SL 274 MUu litim v sitevfri Htm tmfe m la juta) v frstu, v sobota 1«. novembra 1922 Posunezna številka 20 cent. Letnik XLVtl Idu}«, U v nnH poadeljek, vuk dm zjutnj. UrednUtvo: ulica sv. FfMttfln Atmmm it M, L Md^fOfli. Dopiat naj se pošiljajo uredništvu. Nerankirnta piuu sa m iprijtujo, rokopisi se nt vračajo. Izdajatelj In odgovora' Anton Oerbec. — Lastnik tiskarna Edinost Tisk soaia aa meae L T.—, 3 mesece L 19.50, pol leta la Inozemstvo mesečno 4 lire vet — Telefon ure^n'" aajaieij in oagovorn' It tiskarne Ed»; * _ a x ZDINOS m* Posaherne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se rsfinnajo * širokosh ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov vtm po 40 cent osmrtnici, zahvale, poslanice in vabila po L l.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naro&ina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Fančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Konec parlamentarizma Govor, ki ga je imel ministrski pred- j strank in klik! V tem staBšču je moć pozi-6cdn k Mussolini povodom otvoritve italf- ' cije sedanje vlade, janskega parlamenta, smo označili v na-j Seveda je seda) veliko vprašanje, v kosio v u k poročilu kot «diktatorski«. Po Kk0 bo Mussolinijeva vlada s svojo prak-pravici. Vsa vsebina njegovih izvajanj tično politiko mogla to stal'šče tudi po-uvaja velko samozavest. O vaja, da hoče vsem uveljavljati. Ali ne bodo praktični sedanja vlada z neizprosno voljo in skrajno dogodki političnega življenja silili tudi odločnostjo uveljavljati le svojo voljo na Mussolinija, dia bi prilival vode v svojo nasprotstva od katerekoli strani. Mogli penečo čašo? To je, seveda, vprašanje bi celo reči, da je bil Mussol£n:.jev govor bodočnosti Zato presojamo «jaki govor* protiustaven, kajti priča, da popolnoma Mussolinija — kakor ga označajo itali-izključuja zbornico kot sestaven del ustav- janski listi — z vso mirnostjo. Imamo prene vladavine. Brezobzirno je rekel Mus- cej prakse v političnem življenjie. Čuli smo solini poslancem, da je le od njegove volje j že marsskako trdo besedo, marskako zve-odvisno, ali bo ta parlament zboroval š ^^ na levici - navdušeno ploskale. Italijanski menJ Mussohm,ev govor - vsa, za s^a) "^r^i parlamentu le vlo| ^e^vet^lne vlado, proti kateri ie izključen vsak od- kom^.,e, ki bo mogla I^ go^ tt m sta-por. Poljubili so šibo, ki jih i« tako ne- vlh ^ nelepe PJ«Uoge m nasvet^ uanviijeno .daril, Temu dejstvu je dal pri- zbZ^ meren izraz mejoda iromcnt vzklik po- , : . , , - ,__. i *s Kiailca MindS^Varnia. (so*rWrsia.\' živiel kot nekak salon, k?er bo mogel predavati arkment! (socriaJistaJ. Zivslailcem _ u5iteli v ^U učen- PaD^atnorsko zavesit g. Mussolinija ovaja ce™ ~ ° P°^bah * nalogah, ^ave ln tudi njegova izjava, da je za sedaj odnehal Pilane, ga bodo morali, mirno poslušati od sestave čisto fašistovske vlade, marveč » "vazevati njegove nauke, tudice ne boje ustanovi koalicijsko vlado- Pa to ne 7 skla£?u z njihovm naziranjem Skoro radi tega, da si ugotovi parlamentarno ve, Jf prav poskmec Rosad* (demo- čino, Id dia je sedaj ne Potrebuje, marveč fer*1)' Ae vfvojem f™™ ^ S^Tt* da pokliče na pomoč narod, ki je nad iz-j M^imjevib izjava* ^ d^ bi bio puh te van ji strank. Tu je suho povedano: ne potrebujem vas, marveč kličem s'le naroda tudi proti vam, 6e bo potrebno! Mussolini je slavil vladarja, ker se ni vdal poizkusom «reakcicnarcev iz zadnje ure* in je s tem preprečil državljansko vojno in dopustil, da se v utrujene žile parlamentarne države vcepi struja fašizma. Tudi to je bila neusmiljena brca sedanjemu parla- 1 veliko dostojnejše, če bi bU rok, ki ga stavtja Mussolini za razpust zbornice, čim krajši! Mož se pač zav.eda, da- položaj poslancev — če bodo dejanja »nove vlade odgovarjata odločno izrečeni besedi — ne bo nikakor v skladu z nalogo poslanca, ki bi hotel izvrševati svoj mandat v duhu ustavnosti- Posebno pa ne z naoelotm, povsod! veljavnm, da je v ustavni državi mentarizmu Italije in njegovem straiTam^ suvereno odločujoč činitelj, vlada pa le iz-In zaslužena brca. Vse to življenje in vrsevalm organ. vse te stranice so razjedene od strankarske in oseime sebičnosti. Zato se vse dosedanje politične in parlamentarne krize niso porajale radbi načel ali programov, ampak le — kakor rečeno — iz osebne in strankarske sebičnosti. Spričo takega razsula polit čnega m parlamentarnega življenja je MussoKni^eva samozavest razumljiva in upravičena. Tu parlament — tu narod in država in nje koristil Mussol^n? izjavlja: koristi države so nad koristmi Iz izjav g. Mussolinija je jasno razvidno, da bi priznaval tako moč le parlamentu, k* bi bil sestavljen iz njegovih pristašev, kateri bodo pokorno izvajali le njegovo voljo. To bi pomenilo, da je on diktator. In velika večina poslancev je vendar ploskala in odobravala izvajanja g. Mussolini ja. Pokazali! so, dk jim je hrbtenica popolnoma skrivljena, da ne morejo 'reč stati pcdconci. Prav ima g- Mussolini: taka zbornica ni zaslužila druge usode. Italija Senat RIM, 17. Po včerajšnjem Mussolinijevem govoru v z±>ornici je bila seja prek;njena do 17, in je šis» kakor tudi drugi listi pripominjajo, da je bil Mussolini jedrnat v svojih izjavah toliko glede notranje kolikor glede zunanje politike. Italijanski ministrski predsednik se je dotaknil rane, ko je govoril o ententi. V resnici ni to nič več nego diplomatski izraz. «Gaulois» upa, da bo odkrit in lojalen razgovor med? Poincarejem in Mtsssolinijem dosegel, da enkrat za vselej izginejo vsa nespora-ziunljenja, ki bi utegnila obstojati med obema državama. Sporazumi — nadaljuje list — bi, kot se zdi, pospešila okolnost, da kaže biti načelnik italijanske vlade glede potrebe, da se reši reparacijsko vprašanje, ravnotako odločen kakor mi sami- Važna izkušnja se nudi naši radovednosti — zaključuje list —; Italija je pod gospodstvom moža, odločenega, da vzame nase vso odgovornost za svoj revolucionarni čin. Ako se tudi plahi duhovi ustrašijo teh novotarij, je vendar veliko dobrega ljudstva, ki bo reklo: Konečno je to naša rešitev. «Matin» piše: Ministrski predsednik Mussolini je podal včeraj v italijanskem parlamentu vladno programatično izjavo, kakršne so redke v zgodovini- To je nova oblika parlamentarizma, ki ni suveren, temveč podrejen glasu, ki ga je jasno dalo prebivalstvo. Vnanja polit'ka Mussolinije-va je dosegla čiste in točne oblike. Mus- Hrvatskega bloka v tem trenutku ne pov-darja hrvatskega vprašanja kot zaseben problem in kot vprašanje čisto plemensko in državnc-pravna, marveč kot splošno narodno vprašanje; ki pod' hrvatskim imenom označuje samo težnjo vseh neza-dovoljn kov v državi, a to je ogromna večina prebivalstva, da čim preje pride do konsolidacije, reda, dela., pravičnosti in svobode v skupni državi in da narodne posle prevzame v svoje roke prava demokracija, odstranivši vse one, ki so to do sedaj preprečevali — vse to dokazuje, da je Hrvatski blok zasnoval svojo akcijo širokogrudno in iskreno, upravičeno ss nadejajoč, da bo tudi na drugi strani našel isto razpoloženje. Končno je Hrvatski blok stopil v pogajanja s srbskimi strankami; brez želje, da bi v njih izzval neprilike m razkol, na čemer bi se naj tvorile kombinacije za vlado. Blok želi samo, da se izločijo neke osebe, ki so največ krive dosedanjih obupnih razmer, sicer pa, da vse stranke složno manifestirajo narodno koncentracijo in da! se stopi v nove volitve pod geslom narodnega sporazuma in koncentracije narodnih sil, kar bi v narodu samem vzbudilo zaupanje v boljšo in srečnejšo bodočnost. Ako bodo srbijanski prijatelji sporazuma tako širokogrudni in taktični, ako tudi oni sprejmejo sedanji nLomte:i.od jfigosloTenske delegacije BELGRAD, 17- Snoči je z orientekspre-som odpetovala jugoslovanska delegacija v Lausanno. Šef delegacije je nrnister zu-nFttjih zadev dr. Momčilo Ninčič. Z mini strem poiiuje tudi bivši nrnister dr. Voja Marinkovič. Z delegacijo potujejo fsekre-farji ministrstva zunanjih zadev Ant?ć, Hri-itič in Milanovič. Za prvega delegata je dt-iočen sofijski poslan k Rakič in^za drugega član reparacijske komisije Gjurič. Zunanji minister dr. Momčilo Nmčič bo imel po zatrdilu parlamentarnih in vladnih krogov več političnih sestankov z vodilnimi državniki raznih držav. V Lausanni se sestane zunanji minister dr. Nmčič z italijanskim ministrskim predsednikom Mus-solinijem. V Luusanno prispe tudi rimski poslanik Antonijevič. Dalje bo imel dir. Ninčič daljša posvetovanja z Venizelosom-V programu je tudi sestanek z zastopniki sovjetske Rusije. Na tem sestanku se imajo rešiti itn urediti vsa tekoča vprašanja, ki zadevajo ruske begunce in pa povrnitev jugoslovenskh državljanov iz Rusije. Čehoslovažka Beneš v Par zu PRAGA, 17. Snoči je minister za zunanje zadeve Beneš odpotoval preko Strass-burga v Pariz. Manjšine na Češkem PRAGA, 17. Čehoslovaški Nemci v sporazumu s komunisti in slovaškimi ljudovci so spravili pred' zbornico predlog poslanca Czechai, naj bi se ustanovila v zbornici posebna komisija za narodne manjšine. Predlog je bil odklonjen, kajti 40 izmed poslancev, ki so ga bili podpisali, so se glasovanja vzdržali. Nemška opozicija v čehoslovaški zbornici PRAGA, 17. Parlamentarna komisija za zunanje zadeve je odobrila pogodbo o osvoboditvi vlog, ki je bila sklenjena z Avstrijo. Komisija je tudi odobrila pogodbe a Anglila Volitve na Angleškem LONDON, 17. Listi poudarjajo, da se lahko smatra splošen izd volitev za sreda) kot zmaga konservativne unionisHčne stranke- Socialisti so dosegli nepričakovane uspehe; fca stranka s>e je smatrala zv* drugo v zbornci. Neodvisni liberalci (Asquith) niso1 dosegli pričakovanih uspehov, narodni liberalci (Llovd George) s® doživeli pravi poraz. Na volišča je prišlo posebno mnogo volilk, mnogo več nego I. 1918. Med mnogimi ženskami, ki so volile, je vzbujala v Lincolnu posebno pozornost volilka, stana, 102 let, ki je prišla na volišče v spremstvu sina. V LajdywocxKi je občinstvo burno pozdravljalo župana, ki je prišel na volišče z dvema volilccma, devet-desetletnima možiem in ženo. LONDON, 17. Po zadnjih vesteh je bilo izvoljenih v parlamient: 343 konservativcev, 141 laburistov, 57 liberalcev, 52 narodnih liberalcev in 10 neodv:snih. Manj' kajo še podatki iz 12 okrožij. Nernifla Padanje nemške marke — Predstojeći ukrepi odškodninske komisije PARIZ, 17. Listi javljajo, da bo morala odškodninska komisija v prihodnjih dneh storiti kak sklep glede zadnjih predlogov o vnanjem posoj'lu iri stabilizaciji marke. Komisija je metra 1 a dlo^ej čakaiti na eni strani izid angleških volitev, da more dobit? angleški delegat navodila oJ svoje vlade, na drugi strani pa sestavo nove nemške vlade. Govori1 se, da odškodninska j komisija ni navdušena za posojilo v itoo-j zemistvu ;n za porabo zlatega zaklada državne banke za umetno povzdigo marke. Ta operacija br prišla prej prav inozemskim posestnikom ogromnih množin mark. Povzdiga bi bila raz?n tega le začasna in bi imela za posledico še hujši padec, tem hujši, ker bi se porabili a tudi rezerva državne banke. Na drugi strani je znano, da je državna banka, že meseca maja izdlala 150 miljonov zlatih mark, da bi ž njim! vplivala na tečaj marke, ne da bi se ji b'lo posrečilo preprečiti! ali zadržati kata-, strofo. Zdi se, da bo prevladalo stališče italijanske delegacije, to je, da Nemčija lahko z lastnimi sredstvi in s ststiemizira-njem svoje bilance doseže bolj gotovo in izdatno stabilizacijo marke. Vzhodno vprašanje Kemalisti sklenili postaviti pred sod tiče sultana in njegove ministre CARIGRAD, 16. Iz Angore javljajo, da je angorska narodna skupšč'na sklenila s 318 glasovi proti 15, da se sultan in vsi ministri njegove vlade postavijo pred sodišče, SULTAN POBEGNIL. RIM, 17. Agenciji »Štefani« poročajo iz Carigrada 17. t. m.: Danes predpoldne se je zatekel sultan na krov angleške oklopnice »Ma« laga«, ki je takoj nato odplula proti Malti. Pfcbces proti krivcem poloma v Malj Aziji ATENE, 17. V veleizdajniškem procesu srava in r>ri- I____j • ^___ T_M„ ____ naj bi bila neupravičena zahteva, da se da izenačenja drugih delov javnega prava in pri našemu šolstvu vsa svoboda in možnost za vatretfa prava je bil že pred časom ustan^v-razvoj? Ali pa zahteva, da uživaj naš jezik l:en odbor za proučevanje tega vprašan;a. vse pravice v občevanju z oblastvi? Ali za- Vlada bo poskrbela, da ta odbor pospeši svnje hteva, da bodi vsem našim kulturnim in so- delo in bo ukrenila v ta namen vse potrebne cialnim napravam zagotovljena popolna svo- ukrepe.» boda gibanja in delovanja? Ali zahteva, da naj Odmev krnskih dogodkov. Uradna Štefani zakon in n;egovi izvrševalci skrbijo za zaščito poreča iz Gorice: "Končala je razprava proti našega imetja, zasebnega in javnega? Ali za- sedmim skrunilcem spomenika alpincev na hteva, naj bo naše ljudstvo s svojim narod- Krnu. Bili so obsojeni: Šestnajstletni Smrekar nim čustvovanjem zavarovano pred vsakim na 7 mesecev in 15 dni ječe ter 200 Hr globe, žaljenjem? Izključeno je, da bi poslanec Šček pogojna obsodba. Koren in Perdič, poslednji ne odobraval bodi le ene same teh zahtev, trinajst let star, sta bila oproščena. Mikuž je ki jih zastopa poslanec Wilian z vso svojo bil obsojen na eno leto in tri mesece ter 500 odločnostjo. Kajti poslanec, ki bi hotel to, bi lir globe. Sovdat na sedem mesecev, 15 dni in se sam izključil iz narodne skupnosti. Tega pa 250 lir globe. Ivarčič in Bajt sta bila opro-poslanec Šček gotovo noče. Zato je brezmi- ščena radi rezadostnosti dokazov. »Tako selno govoriti o nespravljivosti in šovenstvu uradno poročilo. Obtožba je glasila na tatvino dra. Wilfana in o spravljivosti in umerjenosti in skrunitev spomenika. Obtožba je slobodna sovodja gosp. Josip Bizjak. Na obilno udeležbo vabijo prireditelji. Iz triaSkega iivlienis Po dolgi odiseji trpljenja... Nikogar ni imel več na svetu, razen bogate, prevzetne sestre; ona je živela v izobilju, v razkošju, on pa v največjem pomanjkanju, v črni bedi... Hodil je pogostoma na njena vrata ter jo ponižno prosil pomoči. Toda ona ni poznala usmiljenja: odgnala ga je od hiše, kakor zadnjega potepuha. In vendar je bil njen brat. Pred včerajšnjim jo je zidn}ikrat prosil bratskega usmiljenja. Da bi jo vsaj nekoliko ganil, je pokleknil pred njo ter jo prosil škorice kruha. Toda njegova prošnja ni bila uslišana. Okoli polnoči so pripeljali v mestno bolnišnico \iekega mladeniča, ki je bil ves razcapan. Ne-poslanca Ščeka. Vsi, prav vsi stremimo za v svojih zahtevah, pač pa nam dela čuden kateri finančni stražniki, ki so se prepeljali cilji, ki jim posveča dr. Wilfan vsako svojo irtis, da uradno poročilo govori o skruniteljih, z njim, so povedali, da se je vrgel v morje misel, vso s«krb in vse svoje delo. Tu morejo ko imamo proti temu ugotovitev uradne ko- pri pomolu «Audace», a so ga oni pravočasno biti različna mnenja le glede taktičnega po- misije, da je strela poškodovala spomenik, rešili. č stopanja, glede sredstev in poti, ki naj dove- Besedilo razsodbe ni še objavljeno, prepričani Šlo je za onega nesrečneža, o katerem smo dejo do uresničenja označenih ciljev, nikdar pa smo, da slone obsodbe le na tatvini. Zakaj zgoraj govorili. Imenuje se: Josip K.., brez- pa ne glede ciljev samih! V.stvari sami mo- kakor je obtožba slobodna, tako je sodba ve- poselni delavec, brez stalnega bivališča, ramo biti vsi edini. In smo. Na tem dejstvu zana na zakon in na dejstva. Uradno ugotov- Vinski dahovi. Brezposelni kočijaž Ivan De Ijeno dejstvo pa je, da se je zgodila na Krnu Michele, star 44 \eU brez stalnega bivališča, vremenska nesreča ne pa skrunstvo. ^ pogledal pred sinočnjim pregloboko v ko- TridentimJ za oferanitev upravne autono- zarec, kar je imelo pa posledico, da je v ulici ne spreminja nič okolnost, da so tudi med nami — kakor v svakem narodu — nezna- čame?: ;>Ji omaMiivci, kakršne smo ožigosali v uvodniku preteklega četrtka in še nekateri, ] jpijg. Te dni se je vršilo v Tri-dentu zborovanje delle Beccherie v starem mestu vpil in raz- ki jih bomo postavili pred slovensko javnost pozneje, in ki ni v njih moralične sile za odpor proti raznim vplivom in pritiskom. — Italijanska javnost naj bo uverjena, da poslanec Wilian istotako kakor poslanec Šček, iskreno in resnično želi, da bi prenehali boji v deželi, ki onem-ogočajo vsako mirno in plodno delo-van:e za vsestransko korist. Trstu preti hud udarec. Tržaški listi prinašajo vest, ki je izzvala veliko razburjene med vsemi slcji prebivalstva. Vest se glasi, da se utegnejo ladjedelnice v kratkem zapreti. Posledica bi bila strašna za tam zaposlene delavce in uradnike. Ostali bi s svojimi družinami na cesti brez kruha in zaslužka. In to notri sredi zime. Že sedaj fe takih brezposelnih revežev veliko število. To bi se — če se ta vznemirljiva vest uresniči — izdatno pomnožilo in beda bi se v mestu povečala v nevarni meri. Listi poročajo, da s: sedanja vlada ne bo hotela usvojiti ukrepov, ki so jih narne-rovale izvesti prejšnje vlade, ker hoče začeti optsVe krone ... avstrijske Wron-Češkoslovaške Krone dinarji . . • leji ..... marke .... dolarii ... iran'oski franki švicarski franki . . . angleški funti papirnati • • . • . • • . . • . . • . « • • —---.92 —.03.--.03 68.50.— 69.— 34.90.— 35.30 14.25.— 14 75 _ 31.---34 21.25.— 2«.<5 I 149 50.-ir.0 50 j 398.-.—4 »-'.- I 95.50.— 96.— CUNJE po 30, star papir, železo 25 in druge kovine kupujem po visokih cenah. Solitario št. 14._51 ŠIVALNI STROJ «Singer» se proda na obroke, kupujejo se stari, sprejemajo se popravila. Coroneo 1. 2033 VREČE od cementa kupujem v vsaki mno* žini. — Kuret, Settefontane 1, Trst. EGIPTOVSKI profesor grafcologije pove ka» rakter in usodo življenja. Sprejema v I istu. via Geppa 10/1, od 10 do 19. 2055 ZAHVALA. Podpisan;1, globoko ginjena vsled izrednih dokazov sočutja ob priliki izgube našega ljubljenega VILJEMA se srčno zahvaljuje vsem onim blagim osebam, ki *o počastile spomin blagega pokojnika bodisi z udeležbo pri pogrebu, bedisi z darovaDjem cvetic Posebno j-e zahvaljuje slav. lovskemu društvu, obrtniški zadrugi kavarnarjev in društvu natakarjev. GORICA, 16 novembra 1922. 44/23 Družina Patschaider. ——..............ur —■ mu .....................——— POHIŠTVO. NOVI DOKCDi : poročne sobe, solidno, slavonsko delo, javorjeve, črešnjeve, jesenove, me-h agonije ve, hrastove L 1700, naslonjači L 48.—. Železne postelje s kovinast« vzmetjo L 15'.—. TttRK, Via S. Lszzaro št. 10. == VELIKA IZBERA = tridentinskih županov in zastopnikov drugih sajal kot obseden. Vpitja in razsajanja pa bi tridentinskih ustanov. Od 200 tridentin- re bilo še tako kmalu konec, če bi ne prihi-skih občin ph je bilo zastopanih 157. teli mestni redarji ter «objeK» glasnega vin-Razpravljalo se je o deželnih in občinskih au- sjkega bratca; najprej so ga pomirili, potem tonomijah. Na predlog župana iz Borga De pa so ga spremili, pohlevnega kot ovčic, v Bellata je bila sprejeta ta-le resolucija: «Tri-. «špehkamro». dentinski župani, pripadniki vseh prjlitičmh i Aretacije in tatvine. Pred par dnevi fe bil strank, zbrani na zborovanju Trideniu dne aretiran v Štanjelu na Krasu neki Ljubljančan 14. novembra 1922, poudarjajo svoj globoki po imenu Anton Erciznihaf?), star 25 let, ker narodni čut, katerega je tridentinsko ljud- so našli pri njem 19 ponarejenih stolirslcih sivo sijajno dokazalo v dobi avstrijskega su- bankovcev in revolver brez orožnega lista, žer jstva in za (katerega se izjavljajo tudi v — Pred sinočnpm je bS aretiran v kavarni imenu svodih upravljancev, pripravljeni na «Vittoria» v ulici XX. Settembre neki Samuel vsako žrtev, potrebne njih bahaštvo. Kar uplenijo gotovega denarja, obešajo po obleki, plačujejo pa vedno le s handžarjein pa s pištolo. Tudi nph dekleta in ženske so take: okrašer-e. obložene z novci; vse nosijo tamo škrlatno rdečo obleko. Pri njih nikoli nihče ne dela; samo jedo, pijejo, zabavajo se, in kadar se jim zljubi, gredo ropat doli v doline, v mesto in pa na morje.* — «Pa jih nihče ne more premagati?* — »Poskusili so to avstrijski cesar, turški sultan in beneški dože; Uskoki se pa še zmenili niso ne za doža, ne za «čr-nega Arapina* (Turka). Še mari jim ni bilo. te so prišli sovražniki v jako velikem številu, to zapustili svoje mesto Senj ter izginili med lirafnimi prepadi, tako da jih nihče ni našel. Ko so ili potem sovražniki domov, pustili za seboj straže in upravitelja ter naselili v mestu nove prebivalce, so po TJcl"* ; ven iz svojih brlogov, navalili na mesto, ubili straže in uradnike; novo prebivalstvo pa p..-locd mužoie ter delab potlei 00 starem dalje. — Miliori so začeli Uskoki ugajati. — •Avstrijci so poskusili tudi tako: izpodbudili so prebivalce majhnih otokov, naj napravijo s svojimi dobrimi ladjami ekspedicijo zoper Uskoke; to se je končalo s tem, da so sedli Uskoki v neki noči v svoje ladje, odveslali na Reko ter tam vpričo vsega mesta zavzeli 80 trgovskih ladij, ki so jih potem vlekli za seboj v Senj. Nikoli ni šel nihče za njimi po tiste ladje.® — «To utegnejo biti vrli dečki!* je dejala MilioTa. — «To lehko rečem. Blizu n:ih ležeči pokrajini Liko in Krbavo je prebivalstvo zavoljo takih sosedov malone popolnoma zapustilo. Tedaj so navalili na otoke pa jih opustošili. Uskoki imajo na stotine pesmi o svojih junaštvih, ki so kar neverjetna, a verdar resnična. Nekoč so poslale Benetke zoper Uskoke veliko galero pod kapitanom Venierom. Uskotki so v neki viharni noči s svojimi čelni iznenadili galero, poklali posadko, odpeljali kapitana z ladjo vred v Senj in tam priredili veliko gostrio, pri kateri je moral beneški kapitan po vrsti plesati z uskoškimi ženami; ko že ni mogel več, so mu odrezali glavo in iztr^ gali srce, ki so ga potlej skuhali ter razdelili; vsaka plesalka je d-obila knšček.* Mlliora se je čudila, da so se uskeške že re delile v moško srce. Kot da ne bi tega delale tudi druge ženske! — Takrat je slišala prvikrat govoriti o moškem srcu. — «Mnogi imajo eksistenco Uskokov za bajko,* je nadatfevala Aksamita. »Včasih ni 10, 20 let nič slišati o njih, včasih tudi cel človeški vek ne. Ampak oni so tank -v Kvoiih skalnih fcezdih: vsa oko- lica je v strahu pred njimi, rada jim daje odškodnino, da ne pridejo požigat in plenit, in nihče se jih ne upa ovaditi. Z eno nogo stoje na Turškem, z drugo v Dalmaciji. Kadar jih pritiskajo avstrijski vojaki, uskočijo Uskofei v Bosno; kadar pride nad nje turški paša, se umaknejo v hrvaško primorje. Po«tem jih ni mogoče zasledovati. Včasih naščujejo Turke, Avstrijce in Lahe ene na druge tajco, da nastane iz tega cela vojna. Oni sami pa se drže v strani prežeč ier plenijo proviant vseh sovražnikov. Včasih navali nanje kak mogočen vladar s tolikšno močjo, da jih popolnoma po-tolče in vsakdo meni, da so iztrebljeni — čez deset let pa so zopet tu! — To ni narod, ki bi se dal zatreti Beseda Uskok znači beguna. Kdor zbeži iz kake druge dežele, naj bo Grk, Rumun, Lah, Hrvat, Madžar ali Cigan, — vsi pomnožujejo množino Uskokov. Tudi njih jezik je taka zmes raznih drugih jezikov; ne govori ga rJhče drugi, razen tistih tisoč ljudi tam gori. Ti se nikoli ne ženijo, ampak katera ženska se spre s svojim možem, pobegne k Uskokom; katero dekle izšibajo iz vasi, odnese k njim svoj slamnati venec in zadobi tam čast; Cigank in turških sužnic pride dosti iz svojega nagiba. In če nc pridejo, jih Uskoki privedo. Daleč okrog stikajo po najlepših dekletih, pa jih staknejo; ponoči jih iznenadijo, kadar gredo po vedo k studencu ali kadar se kopljejo; s silo Jih odpeljejo in nikoli re sliši nihče več o njih. Morda se dekleta sama ne žele več vrniti! Med Uskoki je veselo življenje in vrli iunaki so vsi!* — MiKor* se ve pokrižala. — kun9 zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbecev* mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via Cesare fisltisti št. 10 II. nadst, vrata 16 88 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. srn** od 9-11 m 15-16. m-lnserirBjte q „Edinosti" II B Delniška družba — Glavnica L 5,000.000,— popolnoma vplačana. = Zadružni sedež in osrednje ravnateljstvo v TRSTU = Mffli emisija [Mamili naKaznlcm lat« umik. meniaiiiia to. Corso Giuseppe Verdi — GORICA — Telefon štev. 8 77 ======= Blagajna posluje od 9-12 in od 15-17 ===== I ROZIM usnju najboljših tovarn. Velika izbera kopit Gumijevi podpetniki „Pirelli". Čistilo za čevlje 12 „Brili" in „Ecla" Use po najnižjih cenah. ZALOGA VSAKOVRSTNEGA USNJA-M-KOŽ-TER-VSEH ČEVUAfiSKIH-POTREBSČm IZDELOVANJE ZGORNJIH DELOV IN VSAKOVRSTNO ŠTEPANJE. II 49VlaUdine (prej Reluetfere) 49 Tel. 41 ^