Pepce Zupan iz Mengša, znanih izdelovalcev harmonik. Večkrat je v živo zaigral tudi pravi virtuoz s harmoniko Zoran Zorko (na sliki), ki je nastopil tudi na zaključni prireditvi. Zupanovi v Mengšu pripravljajo glasbeni muzej, razstavo svojih instrumentov in trgovino. Piše Aleš Jošt Opazoval sem oni dan razi- grane lastovice, ki so se ravno- kar vrnile iz daljnih dežel, in razmišljal, kako razočarane bi utegnile biti ob spoznanju, da jih v naših krajih vedno priča- kajo iste tegobe in da se iz leta v leto v teh krajih prav nobena stvar ne premakne na bolje. In če se te prelestne ptice v prvi vrsti srečujejo s problemom onesnaženosti zraka, s presa- hlimi in zastrupljenimi stu- denci, z insekticidi začinjeno hrano in kar bi bilo morda še najbolj boleče, z ljudmi, ki jih sploh ne opazijo, potem je nji- hova radoživost pravzaprav polna odpuščanja in kliče k razumu, ki sta ga tudi v naši deželi že davno poteptala po- hlep po denarju in oblasti. Pa vendar vsako leto pridejo gnezdit pod napušče naših do- mov, zanašajoč se na svoj nez- motljivi kompas, ki pa žal ne spremlja za naravo katastro- falnih rezultatov tehnološkega razvoja v preteklem XX. sto- letju. Da bi se samo sramovali, pa še zdaleč ne more biti vse, kar bi lahko storili, čeprav ve- čina še tega ne zmore več in togotnost, ki me popade ob takšnih razmišljanjih, je nepo- pisna. In medtem ko na nekdaj močvirnih travnikih zevajo v zemlji centimetrske razpoke, se nam obeta era suše že na samem začetku vegetacijskega ciklusa, posledice pa bodo kmalu opazne. Absolutno dvo- mim, da lahko kaj pomagajo molitve k vsemogočnemu, če pa po drugi strani svinjamo prav pred in za svojim, še rajši pa tujim pragom. Ta čas je prišel v naše kraje cirkus, ki mu tu še ni bilo ena- kega, ponaša pa se s kopico inštrumentov, glasbil in zvo- čil, brez katerih si človek mo- deme dobe ne zna predstavlja- ti glasbenega brbotanja, s ka- terim se v glavnem srečuje skozi medijsko-propagandne preparate, tokrat pa je moč vse skupaj videti in otipati v živo. Zraven je tu še armada obrtni- kov, ki skrbijo za praktiče: prikaz na odru. Pogledal sen: v denarnico in pozabil. V sredo sem popokal svoje staro plunko in si od prijazne- ga Evgena sposodil majhnegi kričača, potem pa smo jo s Pri- možem mahnili v Ljubljano V Škucovi galeriji sredi stare- ga mesta so si nekateri namreč zaželeli, ne da bi pravzaprav vedeli kaj. Pa smo pod delov- nim naslovom »Kdo je Vidkii spletel krzneni plašč« postavi- li pred nekaj radovednežev, k jih je v glavnem že uspela za- daviti patološka atmosfers katero čudaška mladež golU v presenetljivo sprijaznjen maniri. Dekadenco postaneg^ in usmrajenega patosa smo H tričetrt ure nekako izrinil pred vhod, ko je navdih, ki smo ga k sreči prinesli s sabo, začel popuščati. Dovolj je bilo za prvič in na kontu terjatve do kupcev smo zabeležil drobceno postavko, potem pobegnili pred draginjo, ki grizla žepe in načenjala dobro kondicijo. Za sabo praktično nismo pustili sledu, kolikor sem uspel opaziti v vodenil^ pogledih šankgardistov, na^ tudi nihče ne bo pogreša- Hvala enako! In prišel je spet med nas do- bri Prvi maj. Na zdravje! ^ gremo v Leskovec pri KrškeiJ^' kjer DPZN-jevska frakcija v soboto organizira kresovanj^ in koncert z Žoambo žoe^ Workestrao, Demolition grO' up, Velikim bijelim slonom i^ Projektom poljskih strašil. Se- daj, ko to berete, pa je seveda tudi to že preteklost, v glav- nem po zaslugi predprazničn", zaključene redakcije, zato k^l več prihodnjič. Čiv! Št.18 - 5. maj 1994 >leloillJe smoga in premoga fgsavska skupina Oriek gode knapovski ročk, veselo muziko f socialno tematiko besedil Orlek je geografsko ime, ime in ime hriba, kjer živi j|jja skupine Vlado Poredoš ^ jjjer skupina v enaki zased- aj ustvarja že skoraj pet let. ge sedem veselih, dobre jgsbe željnih Zasavcev, sku- L z Vladom, pevcem s simpa- ^no »hrapavim« glasom, jjtvarja za našo deželo svoj- jiveno glasbo, ki ji sami pravi- li Imapovski ročk. Kratko in Lirnato. Takšna so tudi nji- besedila, v katerih Vlado, ^^,iov večine besednih zvez, ra- jjskuje revirske navade in (njih predvsem življenje »ma- lega«, anonimnega človeka, praven pobrenka po akustični ^tari. Jure Tori potipka po Ijlaviaturah in harmoniki, Ivo Vidergar zatrese strune elek- trične kitare, Mitja Tori bas Idtare, Jože Pečnik daje ritem ja bobnih, tu pa je še celotna pihalna sekcija; Miran Mars piha v sax, Ečo Matko v po- javno, Janez Tori pa v troben- to. Ja, veliko jih je, različno stari so, vse od rosnih let do zlatih petdesetih, vsi pa so za- to, da je treba presekati sivi revirski vsakdan, ki ga zazna- mujejo funštrc in jetmice, ti- pična knapovska hrana, posut pa je s smogom in premogom. Njihova prva kaseta, posne- ta v studiu Zlati zvoki v Ki- sovcu pri Zagorju, je nosila pr- vo ime; funšterc, knapovsko sonce ali šmom po slovensko, )e »ime« za prvo stran kasete; homogena jed, ki je tu sinonim za bolj enovite, rockovske na- peve. Jetmice, zasavske klo- base, so sestavljene iz različ- nih sestavin, in take so tudi pesmi na drugi strani kasete, ki so bolj etno zasavsko obar- vane. Še v tem mesecu priča- kuje Orlek izid druge kasete, posnete v istem studiu, tokrat pa so interes za izdajo pokaza- h pri ZKP RTV. Priznanje? Po svoje j a, sicer pa so njihovo godbo sprejeli po vsej Sloveni- ji, pa se fantom ni bilo treba pretirano truditi zato. Ko so začeli, so preganjah dolg čas in delali za potrebe Zasavja, sedaj jih pozna vsa Slovenija. Le tu in tam, po kakšnem kon- certu, se najde kdo, ki si za- pomni nekaj slenga iz besedil, pa ga zanima, kaj vse skupaj pomeni. No, ta kaseta bo imela zapisanih 10 komadov, njen naslov pa bo parodija na Me- lodije morja in sonca. To oboje imajo Primorci, Zasavci imajo zato Melodije smoga in pre- moga. O čem godejo? Le nekaj na- slovov vam bo nakazalo »smer«: Vinska trta, Drejčnik Andrej, Jesen, Ko si brezpo- seln. Zakaj je v Čolničah mnrl rock'n'roU, pa o zasavskem posebnežu Laubiju... Če ne poznate, vam povem, da bomo tudi v Celju kmalu videli Orle- ke v živo. Kdo drug kot Bar- fly jih bo povabil v goste še v mesecu maju. Ne bomo poza- bih obvestiti kdaj! Na letošnjem devetintride- setem tekmovanju za pesem EVROVIZIJE '94, so že tretjič zapovrstjo zmagali Irci. Po zmagovalkah iz let '92 in '93, Lindi Martin in Niameih Cava- nagh, je letos to uspelo Paulu in Charlieju z balado »Roc- k&RoU Kids«. Drugo mesto je zasedla odlična Poljakinja Editha Gomyak s skladbo »To nisem jaz«, tretji pa je bil nem- ški bend Mekado s plesnim ko- madom »Imam zabavo«. Na- slednje, jubilejno 40. tekmova- nje za pesem Evrovizije, bo ta- ko spet na Irskem, tekmovali pa bodo tudi Slovenci, ki na letošnji prireditvi zaradi lan- ske slabe uvrstitve niso nasto- pili. Po opravljeni obdukciji so seattleški patologi ugotovili, da je bil KURT COBAIN, pre- den so ga v petek, 8. aprila, našli, mrtev že dobre tri dni. Pričevanja njegove žene Co- urtney Love in nekaterih Kur- tovih najbližjih prijateljev pa potrjujejo govorice, da je Co- bain že večkrat poskušal stori- ti samomor. V času, ko je storil samomor, je imel v litru krvi kar 1,52 miligrama heroina, kar v precej primerih velja že za smrtno dozo. Pištola, s ka- tero se je Kurt ubil, je bila last kitarista skupine Earth Dyla- na Carlsona, njegovega dolgo- letnega prijatelja. Prvič po letu 1981 se je spre- menila zasedba najuspešnejše- ga britanskega alter-pop ben- da DEPECHE MODE. Davida Gahama, Alana Wilderja in Martina Gorea je zapustil kla- viaturist Andrew Fletcher, ki bo odslej skrbel le za poslovne zadeve skupine. Fletcherja je zamenjal »roadie« Daryl Ba- monte, ki je že nekaj let skrbel za klaviature na vseh nastopih skupine. Depeche Mode so z novim članom trenutno na turneji po Južni Ameriki, po- letje pa bodo preživeh na do- slej najbolj intenzivni turneji po ZDA. Vince Clarke je Depeche Mode zapustil že leta 1981 in do danes s skupinami Vazzo in Erasure nanizal več kot deset No. 1 skladb. Zadnji velik uspeh dua ERASURE, v kate- rem Vincea Clarkea, ki skrbi za glasbo, dopolnjuje pevec Andy Bell, je bil EP »Abba- esque«, ki se je na vrhu angle- ške lestvice zadrževal kar 6 tednov. Tam se je znašel tudi pri založbi Mute konec aprila izdan prvi single z novega al- buma »I Say, I Say, I Say«. Singlu »Always« bodo sledili še trije, seveda s pripadajočimi video spoti, ki bodo obeleževa- li vsak svoj letni čas. Za naskok na sam vrh evropskih lestvic se spet pri- pravljata trenutno najuspeš- nejša predstavnika »štanc- tehna«, 2 UNLIMITED. To- krat s skladbo »The Real Thing«, ki tudi napoveduje skorajšnji izid njunega že pos- netega drugega albuma. Vstopnice za že razprodano turnejo BARBRE STRE- ISAND so v normalni prodaji veljale 350 ameriških dolarjev, na črnem ti^ pa so presegle vrednost tisoč dolarjev. Te iz- jemno visoke cene vstopnic so vzpodbudile tudi druge izva- jalce popularne glasbe, da so povišali vstopnino za svoje na- stope. V Califomiji se je dose- daj dalo večino koncertov vi- deti za ceno od 20 do 40 dolar- jev, vstopnice, vredne 115 do- larjev, so prodajali za prvi po- noven nastop skupine Eagles, 100 dolarjev je bilo treba od- šteti za ogled koncerta Roda Stewarta, sedaj pa napovedu- jejo skorajšnji konec poceni vstopnic. Za posledicami raka na grlu je star komaj 41-let umrl LEE BRILLEAUK, pevec konec se- demdesetih zelo popularnih DR.FEELGOOD. Pri nas se jih spomnimo predvsem po skladbi »Milk And Alcohol« in po albumu »Stupidity«. Tisti bolj poučeni pa vedo povedati, da je Lee že davnega leta 1976 posodil 400 angleških fimtov Jakeu Revieri, ta pa je iz tega denarja postavil na noge eno izmed najuspešnejših neodvis- nih založb, Stiff Records, za katero so delali velikani new- wavea The Madness, lan Dury, Elvis Costello, The Pogues in številni drugi. Po 4-letnem premoru se je spet zbudila odlična pevka ALISON MOYET. Pred dnevi je izšel njen dolgo pričakovani četrti album »Essex«, z njega pa smo že dobiU prvo uspešni- co »Whispering Your Name«. Bar-fly spet obratuje s pol- no paro. Potem ko so jim celj- ski oblastniki prejšnji teden podaljšali obratovalno dovo- ljenje, trojica Kosta-Marjan- Boštjan za petek, 6. maja, na- poveduje nastop legend slo- venske ročk glasbe, maribor- skih LAČNIH FRANZ. Predm in njegovi nam bodo predsta- vili svoj zadnji CD »Zadnja večerja«, ki je posvečen Sara- jevu, kakršnega smo poznali nekoč. STANE ŠPEGEL Pop loto Nihče ni napovedal pra- vilnega vrstnega reda skladb, nagrada, ki jo po- darja sponzor oddaje Pop loto, Oris-Mash, se tako podvoji in znaša 9000 SIT. Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu- jete v sredo, 11. maja, ob 18. uri. Kupone pošljite na dopisnicah na naslov: Ra- dio Celje, Prešernova 19, Celje. Št. 18 - 5. maj 1994 2 Razčiščevanje življenje je polno blefiranja in odnosov, ki se lahko gradijo po več let, porušijo pa v trenutku. To je odvisno od marsičesa. Od tega, na primer, s kakšnim človekom imaš opravka. Če gre za nekoga, ki je naiven, ki vidi dobro tam, kjer je slabo, in obratno, se ne smeš čuditi ničemur. Niti temu, da te takšen človek, čeprav ve, da ga imaš rad in mu ni vseeno, pusti na cedilu... Ampak, pri pravih odnosih se (pa čeprav ni nihče po- poln) to ne dogaja. Pri pravih odnosih se takšne stvari razčistijo. In morda so v trenutku, ko jih izrečeš, boleče in neprijetne, ampak potem... Potem veš, pri čem si. Življenje tako dobi lepše in širše dimenzije. Ne skrivaš čustev. In dobro je, če imaš človeka, ki ve za tvoje slabe strani in šibke točke, vendar tega ne bo nikoli izkoristil. Ko začutiš to, veš, da lahko imaš resnično rad. NINA M. Miss Piše: Simona Tomaž je nemo opazoval ner- vozna dekleta, ki so čakala na razglasitev Miss Slovenije. »Blondinka bo zmagala!« je rekel prijatelju. »Dobra je, a ne?« Tomaž je bil pevec. Pel je v skupini, ki je prireditev sponzorirala. Imel je čudovit glas, a kaj, ko ni znal z dekleti. Pimce so se zanj takoj ogrele, on pa se je samo zabaval. Od- ločil se je, da bo z blondinko vendarle poizkusil zares... »Zmagovalka je... Dame in gospodje, čakamo še na zadnji glas žirije!« je zaslišal glas, ki ga je spomnil na to, da mora na oder. »Torej, nova miss Slo- venije je Majda Žnidarič!« Navdušeni vzkliki, ploskanje in čestitke so tudi Tomaža omamih. Zmagala je njegova blondinka. Majdine oči so se ovlažile. Solze veselja so drse- le po njenih lepih licih. Tomaž je pogledal Majdo, Majda je pogledala Tomaža. Ona se je nasmehnila in umaknila po- gled, on pa je pomislil: »Moja je!« tn stopil k mikrofonu. »To pesem posvečamo novi Miss Slovenije!«. Spogledala sta se in se drug drugemu nasmehni- la. Tomaž je bil prepričan, da ga bo po prireditvi počakala. Čakal je, nje pa ni bilo. Po naključju ie izvedel, da stanu- je v isti uhci kot on, in se začu- dil, ker te lepotice v svoji bliži- ni ni opazil že prej... Ponoči je ugotovil, da je Majda prvo dekle, ki ne nori za njim. Nekaj dni po tistem pa je bil povabljen na zabavo. »Veš, prišli bodo vsi,« mu je povedal prijatelj, ki je praznoval, »tudi Jani, Majda in Boštjan!« To- maž je tako zavriskal, da je moral Dejan imiakniti slušal- ko. Majda - njegova Majda; v soboto ob dvajsetih. Samo še nekaj uric in... (Se bo nadaljevalo) Predrage in predragi! Imate morda problem? Mogoče takšnega, ki si ga ne upate zaupati niti najboljši prijateljici ali prijatelju? Ali pa vam leži na dušici nekaj čisto vsakdanjega, pa še vse- eno prav zanimivega? Se ra- di zabavate s problemi, ki to v bistvu sploh niso? Po drugi strani pa: se dosti obreme- njujete z raznoraznimi zloči- ni, ki prizadenejo prav vas? Maščevalni, ljubezenski, re- dovalniški... Vas zanima, ali ima učitelj oz. profesor na vaši šoli pravico, možnost... Se vam zdi, da so vam storili krivico, pa ne veste, na koga bi se obrnili? Vas zanima, kako navezati pogovor z zla- to ribico ali s hruškinim ogrizkom? Kot so vaši senzorji lahko zaznali, na strani Vrtiljaka odpiramo novo rubriko, na kateri bo govora tako o res- nih kot o popolnoma neres- nih stvareh. Na vse to in še marsikaj bomo skupaj poi- skah odgovore, vi pa, kot re- čeno, izlijte svoje težavice in probleme na papir, pridno pišite in rišite ali kakor koli drugače ustvarjajte in vse skupaj pošljite na naš naslov pod rubriko »Srbeči pod- plati«. Na veliko idej in pisem vam kliče ANDREJA Zeiianje naprej... Kot smo obljubili, danes ob- javljamo sestavek o pomenu zehanja od opoldne do polno- či! (Pritožbe v zvezi z zeha- njem sprejemajo v uredništvu glasila Naša misel, OŠ bratov Juhart, Šempeter v Savinjski dolini...) 12.00-12.30 Maščeval/a se boš 12.30-13.00 Povabilo na ve- čerjo 13.00-13.30 Dobil/a boš nove- ga prijatelj a/ico 13.30-14.00 Jutri se bosta vi- dela 14.00-14.30 Dolgo bosta skupaj 14.30-15.00 Ljubosimien/lju- bosumna je 15.00-15.30 Ti si ji/mu edin/a 15.30-16.00 Konec bo med vama 16.00-16.30 Samo telesno ga/ jo privlačiš 16.30-17.00 Ljubi te rjavo- lasec/rjavolaska 17.00-17,30 Pomislil/a bo nate 17.30-18.00 Ljubi te mo- drooki/a 18.00-18.30 Pomirila se bosta 18.30-19.00 Poljub 19.00-19.30 Sreča 19.30-20.00 Hoče te samo zase 20.00-20.30 Ne more brez tebe 20.30-21.00 Ljubi te čmo- lasec/čmolaska 21.00-21.30 Ne more te več vi- deti 21.30-22.00 Darilo 22.00-22.30 Čaka te 22.30-23.00 Zabava s prijatelji 23.30-24.00 Zaroka Dragi moj Hubert! z vsakim pismom me bolj presenetiš in očaraš. Priznati moram, da si nisem mislila, da boš odpisal; sploh pa ne, da boš to storil tako kmalu. Naj ti kar takoj odgovorim na tvoje razmišljanje v zvezi s socialnim statusom goveda. Mislim, da smo precej zapo- stavljene predvsem krave. Sa- mo pomisli: vsak dan nas mol- zejo! Ob tem pa še redno (v sodelovanju z vami, seveda) skrbimo za širjenje naše gove- je vrste. Seveda ni lahko niti vam, bikom. Samo pomisli: vsakič, ko se sprehajam mimo celjskih gostiln, me spreleti srh, ko na večini jedilnikov opazim tudi široko ponudbo vaših prašnikov. Res je, da ni- so tako poceni, ampak vseeno... Če bo šlo tako naprej, nas kmalu sploh ne bo več! Kje bodo ljudje potem dobivali kravje mleko? Koga bodo mol- zh, izžemah in izkoriščali vse do kraja? Komu bodo dajali imena, kot so Liska, Rjavka ali Ferdinand? Veš, zelo ponosna sem na to, da so mi dali ime, primemo za višji sloj govejih prebivalcev! Vem tudi, da so bili moji starši, ki izhajajo iz dežele čokolade Milka, prepri- čam, da bom tudi jaz sodila v najvišji družbeni razred. Da se bom lahko pasla po širokih, zelenih, travnatih poljanah... Pod svobodnim soncem... Brez električnega pastirja. Pa mi to žal ni dano. Uvozili so me namreč in tako že celo odraslo življenje (razen spre- hodov) stojim v temačnem hle- vu ob Šmartinskem ježem in razmišljam o svoji žalostni usodi ter srečnem otroštvu. Vendar je to žal ostalo nekje daleč... Le spomin je še tukaj in ta bo večno z menoj... Dragi Hubert, mislim, da sem padla v depresijo. Pravka sem potočUa prvo solzo p treh letih. Odpiši mi, lepo t prosim! In ne načenjaj več ta ko žalostnih tem! * DARKA VON AVARK Rada bi te pozabiia Le kaj se z mano dogaja; kaj moje srce izdaja ? Zakaj ljubim njega, ki je že oddan - ki je zame daleč stran? Rada bi te pozabila, rada bi ljubezen skrila. Pa ne morem stran oditi, ker moje srce te noče pozabiti. Veliko je na svetu fantov in deklet; veliko je bilo povedanih besed. Veliko strtih src, ki so se morala ločiti, toda najina ljubezen ne da se pozabiti. Sprehajam se po parku; le jaz in moje srce in gledam srečne pare, ki z roko v roki se drže. In sprašujem se — bom lahko kdaj srečna tudi jaz edi je to spet moj poraz? ALBINA GABERj Z NT&RC v Gardaland Za izlet v Gardaland, ki bo 14. maja, smo iz ogromneeeee škatle, ki vedno bolj polni naše uredništvo, izvlekli kupone: Mitje Mernika iz Vojkove 12, Celje; Nejca Lotriča iz uhce Toneta Melive 12, Slovenske Konjice, in Karmen Drobne, Pod- vine 24, Planina pri Sevnici. Da vas ne bo sončarica! 57 Channeis (And Nothing On) (Bruce Springsteen) / bought a bourgeois house in the Hollywood hills With a frank look of hundred thousand doUar bills Man came by to hook my cable TV We settled in far the night my baby and me We svvitched 'round and 'round 'till half-past down There was 57 channeis nad nothing on Well now home entertainment was my bod's wish So I hopped in the town for a satellite dish I tied it on the top of my Japanese car I came home and I pointed in out to the starš A message came back from the great heyond There's 57 channeis and nothing on Well we might a mode some friends with some billionaires We might a got ali niče and friendly If we'd mode in upstairs Ali I got was a note that said: »Bye, bye John!« Our love is 57 channeis and nothing on So I bought a 44 magnum it was solid steel cost And in the blessed name of Elvis well I just let it blot 'til my TV joy in pieces there of my feet And they busted me for disturbin' the almighty peace »57 charmels and nothing on« I can see by your eyes frend you're just about gone 57 channeis and nothing on 57 channeis and nothing on Navadno z vsem srcem hvalimo le tiste, ki nas ob- čudujejo. (La Rochefoucauld) JVe izogibaj se znancev! Brez njih bi bil popolnoma neznan! »Ker so budaiel« Tako je na vprašanje, zi kaj ljudje tako navdušei gledajo vseh stooseminosem desettisoč nadaljevanj Sant Barbare, odgovorila posli šalka Jožica. Mi pa nismo (v etru) zato, da bi presoji o takšnih zadevah. Z vami lahko samo pogovarjan vas razumemo, poslušamo Svoje mnenje bi morali z držati zase; zato ne bomo i kh nič. Le žalostna vest: n mesto Teen-vala se bodo i te sobote do konca leta ; Radiu Celje vsako sobo med dvanajsto in trtnajs uro vrtela nova nadaljeval Santa Barbare. Uživajte ( gledanju! NINAl Št. 18 - 5. maj 1994 Potrkalo je. »Dober dan. Jaz sem Martina. Varovala bi »aša otroka.« »Imaš rada otroke?« »Zelo, zato sem se prva javila.« »Lahko že danes začneš?« »Danes še ne bi mogla. Moram se še pogo- voriti z mamo.« »Prav. Jutri pridi najkasneje ob pol enih, ti vse naročim. Moram kar povedati, da neprijetno, kadar oba jokata, saj lahko Pomagaš le enemu. Ne pozabi priti.« »Na svidenje.« Otroka sem nahranila in previla. Oba sta * začela dreti, kot bi vedela, da ju bom Pestila sama. Trgalo se mi je srce, ko sem ju spuščala. Še na cesti sem slišala njun jok. Tilčka mi je dala učni načrt s pojasnilom: »Učni načrt imam napisan le za nekaj "Mesecev. Bila sem že toliko časa v prvem ^^redu, da sem učila na pamet. Ti si le ^^pravi načrt za vse leto.« Bila sem srečna, da imam za začetek vsaj ^^kaj konkretnega. V razredu sem pozabila "a svoje skrbi. Otroci so me tako prijazno in Radovedno gledali, da so me takoj osvojili. °^tka me je vprašala: »Kajne, da imate dvojčke? Moja mama ^as je videla, ko ste se pripeljali s tovor- ^iskom.« *'fles imam dvojčka, sedaj spita doma,« se ^aiem. Zgrabilo me je pri srcu: gotovo se '^feta na vse grlo. ^Nam ju boste pokazali?« se jih je kar "eiraj oglasilo. . Ju tri dopoldan ju bom peljala na spre- '°c/ Lahko ju boste videli. O meni ste že ?^^aj zvedeli. Vse šolsko leto se bomo tako- ^ zbirali v učilnici, se pogovarjali, veselili in učili. Kdor zna kakšno pesmico, naj dvig- ne roko. O, veliko vas je, ki znate pesmice! Kdo bi mi zapel pesmico, ki jo ima najraje?« Vsi so hoteli priti na vrsto. Ura je bila prekratka. Zares je veliko 45 učencev v pr- vem razredu! Kako bom vsak dan pregledo- vala vse njihovo delo, vsakemu pomagala, jih motivirala? S kakim zaupanjem me gle- dajo! Ne smem jih razočarati. Vsak dan se moram za vsako minuto pripraviti, da ne bo spodrsljajev. Že tečem domov. Pod oknom tišina. Po prstih stopim do košare. Oba sta budna. Igrata se z ropotuljicami. Oddahnem si, vse je normalno. Jutri bo tu Martina in ne bom več tako v skrbeh. Umik je že narejen. Priprave. Za število ena moram narisati še ilustracijo na plakat- ni papir. Na tablo ne morem risati, tja bomo pisali številko, ker stranske table ni. Stečem po ovojni papir v trgovino (šola žal nima pripomočkov in tudi denarja za material ne), privječem vodene barvice in rišem Iva, ki z bičem poganja konja. Bič ima obliko številke ena. Nato pa pranje plenic in pri- prava večerje. Pozno zvečer berem navodila za nov učni načrt, da ne bom česa po nepotrebnem ra- zlagala. Saj res, kakšen je novi predmetnik? Listam, gledam... Nič več lepopisa, več branja in pisanja... Nič ne pomaga, čim prej moram sestaviti celoten podrobni učni načrt, le tako bom mirno učila. Potem ga lahko sproti popravljam in dopolnjujem. Kadarkoli sem prala ali likala, sem raz- mišljala, kako bom obdelala posamezne enote in kako bom učila. Včasih se mi je na poti do šole porodila nova ideja in pouk je stekel drugače, kot je bilo napisano v pri- pravi. Bala sem se, da bi prišel kdo hospiti- rat, saj bi me najbrž okregal, če ne bi delala po pripravi. Kadar je bila ura uspešna, sem bila vesela, da sem ubrala drugo pot. Težko je bilo imeti pregled nad učenci, ker še ni bilo premičnih mizic in stolov. V eni klopi so sedeli po štirje učenci. Zvezke so morali polagati na konec klopi, da sem lahko preverjala in popravljala, kar so na- pisali. Franci je lepo risal in pripovedoval prav- ljice, drugače bi se pa samo igral in nas ni dohiteval pri pouku. Šele konec marca bi dopolnil sedem let, zato sem mamo prego- varjala, naj bo še eno leto doma. »Tako sem že stara, komaj čakam, da gre v službo.« »Otroku delate krivico. V enem letu se bo doma tako razvil, da bo z veseljem delal v šoli.« »Poskusite še en teden. Če ne bo napred- ka, naj ostane doma. Bom govorila z njim.« »Velja.« Naslednji teden je bil v šoli še slabši. Pogovorila sem se z njim. Želel je ostati doma, ker je bil pri delu vedno zadnji. Ma- ma je prišla v šolo. Z jokom je sina odpeljala domov... Drugo leto mi je bila hvaležna. Brez težav je bil odličen in tako ves čas šolanja v osnovni šoli. Obe sva spoznali, da fizična zrelost ni enaka psihični zrelosti in da eno leto igre doma ah v vrtcu ogromno pomeni. Za učence, ki so počasi dojemali, sem uvedla dopolnilni pouk. Na eni izmed kon- ferenc sem poročala, kako nujno je pomaga- ti slabšim učencem. Vsi z upraviteljem na čelu so me »potolkli«, češ da od učitelja tega dodatnega dela nihče ne more zahtevati. Ce želim sama to početi brezplačno, mi pač nihče ne bo branil... Čez dva meseca je zavod za šolstvo zahte- val dopolnilni pouk od vseh učiteljev... Učilnico sem delila z ravnateljem, ki je dopoldne učil drugi razred. Večkrat je prišel k nam tudi popoldne, saj je vedno kaj »po- treboval«. Kmalu sem spoznala, da tako ne- opazno kontrolira moje delo. Učencem je večkrat povedal kakšno šalo in jih pohvalil, kako pridno delajo. Tako smo se navadili na njegove obiske, da nam je bilo že dolgčas, če ga dolgo ni bilo. Spomladi smo se učili o travniških rastli- nah. Med mojim razgovorom z učenci je narisal na tablo pravo pravcato padalo. »Kdo ve, katera travniška rastlina ima seme kot padalo?« se je vključil v naš pouk. Popolna tišina. »Bolj na drobno si oglejte regratove lučke, ki jih imate na klopi!« »Tovariš, tovariš, jaz že vem!« se je prvi oglasil Gvido. Regrat!« »Bravo, Gvido! Naj ti tovarišica kar napi- še petko v redovalnico. Jaz bom temu pada- lu narisal še seme in napisal spodaj regrat, da si boste vsi zapomnili, katero seme ima padalo.« Vsi smo se smejali novemu odkritju. Delo s taborniki v šolskem letu 1958/59 je okrajna zveza tabornikov Celje poskušala v raznih krajih ustanoviti taborniške odrede. Januarja so se na ustanovnem zboru v Rogaški Slatini zbrali bodoči taborniki iz Rogaške in Ro- gatca. Takrat je bil načelnik okrajne zveze Brin, ki me je na učiteljišču seznanil s prvi- mi koraki tabomištva. Po treh letih sva se ponovno srečala. Snidenje je bilo prisrčno, razveselil se je tudi mojega moža.' Kmalu sem izvedela, zakaj. Dejal je namreč: »Če bodo taborniki v vajinih rokah, potem me ni strah, da ne bi dobro delali.« Ob tako spod- budnem priznanju v množici zbranih učen- cev in staršev me je malo spreletelo, kajti doma v zibelki sta spala dva »čmrlja«, ki sta dodobra izčrpala moj prosti čas, sedaj ga bo potrebno deliti še s taborniki. Stari hrast, ki je bil včasih skavt, me je bodril: »Vsi bomo pomagali, vidva, ki sta mlada, bosta gonilna sila.« Mene je taborniško življenje še vedno pri- vlačilo, zato mi ni bilo treba dvakrat reči. V Rogatcu sem ustanovila četo Treh vrhov, ki je bila vključena v odred Zdravilnih vrel- cev. Odred je čez noč štel 200 tabornikov, od tega v Rogatcu 100. Nastale so težave zaradi strokovnih kadrov. Na obeh šolah sta bila ravnatelja naklonjena tabornikom, težje je bilo pridobiti druge prosvetne delavce za to delo. Za to množico tabornikov je bilo po- trebno čez noč ustvariti vodnike. Pomagali smo si z učenci iz višjih razredov. Razpore- dili smo jih v vode, kupili taborniško litera- turo in pripravili kratek vodniški tečaj. Vodniki so potrebovali stalno pomoč in na- svete. Ker sem težko zapuščala dom zaradi mojih dveh čmrljev, so imeli vodniki prost vstop v moie stanovanje. Mercedes benz roadster Na letošnjem torinskem av- tomobilskem salonu, ki je na- menjen predvsem oblikovanju, je nemški Mercedes Benz po- stavil na ogled tudi študijo majhnega roadsterja z oznako SLK (na sliki). Po napovedih naj bi bil SLK roadsterska izvedenka serije C, pri čemer menijo, da naj bi avtomobil na cesto zapeljal le- ta 1996. Gre za 4090 mihme- trov dolg dvosedežnik ne pre- več oble podobe (in pravijo, da bo avto v resnici veliko bolj karoserijsko okrogel kot je se- daj študija), z nekaterimi zna- čilnimi mercedesovskimi pote- zami (prednja maska), veliko pasivne varnosti (dve zračni varnostni blazini, zategovalni- ki varnostnih pasov, zavorni sistem ABS ipd) in na novo narejeno kovinsko streho, ki se bo elegantno zložila v prostor med sedežema in skromnim prtljažnikom (a zato avto ne bo imel platnene strehe). Mo- torja naj bi bila dva: dvolitrski štirivaljnik s po štirimi ventih na valj m 120 KM ter 2,2-litr- ski motor z močjo 150 KM, kasneje pa naj bi ponudili še različico z 2,2-litrskim motor- nim agregatom in bolj živah- nimi 190 KM. Ena izmed po- sebnosti ne izjemno velikega in posebej težkega vozila (1148 kg) bodo tudi dokaj velike gu- me pirelh 225/45 ZR 17, še večja posebnost pa naj bi bila sprejemljiva (ugodna?) cena. To se bo šele videlo. In skoraj nedolžno vprašanje: zakaj se je stuttgartski avtomobilski tovarni tako mudilo predsta- viti SLK v dokaj nepomemb- nem italijanskem (salonskem) Torinu? Zdi se, da je treba ta- ko ah drugače prehiteti ali vsaj dohiteti konkurenco, kajti BMW se prav tako pripravlja na predstavitev podobnega avtomobila. Američani in Japonsici avtomobiisici trg Ameriške avtomobilske to- varne - General Motors, Ford in Chrysler - so s prodajo avto- mobilov v letu 1993 tako zado- voljne, da z velikim optimiz- mom zrejo tudi na japonski avtomobilski trg. Tam so lani prodali vsi skupaj 14 tisoč av- tomobilov, kar je precej več kot leto prej. Sedaj pa račima- jo, da naj bi se jim v prihod- njih letih posrečil vehk avto- mobilski met - prodati kar 100 tisoč avtomobilov. Če bi se jim to res posrečilo, potem bi ime- le ameriške avtomobilske to- varne v svojih rokah dva od- stotka japonskega trga. To bi bilo glede na lansko kupčijo seveda zelo veliko, pa vendarle precej manj, kot je delež ja- ponskih avtomobilskih tovarn' na ameriškem avtomobilskem trgu. V ZDA so pri tem tudi zelo odločni, kajti pri Fordu menijo, »da vsak sporazvun med ZDA in Japonsko o tem, da v prihodnjih treh letih ne bi dosegh številke (100 tisoč pro- danih avtomobilov), za nas sploh ni noben pošten spora- zum«. Gotovo bosta o tem na- črtu ameriških izdelovalcev vsaj kakšno besedo rekla Clin- ton in predsednik japonske vlade Morihiro Hosokawa, ki se bosta v Washingtonu sreča- la 11. februarja. Toda karkoli boste že sklenila in rekla, na- črt o prodaji 100 ameriških av- tomobilov v dežeh vzhajajoče- ga sonca bo izjemno težko uresničljiv. Ford KA za avtomobiisico prihodnost Evropski Ford je lahko z lanskim poslom kljub vsemu zadovoljen, po drugi strani pa se dokazuje tudi z dokaj pogo- stimi obnovami doslej znanih avtomobilov in predstavlja- njem novih. V začetku 1996 naj bi na ce- sto pripeljala karoserijsko po- mlajena fiesta. Nov bo prednji del, pa seveda zadek s prav zanimivim in ovalnim - kon- veksnim zadnjim steklom. Ob- navljajo tudi največji avtomo- bil v programu, tako da bo scorpio dobil nov prednji del z masko, medtem ko bo zadek vsaj pri tumierju (karavan) ostal bolj ah manj enak. Leta 1996 bo po sedanjih napovedih na cesto zapeljala tudi povsem nova velikoprostorska limuzi- na, ne ve pa se še, kaj se bo zgodilo s študijo po imenu ka (na sliki). Avtomobil so pred- stavili v letošnji Ženevi in ka- že na to, kako si pri Fordu predstavljajo bližnjo avtomo- bilsko prihodnost. To je komaj 362 centimetrov dolga kombi limuzina s tremi vrati, s posre- čenim prednjim delom in še bolj tistim, kar je videti zadaj, kjer padejo v oči samosvoje lu- či in ovalno zadnje steklo. Po- gon bo različen - elektromotor, pa tako imenovani hibridni pogon, realno pa naj bi ka — če bo postal stvarnost — gnal na- prej bencinski agregat z močjo 50 KM. Ka naj bi stal približno 15 tisoč mark, kar je očitno številka, ki je v prihodnjem poslovanju avtomobilskih to- varn nekakšna prelonmica. Ampak ka je vsaj za sedaj še študija s sicer obetavnimi na- povedmi, a do njenega resnič- nega rojstva je še kar daleč. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Zaradi Mednarodnega Glasbenega sejma je bil tudi tokratni seje rabljenih avtonnobilov prestavljen na travnat teren za dvorano Go( vec. Na prodaj je bilo 530 vozil, po podatkih organizatorjev pa se je prodalo 28. Izdanih je bilo še 92 kompletov kupoprodajnih pogoc Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne. Novi Maserati šeie Iconec ieta Maserati, znana, priznana in dovolj ugledna italijanska avtomobilska tovarna pod okriljem vse bolj problema- tičnega Fiata, računa, da bo kmalu začela prodajati novo štirivratno limuzino oziroma quattroporte Mk IV (na sliki). Avtomobil poganja 2,8-h- trski bencinski motor z dvoj- nim turbinskim polnilni- kom, 280 KM in petstopenj- skim ročnim ali štiristopenj- skim avtomatskim menjalni- kom. Po sedanjih napovedih, ki pa seveda ne morejo biti dokončne, naj bi vsako leto naredili in prodali do 400 avtomobilov. Sicer pa se Fi- atovo avtomobilsko naročje pozna predvsem pri nekate- rih varnostnih dodatkih, med serijsko opremo bodo namreč šteli jeklene ojačitve v vratih, zavorni sistem ABS, pa zračni varnostni blazini ipd. Predstavitev no- vega avtomobila zamuja za približno pol leta, kar naj I pomenilo, da bo avto zapi Ijal na avtomobilsko scen konec tega leta. j Št. 18 - 5. maj 1994 št.18 - 5. maj 1994 VETERINARSKA DEŽURSTVA VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-< lanta za male živali je odprta vsak dan (razen ob nedeljah in ■ praznikih) od 8.do 10. in od 16.do 17.ure, sicer pa je dežurna' služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in noč- \ nem času. Tel.: 34-233. j VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od^ 7.do 15.ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.' Dežurstvo od 15. do 7. ure je za celo občino na veterinarski postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivovarne, tel.: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi- rano od 14. do 6. ure zjutraj, telefon 0609 616-786. V rednem delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616- 786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in od 16. do 17.ure. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, reizen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje, 8. maja, bo dežural dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon 841-769 in (0609) 616-978, od 9. maja dalje pa dr. vet. med. Marija Rup, telefon 843-084 in (0609) 616-978. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. V času popoldanskega in nočnega dežurstva pokhčite na šte- vilko mobitela 0609 618-772. ^ DEŽURSTVA LEKARN . CELJE: Glavna lekarna na Stanetovi ulici v Celju je od ponedeljka do petka odprta od. 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 13., od 13. ure dalje v so- boto, do ponedeljka do 7. ure zjutraj pa je organizirano 24- umo dežurstvo. Enako velja tudi za praznike. ŠENTJUR: Od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. LAŠKO: Od ponedeljka do petka od 7.30 do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. MOZIRJE: Od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. SLOVENSKE KONJICE: med tednom je odprta od 7.30 do 13. ure in od 14. do 20., ob sobotah od 7.30 do 13. ure, ob nedeljah pa imajo redno de- žurstvo od 9.do 12. ure. VELENJE: Od ponedeljka do petka je lekarna odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih imajo organizirano 24-umo dežurstvo, z enoumo prekinitvijo med 12.in IS.jup. ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so ro- dile: 22.4.: LUijana POVALEJ iz Grobelnega - deklico, Ivana JURJOVEC iz Rečice ob Savi- nji - deklico, Mehta GROBEL- NIK iz Žalca - deklico, Brigita RAZDEVŠEK iz Nove Cerkve - dečka, Anja TURNŠEK iz Laškega - deklico, Karmen POVH iz Celja - dečka, Andre- ja ZUPAN iz Šmarja pri Jel- šah - dekhco in Marija VREŠ iz Rogatca - deklico; 23.4.: Karmen PLANINŠEK iz Petrovč - dečka, Ehca VIŠ- NAR iz Zreč - dečka, Jožefa VRAČUN iz Bistrice ob Sotli - dečka, Lilijana TOJNKO iz Celja - deklico, Renata GRE- GORC iz Solčave - deklico, Bi- serka ŠEPEC iz Rečice - dekli- co in Renata AŠIČ iz Sevnice - deklico; 24.4.: Marija VAJDIČ iz Buč - dečka; 25.4.: Frančiška ŠTRUM- BELJiz Celja - deklico, Blanka KRIŽNIK iz Celja - deklico. Jasna VIDEČ iz Laškega - de- klico, Karmen ČERNEC iz Ce- lja - dečka in Neža RIBIČ iz Pristave - deklico; 26.4.: Liljana ZORINIČ iz Celja - dečka, Ivanka LAPOR- NIK iz Šentjurja - dečka. Bar- bara GRM iz Celja - dečka, Tatjana ŽUREJ iz Škofje vasi - dečka, Irena LAVBIČ iz Voj- nika - deklico, Emrane LU- TOLLI iz Celja - deklico, Mar- tma DRNJAC iz Sevnice - de- klico, Andreja UKMAN iz Vranskega - deklico, Valerija ZABUKOVŠEK iz Slovenskih Konjic - dečka in Simona SEDMINEK iz Šempetra - de- klico; 27.4.: Nataša MARČIČ iz Celja - dečka, Helena ŠVENT iz Dobrne - dekhco. Vera ČVAN iz Vranskega - dečka, Zahida EJUP iz Celja - dečka, Alenka JELENC iz Celja - de- klico m Nuška GODICELJ iz Celja - dečka. POROKE Celje Poročilo se je šest parov, od teh: Mihael KRIŽNIK m Ana Marija REMŠKAR, oba iz Loč pri Poljčanah, ter Ivan JUR- JEVČIC in Tanja STOPAR, oba iz Celja. Šentjur pri Celju Poročilo se je pet parov, od teh: Brahun JAKUPI iz Prišti- ne in Lidija CMOK iz Luterij, Leon JESIH iz Slatme pri Po- nikvi m Metka ZIDANŠEK iz Dramelj ter Borut HERIČ iz Šmiklavža pri Škofji vasi in Marjetka BERGLEZ iz Gori- čice. Žalec Zakonsko zvezo sta sklenila Rajko PEŠKO iz Vrbja m CvetKa JELEN iz Gorice pri Šmartnem. SMRTI Celje Umrh so: Alojz KRAJNC, 94 let, iz Nove Cerkve, Marija KOLAR, 58 let, iz Pečovnika, Martin GORENŠEK, 64 let, iz Tmovelj pri Socki, Ivan KO- REN 82 let, iz Šunimov, Ana TEVZIČ, 86 let, iz Prebolda na Dobravi, Bogoljuba MLA- KAR, 67 let, iz Zadobrove, Ja- nez VRAČKO, 69 let, iz Pro- žmske vasi, Jožef GORIČAN, 49 let, iz Celja, Marija SKORNŠEK, 82 let, iz Vele- nja, Amahja ČERMAN, 82 let, iz Celja, Jožef PETRIN, 69 let, iz Rečice ob Savinji, Branko ROZMAN, 39 let, iz Zavrha nad Dobrno, Marjeta LAHAR- NAR, 72 let, iz Celja, Mirosla- va LENKO, 55 let, iz Laškega, Vincencij KORENČIČ, 71 let, iz Celja, Marija NAPRET, 82 let, iz Zgomje Rečice, Ferdi- nand JEZERNIK, 61 let, iz Po- nikve pri Žalcu, Jožef BOLE, 51 let, iz Rečice ob Savinji, Franc KRAJNC, 84 let, iz Ce- lja, Viktor ŠKOBERNE, 71 let, iz Klanca, Anton VIČAR, 60 let, iz Topolšice, Avguštin PO- TOČNIK, 61 let, iz Celja in Marija MEDVEŠEK, 68 let iz Celja. Šentjur pri Celju Umrh so: Janez GOLEŽ, 74 let, iz Grobelnega, Jože MA- RUŠA, 63 let, iz Cmolice, in Franca LOKOVŠEK, 76 let, iz Završ pri Dobju. Velenje Umrh so: Antim VOJKO- VIČ, 51 let, iz Velenja, Ljud- mila LONČAR, 76 let, iz Vele- nja, Marija GOLTNIK, 82 let, iz Bevč, Anton GORŠEK, 66 let, iz Zavodenj, Marija ŠNE- LER, 89 let, iz Celja, Milan MIHELAK, 72 let, iz Celja, Ana GOŠNJAK, 81 let, iz Ve- lenja, m Marija PETROVIČ, 76 let, iz Banja Luke. Žalec Umrla sta: Franc PLEV- ČAK, 75 let, iz Zabukovice, m Silvester LENKO, 58 let, iz Tmave. _ Celjski sejem d.o.o. Dečkova 1, Celje razpisuje delovno mesto vodje enote gostinstva Pogoji: - višješolska izobrazba turistične ali gostinske smeri - 5 let delovnih izkušenj na ensikih ali podobnih delih - sposobnost za delo z ljudmi, sposobnost organizira- nja, vodenja in usklajevanja delovnega procesa. Rok prijave: 8 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po izbiri. CEUH: LAŠKO: ROGAŠKA SLATINA: SLOVENSKE KONJICE; ŠENTJUR: ZREČE: ŽALEC; ekspozitura Vodnikova ekspozitura Prešernova ekspozitura Vrunčeva agencija Nova vas KS Lava, Iršičeva ul. 2a Izbira market, Titova 4 ekspozitura Rogaška Slatina ekspozitura Slovenske Konjice ekspozitura Šentjur agencija Zreče ekspozitura Žaiec Seznanite se s koriščenjem kompletne storitve, ki vam jo nudi BANKOMAT. Povprašajte pri prvem obisku v vaši enoti! Z veseljem vam bomo razložili novost. št.18 - 5. maj 1994 št. 18 - 5. maj 1994 št. 18 - 5. maj 1994 št. 18 - 5, maj 1994 št. 18 - 5. maj 1994 št. 18 - 5. maj 1994 o, Vane in lopata Posnetek je zgodovinski, saj so mnogi prepričani, da Vane Gošnik prej še nikoli ni imel lopate v rokah. Da se kravata in obleka stilno ne ujemata z orodjem, mu sicer še ni jasno, vendar takšnih malenkosti ne gre ocenjevati prestrogo. Važno je, da je Vane pokazal voljo in da je — če nič drugega - vedel, kako je treba z lopato požirati. Pretisedniška ilegala Janez Janša in Marjan Po- dobnik sta se nedavno tega s svojimi somišljeniki sestala v Juvanju. Predpostavljamo, da je sestanek minil v ilegali zato, ker sta se vodilna obeh strank merila v spretnosti postavljanja »grušta«, oziro- ma ostrešja za nov kajakaški center Prodnik. Kdo se je bo- lje odrezal in po tem kriteri- ju postal prvak bodočih združenih »demokratičnih sil«, naši poročevalci niso vedeli povedati. Zaviralec Zavrl Celjski nogometaši so končno zavrli neuspešno se- rijo treh zaporednih pora- zov. Nič čudnega, saj je od- stopil trener Zavrl, ki očitno ni upošteval pregovora, da je bolje vrabec v roki kot golo- bica (Golubica) na strehi. Degradacija kar tako Prvomajsko srečanje na Graški gori pri Velenju je minilo v prijetnem vzdušju, čeprav je sindikalist iz ob- močne organizacije Andrej Kranjc svojega predsednika Dušana Semoliča degradiral kar za nekaj položajev, ozi- roma ga vtaknil pod svojo komando. Z zakonodajo o pranju denarja zgubljamo čas, saj poslanci sprejemajo jo le za okras. Pa pustimo jim zabave o opranem denarju, morda s čisto vestjo bodo odšli k oltarju. A glej, vsak sistem ima svoje nakane, zdaj perejo denar, prej prali so možgane. Podpisan je tarifni del kolektivne pogodbe, to za letos konec je pogajalske zgodbe. Za dvesto tolarjev žepi delavcev bodo debelejši, a da zato ne bodo ukrepi odpuščanja ostrejši? Se bo zdaj umiril val socialnih nemirov, ali prenesel se bo na sfero negospodarskih prepirov] Spet po starem praznik dela smo preživeli, delavsko intemacionalo so nam zapeli. Komur prvi maj nič ni pomenil, ta za delo vse leto ni se zmenil. In koliko sploh jih je takih patronov, ki radi živeli bi le od pisanja zakonov? FRANCI Zakaj moraš imeti za v Lašico rezervno obleko »Ko pridem k hiš', že vidim, kakšna ohcet bo. Če so podboji okrašeni, pomeni da so tod prisrčni ljudje in pridne roke doma. Tudi vino takoj poskusim, saj je od kvalitete le- tega odvisno, kako uglašeno bodo svatje za- peli. Pravijo da je od muzikanta odvisno kako bo vse skupaj >ratalo<. Že res, vendar pa so stvari, ki sem jih že naštel, še pred muzikantom in vedeti mora- te, včasih se ljudje tudi na silo ženijo. Ta- krat moraš biti res >maček<, da stvar kolikor toliko uspe, vsaj tisti večer. Zgodi se, da poveš vic, ljudje pa ne vedo zakaj gre. Ta- krat je najbolje, da jih dam plesat, s takšni- mi, hitrimi. Za ženina in nevesto imam pri- pravljene posebne telege, v katerih ne le, da morata zaplesati, tudi precej morata izteg- niti svoja vratova, kajti če se že ženita, se morata tudi poljubiti. To je običajno v zdravljički po polnoči, ko med drugim obrazložim to dejanje, češ če se ne bosta lovila, če bosta z enakim tempom delala (plesala), bosta daleč prišla,« pripoveduje ob našem obisku v Cerovcu pri Šmarju, Ja- nez Lakner. Bratu, ki je igral harmoniko, ki si je želel, da bi imel ob sebi še klarinetista, se lahko zahvali, da je prišel do svojega prvega instrumenta, ki se ga je z veseljem oprijel in mu danes dela družbo po ohcetih in zabavah. »Nad Laškim so ohceti najboljše. Tam ljudje poznajo običaje, čas preteče, da še sam ne veš, da se je naredil nov dan. Pravijo, da če greš v tiste kraje, moraš vzeti rezervno obleko zraven. Res. Se nikjer nisem dal hlač dol, tam* pa se mi je to zgodilo. Na neki kmetiji nad Laškim so se veselili neveste, ki je prišla iz mesta. Okrasili so vrata, zaklali bika, najeli muzikante - med katerimi sem bil tudi sam, in najeli kuhari- co, ki nas je takoj opozorila, češ, da se ne bomo takoj napili. Ko je bil čas ohceti, smo ga ves dan lomili po dolini, proti večeru pa se vrnili na zaključek na kmetijo. Že od daleč se je videlo, da se nič kaj ne kadi iz dimnika, vendar je kuharica, ki je malce čudno gledala, stala pred vrati z motko v ro- ki in jo takoj porinila nevesti v roke, rekoč: >Tu se bo pa delal'. Zdaj pa ne boš več podnev' ležala.< In res se je tako zgodilo, saj ko smo vsto- pili v hišo ni bilo nič pripravljeno. Ženske so morale takoj za >šporhet<. Vendar nismo bili tako slabe volje, nasprotno, tako zabav- no je bilo le še malo kje. Padla je dobra larma, starešina pa je zjutraj še rekel: >Fantje muzikantje^ če hočete kaj zaslužit' morate tisto pogačo k nam prinest !< In pokazal na lepo pečen pekarski izdelek, ga je takoj nato neki smrkavec ukrad Zapodili smo se za njim, čez stalo, hosto travnike, da sem ga z zadnjimi močmi kol no le dobil. Vse je bilo >naštimano<, akcij« potekala po površini, da so vsi lahko vid in se do solz nasmejali. Res je padla še ei še bolj bogata larma, sam pa sem bil us| do glave. Prav zaradi tega morate v LaJ vzeti rezervno obleko s sabo. Če je med svati kakšen >bumbar<, šaljiv ga običajno dam za bobnarja v vojski. J poveljujem, četa pa koraka pa taktih t< bobnarja, ki ne ve, kaj ga čaka. Vojaki im' namreč v ustih vodo in ko se po času 1* nagnetejo okoli bobnarja, sledi pov« - polni, pomeri, streljaj, in curki vode popolnoma zalijejo. Kar vicev tiče, jih ogromno poznam tudi povem. Če je ohcet prava pa vem * krat, ko ljudje nočejo domov. Takšnih itoi zabeleženih, hvala bogu, ogromno.« EDI MASNl Ena iz Janezekovega rokava žena si je ob prazniku vzela toliko či da je obiskala Francla v zaporu. Sevedi je takoj zanimalo, kako se njen »ljubi" * ima? »Da ti povem - hrana je slaba, saro moram pospravljat, ob večerih ne smem >' - skoraj tako torej, kot da bi bil doma!' Samo naročniki Novega tednika so danes prejeli ob redni številki še posebno izdajo - Petico, kjer imajo šaljivci tudi svojo stran. Nekateri izmed njih so zanimivo odgovarja- li v novi rubriki Mi sprašujemo - šaljivci odgovarjajo, objavili pa smo tudi zadnje srečneže, ki se bodo ob koncu maja dva dni veselili na zabavnem izletu. Če še niste na- ročniki, bo za vas najbolje, da poiščete na- ročilnico v Novem tedniku, in se čimprej pridružite pisani družbi naročnikov, ki imajo še mnogo drugih ugodnosti. Šalo tega tedna je spisal Marko Dečman iz Šmarja pri Jelšah, srečo pa si bo delil z Anico Zidanšek, Žiče 71b, Loče, ki smo jo izžrebali med kuponi. Šala tedna Odgovor Neka stara žena je gnala osla na pašo, v rokah je ime- la rožni venec. Mlajši človek se je hotel iz nje norčevati. Počakal je, da je osel zari- gal, potem pa dejal: »Vidite teta, kako osel odgovarja na vaše molitve!« »Ne, ne gospod« mimo odgovori žena, »moj osel ne zna moliti rožnega venca, zari- ga samo, kadar sreča drugega osla.« Izpit Sin je pri izpitu padel. Žalostno novico je sporočil materi: »Mama, pripravi očeta!« Mati mu je odpisala: »Oče je pripravljen, pripravi se še ti!« Preveč Franci je prebral že vse knjige v knjižnici. Nekoga dne zopet pride in knjižničarka mu Js. telefonski imenik. Po dveh dneh imenik vrne. Knjižničarka ga seveda vpraša, kakšen se mu je zdel. Franci pa: »Bil je zanimiv, vendar v njem nastopa preveč oseb!« Moja žena Rus, Američan in Slovenec se pogovarjajo kakšno ženo ima kdo. Rus: »Tovariši, jaz imam takšno, da jo lahko z eno roko objamem okoli pasu. pa ne, da bi imel jaz tako veliko roko, ampak je ona tako vitka.« Američan: »Well, če jaz svojo ženo posa- dim na konja, ji noge sežejo do tal. Pa ne, da bi bil konj tako majhen, ampak ima ona tako dolge noge. Slovenec: »Madonca! Če jaz svojo ženo zjutraj počim po tazadnji, se ji še vedno trese, ko pridem iz službe. Pa ne, da bi ona imela tako veliko rit, ampak šiht imam tako kratek!« Spoštijivost Na bregu potočka, ki teče skozi vas, sedi ribič. Tujec ga opazuje pri ribarjenju. Mimo pride pogrebni sprevod in ribič se odkrije in položi klobuk poleg sebe. Ko je sprevod mimo, se zopet pokrije. Tujec meni: »Toliko spoštovanja pa dandanes vidiš le redko kje.« Ribič odvrne: »No ja, saj sva bila poroče- na več kot 27 let« Ljubezen Dva cvetova na travniku si izjavljata lju- bezen. »Neskončno te ljubim,« pravi prvi. »Ne veš, kako hrepenim po tebi,« dehteče odvrne drugi. Pa se oglasi prvi: »Ne vzdržim več, pokli- čiva čebelo.« Norci Norci so hoteli pobegniti iz norišnice sko- zi glavna vrata. Enega so poslali naprej s šo- pom ključev, da bi odklenil vrata. Toda ta je hitro razočaran prihitel nazaj in rekel: »Nič ne bo, načrt je propadel. Vrata niso zakle- njena !« Šale so prispevali: Irena KRAMPRŠEK iz Lo- ke pri Žusmu, Marija VREČKO iz Ponikve pri Grobelnem, Liljana ČOŽ iz Celja, Marjetka ZAGOŽEN iz Celja, Peter KOLMAN iz Plani- ne pri Sevnici in Gabrijela RORIČ iz Celja. Št. 18 - 5. maj 1994