Štev. 18. -** SLOVAN. **- 281 Rogin. Jednaki imeni ! to je že veliko. Veš ti, kaj ? Sifon. No, kaj ? Rogin. Jaz ti jo — prisnubim! Hočeš ? Stan. Rogin. Stan. Rogin. Stan. Rogin. Stan. Kako boš — ti! Jaz! — dà? 0, ko bi to m o g e 1 ! J o ! koliko p 1 a č a š ? Kolikor hočeš. Deset srebrnih, hočeš? Hočem. Ali — kako bodeš? Rogin. Le meni prepusti in pojdi; kadar ti jo pri- dobodem, pokličem te, ali pridi sam, za voglom ali za kakovim drevesom pazi. Stan. (Objame ga.) O kako neskončno ti bodem hvaležen ! Rogin ! mene osrečiš najbolj, ako mi dobodeš njo! Rogin. idi, idi! Stan. Rogin. Ni največja sreča na svetu — ženska ! Zdaj Nekaj bi še — Idi, idi ! (Porine ga strani.) (Konec prihodnjič.) Karakteristika naroda slovenskega. Češki spisal Jan Lego. (Konec.) ialj^retja glavna stran značaja Slovenčevega je odkri- JJg tost in odločnost, lastnost slehernega gorjanca, katera pa je med vsemi Slovenčevimi lastnostmi najbolj nejednako razdeljena po Slovenskem. Najinten- zivnejše se javlja na Gorenjskem. Slovenec, v svesti si osobne vrednosti svoje, varuje in brani jo v vseh okol- nostih, ne klečeplazi nikdar in nikjer, in kadar n. pr. pride na urad, gotovo ne zaslišiš iž njegovih ust: „Po­ nižene ru čičku libäm, milostpane!" (Poniž­ no poljubljam ročico, milostni gospod !) — nego goli pozdrav : „ Dober dan,gospod !" z lehkim priklonom glave tudi vpričo naj­ višjega uradnika. Pojmom uljudnosti in dvorljivosti daje Slovenec izraz samo z dobrohotnostjo in z iskreno prijaznostjo, kar bi bilo več, ne ujemalo bi se ž nje govimi pojmi o do­ stojnosti moževi, po drugi strani pa o po­ štenosti ženske, — spoštovanje svoje pa daje s kako malo for­ malnostjo mimogrede na znanje le temu, kdor ga s svojim de­ lovanjem že zelo za­ služuje, pri tem pa skazuje duhovniku vender le večje spo­ štovanje, nego urad­ niku, dasi bi bila oba jednako pravična; to ima svoje uzroke. Ta neupogljiva je- klenost in odločnost, ki korenini najprej Jovan Ristie. seveda v zavesti izpolnjevanja svojih dolžnosti, potem pa v zdravem zmislu za pravico in resnico, rase in se krepi v vednem telesnem delu o tečni hrani in na čistem vzduhu, očitno prehajajoč tako s telesa na duh ; toda ta energija, kadar jo pooštre neki slučaji, pokazuje se pri Slovenci v drugačni obliki, nego smo jo vajeni opa­ zovati n. pr. pri Nemci ali pri Lahu. Tu omenim nam­ reč oni način, s katerim javlja prosti sin narave zoper- niku nejevoljo svojo, da sam sebi zadosti, njemu pa dà čutiti, da mu je kos. V tem ko te namreč nemški gorjanec takoj obsipa z grobimi besedami, poudarjajoč jih s pe­ stjo, loti se te zopet Lah za hrbtom, kar ti mora tem bolj mr- zeti, ker ti nagloma izgine napadnik, da se mu ni treba biti. Slovenec pa je v svoji bistroumnosti, vese­ losti in iskrenosti v tem hipu gotov s pe­ rečim, zbadljivim vti- pom in gorje temu, kdor ne more vihteti istega orožja in zo- perniku svojemu v boji kljubovati ; brez milosti in usmiljenja je izdan potem vsem v posmeh, popolnoma izgubljen je. To do- padajenje nad zbad­ ljivimi vtipi narašča kdaj celo do strast- nosti, da, ono vzki- peva do tolike ne­ ukrotljive strasti, da trga časih celo vezi davnega, gorečega 36 282 > SLOVAN. K- Štev. 18. prijateljstva, ne poznavajoč v nesrečnem hipu nobenih ozirov, da le trene pereč vtip, in naj bi ga srce takoj malo trenotkov pozneje bridko obžalovalo. — Odločnost Slovenčeva je čestokrat tako brza, da se bliskoma izpre- meni v naglico, v napako, ki je postala mati že mnogi žalosti. Slovenec je Jugoslovan, tedaj človek gorke krvi, kateri se lehko udaje razburjenim čutilom, odlagajoč mirno razmišljevanje na poznejši čas. Ko bi bilo ravno narobe, bilo bi zdaj na slovanskem jugu gotovo vse drugače in znana energija jugoslovanska slavila bi prave triumfe. Kar se politike tiče, ni o Slovenci samem trditi, da bi se pre- nagljal ; iz dobro znanih uzrokov mu je potreba celo vzbu- jevanja in podpore od drugod. četrta glavna stran v značaji Slovenčevem je v e- selost in ž njo vred kajpada ljubezen do petja. To je sicer lastnost vseh Slovanov, gotova priča o de- tinski nedolžnosti misli; ali meni se je potrebno videlo zato navesti jo tu posebej, ker jo pri Slovenci nerazločno spremlja odpor proti vsemu, kar bi utegnilo karkolisibodi kaziti veselo družbo. Slovenec je rad „dobre volje", kar mu pomenja jako prijetno veselost v druščini; on se čuti srečnega in blaženega v družbi, katera je „Zi­ dane volje". Njegova goreča želja je tedaj tudi, da bi mu bil vsak dan življenja lepo „zidan" in da bi se vse, kar mu žalosti duha, poizgubilo daleč proč od njega. Vesela družba mu je domala potreba, in kdor mu zna govoriti na srce, ta je njegov. Ker v Slovanih ni veselja brez petja, razlega se tudi vse Slovensko od samih pesni.1) Tam prepeva mlad in star od božjega jutra pa do večera, bodisi doma, bodisi na polji, najglasneje pa seveda v družbi. Kjer bi petja ne bilo. bilo bi to gotovo znamenje žalosti ali sploh kake bede. Prava dragocenost, slovenskega naroda pa so nje­ govi ženski glasovi, — dragocenost, s katero se more ponašati Slovenka smelo pred vsim svetom. To ni samo krepkost in polnoglasnost, pa visokost soprana in globina alta, ki te na Slovenskem tolikrat presenečajo, nego tisto nežno, goreče, čuteče prednašanje, s čemer te očarujejo te preproste vaške deklice ; kdor pa si hoče privoščiti po­ seben užitek, idi v nedeljo ali o prazniku v cerkev. Ondi zasliši na koru zbor desetih ali še več „pevek", čegar način izvajanja je često zares koncerten in kateremu po­ večuje ceno to, da to petje nikakor ni umetno vzgojeno, nego samo prirojeno, katero pa je na to stopinjo dovr­ šenosti privel nežni ukus, kakeršen je vsaki Slovenki pri­ rojen. — Med pevke sprejemajo se le najboljši glasovi in čim več pevek šteje zbor, tem večja čast in ponos je to potem vsi fari, tako da se uname iz tega časih celo preljubko tekmovanje med sosednimi farami. Peta lastnost Slovenčevega značaja je pobožnost. So ljudje, katerim pri besedi: pobožnost takoj nasmeh poigrava okolo usten ; jaz pa zaznavam v pobožnosti ljudstva, poleg drugega z večine rahločutnost in z rahlo­ čutnostjo vred tudi mnogo pojezije, katera se kaj rada uliva v nabožensko obliko, napolnjujoč dušo s plemeni­ tostjo in povznašajoč duha visoko nad gmotnega človeka. ') Tudi tu nam je primetniti bridko opomnjo, da se čim dalje bolj čuti. da umira nekdanja vesela narodna pesem. Op. prelag. Nemajhen del take narodne pojezije odgrinja nam n. pr. tudi razgled po višinah slovenske domovine; kajti vsak količkaj znamenitejši parobek, holm in vrh celo do 3000' višave ovenčan je s kapelico, cerkvico ali z večjim sve­ tiščem božjim, kar jako prija ne samo očesu, nego tudi močno spominja pogorskega kulta nekdanjih poganskih časov. Vnanja, prava narodna oblika je ipak še ostala, ko se je notranja, naboženska stran že davno prilagodila svojemu obsegu. Pobožnost slovenskega ljudstva olehčuje ondotnemu rodoljubnemu duhovstvu delovanje na narodnem polji v veliki meri. Oe je duhovnim svojim faranom pravi du­ hovni oče, oklene se ga vsa fara z vsem zaupanjem in ljubeznijo, vse brez izjeme ga rado posluša. Ker so pa nove šolske postave vzele duhovniku nadzorstvo šole, ostaje mu tedaj prižnica. od kodar more še delati v pro- speh narodnosti. To se godi tudi s tem, da takov domo­ ljuben duhovnik poleg drugih sredstev, ki duh k dobremu vzbujajo in misel oplemenjujo z vnetimi besedami pripo­ roča čitanje knjig, katere izdaje Družba sv. Mohorja. Teh je vsako leto po šest, vkupe 72 pól, izmed njih sta dve naboženskega obsega, štiri pa poučnega ali pa sicer po- učnozabavnega. Letni donesek je 1 gld., talent, kate­ rega preprosti Slovenec rad polaga na cerkveni oltar, vedoč ali nevedoč, da ga je položil tudi na oltar svoje narodnosti. Po vspešnem delovanji malodane samega du­ hovstva slovenskega šteje to društvo zdaj do malega 30.000 članov '), — tako da je v marsikaki občini vsak tretji gospodar ud njegov, v vsem narodu je med 44 go­ tovo jeden človek. Posebno med ženskim spolom ima to društvo mnogo udov, in če greš v nedeljo popoludne skozi neznatno vasico, utegneš opaziti na pragu marsi- kake borne hišice deklico, prebirajočo kako knjigo Družbe sv. Mohorja. — Na ta način tedaj se širi veselje do či­ tanja in se zaklepajo vrata pred uplivom nemškega življa. Podlaga pobožnosti slovenskega naroda pa je než­ nost, in to seveda posebno na strani ženskega spola. Omenjal sem je že prej govoreč o ljubezni Slovenk do petja, drago mi je zdaj zopet opozarjati nanjo pri njih posebni ljubezni do cvetic. Na kmetih uzgaja namreč vsako dekle na vrtu ali na oknih obilno cvetic, da si more v nedeljo ali o prazniku, ali kadar ide kam dalje, zatakniti kitico za nedra. Brez take kitice ne ugledaš tam nobene deklice, odpravljajoče se na pot z doma. Kdo bi pač ne ljubil takega naroda? Šesta glavna stran v značaji Slovenčevem je gosto­ ljubnost, čednost, katero imajo sicer vsi Slovani (dasi ne vsi v jednaki meri), katera pa mora biti tu zato na­ vedena, da bi se ne zdelo, da jo druga izmed tukaj na­ štetih lastnosti, rekše mržnja tujstva, kaj ruši. Slovenec gotovo rad postreže s prenočiščem in hrano vsakemu, kdor je gostoljubnosti njegove potreben ; to je posebno veliko vredno v gorah tam, kjer ni nobene gostilne. Kajpada dela Slovenec pri tem naraven razloček med gostom in gostom, jeli namreč kdo njegove narodnosti ali pa tuje ; do svojcev se vede zaupljivejše, poprašuje jih takoj po njih osobnih in rodbinskih okolnostih, v ') Družbi sv. Mohora je priraslo letos zopet 2064 udov (celo na Koroškem jih je 266 več); vseh Mohorjanov je zdaj 31.654. Štev. 18. ^ $LOVAN. 283 tem ko človeku tuje narodnosti ostavlja na voljo, hoče li iz svojega nagiba razodeti mu kaj o teh rečeh. Ce prideš pod streho kakega narodno zavednega Slovenca in mu poveš, da si Ceh, bodi gotov, da te prijetno pogosti.1) 0 vinski trgatvi je Slovencev hram vsakemu pot­ niku odprt, da le ni po „škrijcovsko". Ce je trtica samo količkaj obrodila, tedaj je gospodar po cel dan „zidane volje". Ni mu še zadosti, da ima v hramu že precejšnjo družbo, katera z vso strokovnjaško vestnostjo pridno po­ kuša različne vrste njegovega pridelka, on stopa še vender pogostoma tja pred hram, poizvedujoč, ne gre li morda kdo mimo, ki bi pomogel naposled temeljito razrešiti ono težko nalogo. Takemu pa daje že od daleč znamenje, in to, čim bolj se bliža, tem pomenljivejše in očitnejše, naj le zavije semkaj, da „Zidane volje" ž njimi vred — nagne. ') Pri ti priliki omenjam, da sta narodni imeni: „Pemec" in „Celi" popolnoma različnega pomena. Od tistih dob, ko je slo­ vanska uzajemnost prodrla v širje kroge slovenskega občinstva, izraža Slovencem ime „Pemec" malodane golo zaničevanje, v tem ko nosi ime „čeh" zajedno izraz časti v sebi. Slabi pomen imena „Pemec" je zakrivil nekdanji slaboglasni birokratizem. V ostalih slučajih ima slovensko gostoljubje seveda svoje meje, namreč te, katere gostova resnična potreba sama označuje. Kjer te ni, nehava gost biti gost in tako celo ta, kdor se misli med Slovenci naseliti, stopa v po­ polnoma drugačno razmero t. j. v razmero tujčevo. Kako je ž njo, veste že iz popisa druge strani Slovenčevega značaja. Tedaj je tujcu jako težka naloga, kako bi si pridobil in ohranil zaupanje svojih sosedov ali sploh teh, s katerimi mora vkupe živeti, da se tako ogne vsem ne­ prijetnostim. Toda navzlic vsemu takemu prizadevanju naj se nikdar ne udaje nadeji, da ga bode Slovenec kdaj za svojega imel. * * * Kakor sem si iskreno prizadeval, da po svoji naj­ boljši vednosti in vesti naslikam tu značaj naroda slo­ venskega, prav tako goreče si želim, da bi učinek tega bilo ne samo boljše poznanje tega od mnogih nesreč po­ trtega naroda, nego da bi se z naše strani čim dalje unetejše nagibali k njemu, nagibali s pravo in nas do­ stojno bratovsko ljubeznijo, katero smo mu kot slabšemu in podpore naše potrebnemu v dvojni meri dolžni. Rusija in Francija. $eta 1812. šel je predrzni in prevzetni Napoleon Bo­ naparte na čelu svoje vojske v Busijo, da jo po­ kori in zarobi Franciji, katera je stala tedaj na vrhunci slave in moči. Danes je Francija na vrhunci človeške omike, a njeni prvi pisatelji in učenjaki klanjajo se slovanskemu duhu, klanjajo se slovanski vedi, katero sijajno zastopajo ruski učenjaki. Državniki francoski pa tudi ne mislijo več na to, kako bi si podjarmili Slovane ali vsaj potegnili jih v krog svoje moči, temveč priza­ devajo si pridobiti si jih za svoje jednakopravne zavez­ nike. Neizcrpljivo vrelo moči slovanske, nepremagljivost Rusije kot predstaviteljice velikega slovanskega sveta, vzbuja med njimi strmenje : vzbuja pa tudi nade, da jim ravno Slovani, ki so toliko pretrpeli od oholega, kruto- surovega Nemštva, postanejo pravi, iskreni zavezniki proti skupnemu sovražniku. In tako tudi bodi! Rodoljubi fran­ coski, kateri se zanašajo na slovansko pomoč, ne motijo se. Samo pogled na javno mnenje v Rusiji nam je do­ voljen dokaz. In javno mnenje v Rusiji je mogočneje, nego .car samodržec". Iz mnogih značajnih prikazni o zbliževanji Francije in Rusije navajamo tu samo jedno : Slavni francoski pesnik Paul Dero u lede, pred­ sednik domoljubne lige, potuje po Ruskem, da spozna, kakor sam pravi, razmere in ljudi v veliki slovanski dr­ žavi, katero je usoda določila za zaveznico francoskemu narodu v strašnem boji s prekorenskim njegovim sovraž­ nikom. Paul Deroulede je posebno nemškim politikom dobro znana osoba. Kar je general Boulanger kot vojak, to je Paul Deroulede kot duševni boritelj, kot pesnik. Besede njegove segajo francoskemu narodu do srca. Zato so njegove „LesChants d' un soldat" (pesmi vo­ jaka), v katerih z ognjevito besedo poziva sinove Fran­ cije na maščevanje za nemško nasilstvo in nemška zlo- dejstva, vzbudile na nemškem veliko senzacijo. Paul De­ roulede postal je povsod, „kamor sega nemški jezik", znana osoba. Kolikor nemških poznavalcev, toliko pri­ dobil si je pa tudi sovražnikov, ki mu ne morejo po­ sebno tega oprostiti, da kot predsednik domoljubne lige potuje neprenehoma po Franciji in — pravi apostol „re- vanehe" — propovednje srd in sovraštvo do Nemcev in naudušuje za maščevanje. — Ta Paul Derouh de torej potuje sedaj po Rusiji. Pomen njegovega potovanja dobro spoznavajo ruski ro­ doljubi ; spoznavajo tem bolje sedaj, ko vidijo, s kako nemško nesramnostjo se vede proti Rusiji trolasi kan­ celar. Zato ga pa tudi povsod prekrasno sprejemajo; zato ga povsod zmatrajo takorekoč za svojega. V Moskvi položil je Paul Deroulede v poluletni dan smrti Ivana S. Aksakova na njegov grob krasen venec z napisom: „A Aksakoft', au grand patriote russe, ami de Skobeleff, la ligue des patriotes francais". (Aksakovu, velikemu domoljubu ruskemu, prijatelju Skobeljeva, liga francoskih domoljubov.) V Moskvi in Petrogradu občeval je mnogo z ruskimi politiki in povsod je dosegel v prosto­ voljnem svojem poslanstvu ogromen uspeh. Dokaz temu priobčujemo pesem, katero je v petrograjskem dnevniku priobčil Hruščev-Sokolnikov. Krasna ta pesem slove: Ilo Bceü Eisi'oiili TIIIUL HIÌMÌIH, Ilo C irailIHI.lM'h Ι1ΡΗ3ΡβΚΟΜΊι l) JICTHII. lIoricK),iy wyjurrcH 2) ΒΟΗΙΚΙ. Beb CMO.iK.iii. y m κ u Ha MaityuiKii.3) JIMOTI a,xpa. 6ΟΜ6Ι>Ι, ÖPOHH,4) ιινιιικπ.6) A C7> BlUy ΜΙΙΡΊι 0 I ΙΙΙΙΙΠΗίΙ. * * * 36*