Koroški Slovenci
pri ministru za pouk
Na predhodno prošnjo je minister za pouk dr. Alois Mock 15. decembra na Dunaju sprejel delegacijo obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, v kateri so bili od ZSO podpresednik Janez Wutte in odbornik prof. Milan Kupper in od NskS predsednik dr. Reginald Vospernik in podpredsednik dvorni svetnik dr. Joško Tischler, poleg tega pa Se strokovni nadzornik dr. Valentin Inzko in ravnatelj slovenske gimnazije dr. Pavle Zablatnik (predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter in podpredsednik Hanzi Ogris ter vodja manjšinskega Šolskega oddelka okrajni nadzornik Rudi Vouk se razgovora zaradi obolelosti niso mogli udeležiti).
Med razgovorom, pri katerem so sodelovali tudi pristojni referenti iz ministrstva za pouk, je minister dr. Mock povedal, da bodo na pristojnih mestih takoj zaželi s posebnimi ukrepi za grodnjo lastnega poslopja za slovensko gimnazijo v Celovcu. Na izbiro sta po zagotovitvi ministra dve gradbiSži; po dokončni odločitvi glede lokacije bi morali lakoj izdelati program prostornin-skih potreb, potem pa bi lahko začeli s podrobnim načrtovanjem. Minister je poudaril, da imata veli-kovSka in slovenska gimnazija enake možnosti priti čimprej ;»od -no streho in brez posebnih ovir bi jeseni 1970 lahko začeli z gradnjo.
Zastopniki koroSkih Slovencev so ministra seznanili tudi s problematiko obveznega Šolstva ter mu posredovali predloge za ureditev od-
ZDRUŽENI NARODI PROGLASILI:
,Desetletje razorožitve1
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se je prejšnji teden končalo letošnje zasedanje glavne skupščine OZN. Razprave so trajate vse od septembra ter so bile posvečene najrazličnejšim perečim vprašanjem sodobnega sveta. Pri tem se je — kakor tudi že pri prejšnjih zasedanjih — večkrat pokazalo, da je svetovna organizacija v očeh vseh včlanjenih držav sicer koristna in potrebna ustanova, da pa obstajajo mnoge razlike v ocenjevanju njenih pristojnosti. Ravno zaradi tega je tudi letošnje zasedanje glavne skupščine odražalo razlike med tistim, 'kar imajo velike sile za svoj trenutni, male države pa za svoj trajni interes.
Vendar pa je spodbudno dejstvo, da se je kljub različnim pogledom razprava glede mnogih splošno važnih vprašanj končala z zmago širših interesov svetovne skupnosti ter je OZN ne glede na svoje pomanjkljivosti in slabosti znova u-spešno opravita svojo nalogo. Seveda ostane slej ko prej potreba po nadaljnjem utrjevanju svetovne organizacije in se v tej smeri posebno odločno zavzemajo zlasti neuvrščene države, ki že od vsega zaoj.ka poudarjajo, da OZN ne sme biti izkoriščana v enostranske
prtih vprašanj. Minister dr. Mock je izrazil pripravljenost, rešitve iskati v sodelovanju s prizadeto manjšino.
Neuvrščenost -sinonim boja za neodvisnost
Med proslavami ob 300-tetnici zagrebške univerze je bil predsednik SFRJ Josip Broz Tito proglašen za častnega doktorja. Ob tej priložnosti je imel daljši govor, v katerem je med drugim zavzel stališče tudi do politike neuvrščenosti.
Politika neuvrščenosti — je ugotovil predsednik Tito — se ni rodila kot rezultat nekake formalne opredelitve ali poprejšnjega dogovarjanja med njenimi pobudniki o ustanovitvi tretjega bloka, kot so včasih skušali podtakniti, temveč kot izraz življenjskih interesov in skupnih potreb narodov, da žive v miru, svobodi lin neodvisnosti, da postanejo na mednarodnem prizorišču enakopravni udeleženci, ne pa apa-zovolci. Po svojem poreklu je ta politika globoko demokratična, gradili so jo, kar velja še danes, vsi njeni pobudniki, eden od njenih bistvenih ciljev pa je vzpostaviti e-nakopravne in demokratične odnose med narodi in državami.
'Kot izraz svobodne opredelitve
vseh držav, ki so jo sprejele, je bila politika neuvrščenosti od vsega začetka samostojen dejavnik mednarodnih odnosov in je dajala v okvirih objektivnih možnosti konstruktiven prispevek k reševanju svetovnih problemov. Zanjo je značilna široka odprtost do novih, svežih idej in pobud. Rodita se je iz nujnosti nove dobe, razvila ise je v široko gibanje za mir in postala sinonim boja za neodvisnost, gospodarski razvoj 'in enakopravno mednarodno sodelovanje.
Človek vedno prodira do včeraj nedoumljiv, skrivnosti vesolja, je naglasil predsednik Tito, absurd pa je, da se prav v času tako velikega napredka znanosti in tehnike prepad med razvitim in nerazvitimi državami ne zmanjšuje, ampak narobe, še po več uje in tako še naprej zaostruje eno od temeljnih in najbolj perečih protislovij sodobnosti. Usmeritev velikih sM, da s pogajanji urejujejo svoje medsebojne odnose 'in iščejo rešitev spornih problemov,
Obvestilo bralcem
Cenjene bralce prosimo za razumevanje, ker je letošnja številko za božične In novoletne praznike izšla z zamudo. Kriva je bila predvsem gripa, ki tudi našemu uredništvu in tiskarni ni prizanesla.
Prihodnja številka našega lista bo zaradi obilice praznikov izšla Jele v petek 9. Januarja 1970; zato pa prihaja »Slovenski vestnik" tokrat med svoje bralce v obširnejši obliki. Poleg tega prilagamo tradicionalni stenski koledar — kot majhno priznanje zvestim naročnikom in kot vidno vez med bralci In njihovim listom.	Uredništvo
interese ene ali druge države oz. skupine držav, marveč mora biti in ostati univerzalna organizacija, ki bo služila koristim vsega človeštva.
Prihodnje leto bo OZN slavila svoj 25-tetni jubilej ter je bila v tej zvezi dana pobuda, naj bi svečanosti potekale v čim bolj delovnem ozračju, to pomeni, naj bi tudi praznovanje jubileja pomenilo prispevek skupnim prizadevanjem za uveljavljanje načel, Idi so bila pred 25 leti proglašena v ustan. listini OZN in ki veljajo kot temeljni zakon za obravnavanje in urejevanje vprašanj današnjega sveta. V okviru priprav na jubilejno leto in sploh na bodoče delo je vsekakor pomembno lin hkrati tudi obetajoče znamenje, da so Združeni narodi prihodnje desetletje proglasili za »desetletje razorožitve".
EiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiliiiiiiiiirE
I Berlin in Bonn S
= =
| iščeta skupni jezik |
E V odnosih med obema nem- E §j škima državama se obeta novo E E obdobje. Vse kaže, da se bo- E E do dosedanji ..ust •! jeni" pogle- | E di tudi v tem vprašanju neko- = E liko prilagodili razvoju časa. §
£ Vzhodnonemški predsednik = E Walter Ulbricht je zahodno- E § nemškemu predsedniku Gusta- S | vu Heinemannu poslal pismo, | E v katerem predlaga sklenitev § = sporazuma o vzpostavitvi „e- i i nakopravnih odnosov" med § | obema državama. Samo dva E E dni pozneje je Heinemann že § = odposlal v Berlin svoj odgovor E 1 Ulbricbtu.
E Ne gre zdaj toliko za to, ali E E bo res prišlo do takega spora- E E zuma. Bistveno je že dejstvo, g E da se je med vzhodnim Berli- E E nom in Bonnom sploh toliko E | odtalilo, da je možno izmenjati E = take note. Iz tega sledi, da je = E le začelo prevladovati mnenje, E E da je tudi v tako imenovanem E E nemškem vprašanju mogoče do- | I seči kak korak naprej le po E | poti medsebojnega zbliževanja | 5 in sporazumevanja.
I	E
TiiiiitnmiiiimHiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmič
je nedvomno pozitivno dejstvo. Neuvrščene kot tudi mnoge druge majhne in srednje države so to pozdravile.
Kljub ugodnim spremembam v odnosih med velikimi silami pa so mnoga pereča svetovna vprašanja še naprej nerešena, velike sile pa jih same ne morejo rešiti. Neuvrščene države ne morejo biti pasivni opazovalci iin se zato tvorno borijo proti politiki sile in pritiskov. Čutijo potrebo po skupnih prizadevanjih za nove odnose, da bi bite vse države tvorni partnerji na mednarodnem prizorišču in da bi enakopravno sodelovale v reševanju svetovnih problemov.
Danes ni dovolj, da se samo ponavljajo splošna načela in deklaracije; zdaj je treba storiti korak naprej. Globoko sem prepričan v to, da neuvrščene države, vse skupaj in vsaka zase 'lahko napravijo takšen korak, da bi bil njihov prispevek k svetovnemu miru tn napredku še bolj učinkovit.
Zadovoljne praznike in mnogo uspehov v novem letu
w
■{t	UREDNIŠTVO - UPRAVA

vsem bralcem, naročnikom in sotrudnikom
Nekaj misli ob koncu leta
Ne le po poslovnem in gospodarskem življenju, marveč tudi v političnem in splošnem družbenem dogajanju je navada, da se ob koncu leta napravi nekakšen pregled in obračun. Seveda pa v kratkem članku ni mogoče napraviti take bilance, zato naj tukaj nanizamo le nekaj misli in omenimo le nekaj dogodkov, ki stopajo v ospredje, ko smo se znašli na pragu novega leta.
Leto 1969, od katerega se poslavljamo, bo v zgodovini človeštva nedvomno zapisano kot leto, ko je človeku prvič uspelo zapustiti njegovo staro Zemljo in napraviti prve korake po drugem nebesnem telesu — na Luni. Ob tem res edinstvenem podvigu so vsaj za trenutek stopili v ozadje vsi drugi problemi, ki pa zaradi tega niso postali nič manj zanimivi, manj aktualni in — na žalost — manj pretresljivi.
V istem letu in v istih trenutkih, ko smo se navduševali ob prvem sprehodu na Lunini površini, smo bili namreč doma na Zemlji priča nadaljnjim krivicam in zločinom, ki jih kopiči človek nad svojim sočlovekom. V Biafri množično umiranje za lakoto, na Srednjem vzhodu nenehna grožnja novih oboroženih spopadov, v Vietnamu odkritje strašnih pokolov nad civilnim prebivalstvom s strani ameriških vojakov . . . Potoki krvi in kupi ruševin so atributi današnje stvarnosti, ko skuša človek demonstrirati svojo veličino in svojo moč, toda v resnici dokazuje le svojo majhnost in svojo nemoč.
Pa ne samo v velikem svetovnem merilu, tudi v ožjem domačem okviru se kažejo zelo velike razlike med deklariranjem načel in njihovim praktičnim uveljavljanjem. Radi bi verovali in zaupali besedam o toleranci, sožitju in medsebojnemu razumevanju, toda „tehtnica pravičnosti“ je na Koroškem takoj iz ravnotežja, čim si nekdo dovoli opozoriti, da je te oblike skupnega življenja treba razumeti obojestransko. Poslavljajoče se leto nas v tem oziru spominja na nove neljube dogodke: ob razbijanju slovenskih oz.dvojezičnih napisov na poslopjih slovenskih ustanov, ob izpadih proti slovenskim kulturnim prireditvam, ob histerični gonji in brezvestnem zlorabljanju domovinskih čustev za protislovenske atmosfere, če se organizacija koroških Slovencev zanima za nakup zemljišč odnosno poslopja na južnem Koroškem — ob takih in podobnih dejstvih je pač težko verjeti, da sta oba naroda na Koroškem res enakopravna in enakovredna.
Vendar tudi leto 1969 ni bilo brez svetlih trenutkov, ni bilo brez dogodkov, ki opravičujejo optimistične poglede v bodočnost.
Na svetovnem političnem odru je morda najbolj obetajoča novost v tem, da nenehno narašča krog držav, narodov in posameznikov, ki nočejo več prekrižanih rok gledati, kako se v velikem in malem teptajo načela, zajeta v ustanovni listini Združenih narodov, ki bo v novem letu slavila svoj 25-letni jubilej Ne nazadnje pod pritiskom mednarodne javnosti sta se obe veliki sili — Amerika in Sovjetska zveza — začeli pogovarjati o možnostih, kako bi zaustavili ali vsaj omejili čedalje nevarnejšo oboroževalno tekmo. Čeprav le v malih in doslej povsem nezadovoljivih „obro-kih“, se je ameriški predsednik Nixon moral končno le odločiti za postopni umik ameriških čet iz Vietnama. Tudi v nemški in evropski politiki so se po zamenjavi v bonskem vodstvu začeli polagoma uveljavljati novi, bolj stvarni pogledi, ki obetajo, da bo le uspelo prelomiti s preteklostjo in postaviti reševanje spornih vprašanj na nove temelje.
In pri nas? Tudi v ožjem smislu ni potrebno, da bi bil naš pogled v bodočnost povsem zameglen od raznih negativnih pojavov. Res je, da se pri uresničevanju določil člena 7 državne pogodbe tudi v tem letu ni ničesar premaknilo naprej. Hkrati pa je treba ugotoviti, da je jasna opredelitev med letošnjo proračunsko razpravo v deželnem zboru lahko obetajoč uvod v novo obdobje reševanja manjšinskega vprašanja, ki mora sloneti na načelih resnične demokratičnosti in na modernih pogledih na sodobno družbeno dogajanje. Pri tem ni mogoče prezreti dimenzij, ki jih zlasti v tem delu sveta zadobiva sožitje in sodelovanje med narodi. V vprašanju južne Tirolske je ta razvoj očitno že utrl perspektivo sprejemljive ureditve; torej bi ob dobri volji moralo uspeti tudi v vprašanju koroških Slovencev.
Za zaključek le še eno: kljub vsem slabim lastnostim je človek našega časa le še ohranil v sebi tudi nekaj človečnosti, o čemer priča mednarodna solidarnost ob katastrofalnem potresu v Banjaluki. Vendar pa se tega ne bi smeli zavedati le ob tragičnih preizkušnjah, marveč bi morali v tem smislu ravnati vedno in povsod, vsak posameznik in vsi skupaj. Temu spoznanju bi morali veljati tudi bližnji prazniki — v duhu sožitja in miru med ljudmi in narodi!
-r|-
Avstrijski tretji poizkus pri Evropski gospodarski skupnosti
nr
ti
osi men) sveru
Na poli Avstrije k razgovorom s predstavniki 'Evropske gospodraske skupnosti sveti spet enkrat „zelena luč". V okviru obravnave vprašanja ureditve odnosov s tretjimi državami je namreč ministrski svet EGS na svojem zasedanju v ponedeljek minulega tedna sklenil, da stopi ponovno tudi z Avstrijo v razgovore glede njenih željo v zvezi z ureditvijo medsebojnih odnosov. Komisija EGS je noto pozvala avstrijsko vlado, da s svoje strani sporoči, kako si predstavlja ureditev teh odnosov.
Na Dunaju so si glede tega prišli na jasno v petek minulega tedna. Vlada se je zedinila na to, da v Bruslju predlaga znižanje carin za 30 odstotkov za vse industrijske in obrtniške izdelke ter za tiste kmetijske pridelke, s katerimi trgovanje ni zakonito urejeno (n. pr. klavna živina) je predlagala selektivno znižanje dodatni carin (Abschopfungsbe-trage). Ob tem svojem bližnjem ctlju je Dunajska vlada ponovila tudi svoj daljni
cilj, to je abšežen sporazum o gospodarskem sodelovanju Avstrije z EGS.
2e samo dejstvo, da je vlada postavila dva cilja razgovorov v Bruslju, kaže, da gledajo na Dunaju tudi na sedanji tretji poizkus pri EGS z mešanimi občutki. Kaže pa tudi, da so postali le realnejši kot so bili pri prvem poizkusu leta 1961 in pri drugem poizkusu leta 1966, pri katerih so pogoreli. Spoznali so, da je pot v EGS dvosmerna. Ce v eni smeri prinaša koristi, se v drugi valijo bremena. To resnico je morala' sedanja vlada docela spoznati, ko se je morala po zadnjih razgovorih 'leta 1967 brez uspeha umakniti iz Bruslja, čeprav je prvotno željo po pridružitvi k bruseljski šestorici decimirala na željo posebne pogodbe za ureditev medsebojnih odnosov.
To željo je sicer sedaj spet ponovita, toda istočasno je ponudila kompromis v obliki znižanja medsebojnih carin za 30 odstotkov in v obliki zboljšanja pogojev za izvoz
Naraščanje svetovnega prebivalstva
ljenjsko dobo ljudi. V letu 1965 je znašala povprečna življenjska doba v razvitih območjih med 69 in 71 leti, medtem ko je ta doba v večini industrijskih državah še ob začetku tega stoletja znašala komaj 45 oziroma 50 let. V manj razvitih območjih sveta pa se je življenjska doba zvišala od 35 na 58 let v letu 1960 na 38 do 60 let v letu 1965. Mestno prebivalstvo na vsem svetu bo glede na veliko stopnjo naraščanja že v desetih letih predvidoma doseglo 1254 milijonov ljudi.
Zanimiv je podatek, da se v vseh državah, v katerih število prebivalstva presega 100 milijonov, vladni organi ukvarjajo z načrtovanjem družine. Tudi sekretariat Združenih narodov je tozadevno priporočil ukrepe, ki naj bi bili upoštevani v posameznih nacionalnih programih za planiranje družine glede na plodnost v posameznih področjih sveta.
avstrijskih kmetijskih pridelkov, pri čemer naj bi EGS svoje carine znižala pred Avstrijo.
Vzdušje za razgovore predstavnikov naše države s predstavniki EGS je sedaj ugodnejše kot je bilo pred dvema ali tremi leti. Ugodnejši ni toliko zaradi kompromisnega predloga vlade kat pa zaradi nekaterih drugih okoliščin. Te okoliščine se zlasti zrcalijo v tem, da je po seji svojega ministrskega sveta v ponedeljek minulega tedna EGS pripravljena razgovarjati tudi z drugimi deželami, ki imajo slične interese kot Avstrija. Odhod de Gaulla >iz evropske politične po-zornice prihaja Avstriji enako v prid kot prihaja drugim deželam, med njimi tudi Jugoslaviji, ki od EGS zahteva znižanje carin za meso in mesne izdelke za 25 odstotkov in ki se po presledku 14 mesecev v Bruslju o tem že pogaja. Avstriji prihaja tokrat v prid tudi umik veta, ki ga je v Bruslju Italija takoj umaknila, čim je bilo urejeno južno-tirolsko vprašanje. Tudi s strani Sovjetske zveze na sedanjo vsebino pogajanj ni ''pričakovati ugovorov.
Navzlic temu pa bruseljski poziv ne opravičuje nobenega obtimizma. Ministrski svet EGS je avstrijsko vlado te pozval, da formulira svoje predstave o vsebini bodočih razgovorov, ni pa še dal svoj! komisiji potrebnega mandata za razgovore. Ti razgovori tudi ne bodo imeli nič skupnega z onimi po letu 1961 in po letu 1966, kajti 'EGS je medtem odstopila od svoječasnih predstav o tesnejši vezanosti Avstrije na splošna določila rimskega sporazuma. Sedaj gre torej za docela novo obliko razgovorov, za postopno odpravo carin in količinskih omejitev medsebojne izmenjave med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Avstrijo . Kakor preprosto to vprašanje na prvi pogled iz-gleda, talko je zamotano. O tem si tudi sedanja vlada ne dela nobenih utvar, čeprav bo v prihodnjiih tednih poskušala, iz tretjega — še vedno tveganega — poizkusa pri EGS napraviti že uspeh svoje zunanje politike.
V Ženevi je zasedala komisija Združenih narodov za populacijska vprašanja, ki se kot eden izmed tehničnih gremijev gospodarsko-socialnega sveta OZN bavi predvsem s problemi, ki se porajajo v zvezi s čedalje hitrejšim naraščanjem svetovnega prebivalstva.
Na zasedanju je bila posvečena posebna pozornost populacijsko-političnemu programu pomoči, ki si ga želijo Združeni narodi uresničiti v desetletju 1970—1980. Regionalne konference o populacijskih problemih bodo leta 1970 za Latinsko Ameriko, leta 1972 za Evropo in leta 1973 za Azijo; nato pa je v letu 1974 na sedežu Združenih narodov predviden tretji svetovni kongres o populaciji.
Problem populacije na vsem svetu — je bilo ugotovljeno na ženevskem zasedanju — postaja bolj pereč in terja nujne planske ukrepe za preprečenje čezmernega porasta števila svetovnega prebivalstva. Komisiji so bili predloženi zanimivi tozadevni podatki. Povpreč-To pomeni, da se bo celotno število prebivalstva je v razdobju od 1850 do 1900 v razvitih območjih znašala 1 %», v manj razvitih pa 0,3 odstotka; v razdobju od 1900 do 1950 je v obeh območjih dosegla povprečno 0,9 °/o; danes pa znaša zadevna stopnja v razvitih območjih blizu 1 %> in v manj razvitih območjih skoraj že 2,2 %».
Na podlagi tega razvoja strokovnjaki menijo da se bo v razdobju od 1965 do 1985 število svetovnega prebivalstva povečalo za 2 do 2,1 °/o, pri čemer bodo ustrezne stopnje naraščanja znašale v razvitih območjih do 1,1 odstotka, v manj razvitih pa tudi do 2,5 °/o. To pomeni, da se bo celotno tevilo prebivalstva na svetu zvišalo od 3289 milijonov, kolikor je znašalo v letu 1965, že na 4934 milijonov v letu 1985, torej bo povečanje predvidoma znašalo 50 odstotkov.
Tolikšen porast števila prebivalstva na vsem svetu je treba pripisati predvsem velikemu napredku medicine, ki zvišuje povprečno živ-
ZANIMIVA VIZIONARSKA PROJEKCIJA:
Slovenija leta 2000
Koncepcija dolgoročnega razvoja Slovenije, katere izdelavo je kot eno od osnovnih nalog postavil šesti kongres ZKS, izhaja, da se mora slovensko gospodarstvo vključiti v gospodarsko »funkcijo” tega dela Evrope, vendar ne kot njen privesek, temveč kot enakopraven partner z možnostmi, ki jih Ima na razpolago. Inštitut za gospodarska raziskovanja v Ljubljani je razen »delovne osnove" koncepta dolgoročnega gaspodarsko-po-litičnega razvoja Slovenije izdelal tudi nekaj študij o tej temi, ki poleg vrste podatkov vsebuje zanimivo vizionarsko projekcijo.
Kakšne so torej te napovedi? Na začetku 21. stoletja bo Slovenija imela nad dva milijona prebivalcev, točneje okrog 2 milijona 265.000. Ta jugoslovanska republika imo sorazmerno že danes največ »aktivnega” prebi-
valstva in tako računajo, da bo leta 2000 imela okrog 929.000 zaposlenih, od teh kar 769.000 izven poljedelstva. To pomeni, da bo v prihodnjih 30 lelih v Sloveniji treba »najti” oziroma ustvariti okrog 220.000 novih delovnih mest, ne upoštevajoč pri tem kmetijstvo. Na začetku prihodnjega stoletja bo Slovenija nekakšen »servis” Jugoslavije in Evrope — v transportnem, skladiščnem, predelovalnem, posredniškem, trgovinskem, turističnem in podobnih smereh.
Spričo te v grobih obrisih prikazane vizije bodočega gospodarskega in družbenega razvoja Slovenije je po oceni strokovnjakov nedvomno na prvem me-stvu vprašanje zaposlenosti in zaposlovanja, Ker se bo število prebivalstva v prihodnjih 30 letih povečalo za nad pol milijona ljudi, bo vsekakor, upoštevan, joč te demografske in gospodar*
ske dejavnike (predvsem de-agrarizacijo), več kot tretjina »ncvodošlih” iskala zaposlitev izven kmetijstva.
Povprečna vrednost osnovnih sredstev na zaposlenega je leta 1967 znašala 70.000 novih dinarjev; potrebna vlaganja v družbene službe in stanovanja za zahtevajo še 50.000 dinarjev na zaposlenega. Računajo, da je za vsako delovno mesto v gospodarstvu potrebnih 140.000 dinarjev, torej za vseh 220.000 novih delovnih mest okrog 30 milijard novih dinarjev.
Če gledamo na zaposlenost z drugega zornega kota, prihajajo strokovnjaki do novega zaključka: razvojni proces gre proti Intenzivnejšemu zaposlovanju v terciarnih dejavnostih. Prav te pa imajo v Sloveniji izredne perspektive; absorbirajo namreč čedalje Več' delovne sile, medtem
ko je v primarnih dejavnostih (kamor spada na primer kmetijstvo) spričo modernizacije in mehanizacije »živo delo" vse manj potrebno. Kot predvidevajo, bo delež terciarnih dejavnosti v skupnem številu aktivnega prebivalstva Slovenije narasel čez 30 let od sedanjih 17,3 na 30,9 odstotka, nasprotno pa se bo delež primarnih dejavnosti znižal od 36,4 na vsega skupaj 20 odstotkov.
Glede na možnosti zaposlovanja, ki so očitno v terciarnih dejavnostih najširše, strokovnjaki opozarjajo tudi na izredno ugoden zemljepisni položaj Slovenije, ki ijt omogoča, da te dejavnosti lahko razvije znatno nad lastne potrebe, kat pomeni, da se bo dejansko lahko razvila v nekakšen »servis" tako v jugoslovanskem kot tudi v širšem evropskem pomenu.
WASHINGTON. — Amerika je doživela že tretjo veliko manifestacijo za mir oziroma protestno demonstracijo proti vojni v Vietnamu. Pod geslom »prenesimo protivojno gibanje z univerz v kraje, kjer so naši domovi in družine", so poleg študentov sodelovali tudi številni duhovniki, publicisti, pripadniki raznih naprednih organizacij ter nekateri člani kongresa. Med drugim so razpravljali o tem, ali Amerika lahko še nadalje troši 68 %> svojega proračuna za vojsko, orožje in odplačilo nacionalnega dolga za stare vojne, le 32 °/» ipa za prosveto, zdravstvo, stanovanjsko gradnjo, socialno zavarovanje in drugo. Druga velika akcija je potekala pod geslom »povej svojemu poslancu, kaj misliš". V tem okviru so demonstranti obiskovali svoje predstavnike v zveznem kongresu in jim povedali, da ne bodo več glasovali zanje, če se ne bodo uprli vietnamski vojni. »Prinesimo mir na zemljo" pa bo naslov akcije, ki jo bodo 24. decembra priredili študenti skupaj z duhovniki. V cerkvah bodo maše, priredili bodo nočne pohode proti smrti s svečami, predsedniku Nixonu pa bodo množično pošiljali mirovne božične voščilnice.
BONN. — Zahodnonemški državni predsednik Gustav Heinemann se je zavzel za vzpostavitev diplomatskih odnosov med Zahodno Nemčijo in LR Kitajsko. Za to zbližanje med obema državama se je Heinemann izrekel v televiziji, ko je odgovarjal na vprašanja novinarjev glede stikov s Kitajsko.
LJUBLJANA. — V Ljubljani so se na skupnem posvetu sestali predstavniki CK Zveze komunistov Slovenije ter izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Trsta. V daljšem in poglobljenem razgovoru sta si delegaciji izmenjali informacije o političnem položaju v Sloveniji in o aktualnih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Dogovorili so se tudi o nadaljnjem sodelovanju.
JERUZALEM. — Izraelski obrambni minister Moshe Dajan je povedal, da so Izraelci na zasedenih arabskih ozemljih porušili 516 hiš zaradi suma, da so njihovi lastniki povezani z arabskimi »saboterskimi skupinami".
ZAGREB. — Z velikimi slavnostmi so
v Zagrebu proslavili 300-detnico zagrebške >9 filozofske fakultete oziroma zagrebškega vseučilišča. Ta pomembna ustanova je bila
ustanovljena leta 1669, danes pa deluje v njenem okviru že 29 fakultet in visokih šol v Zagrebu, na Reki, v Zadru, Splitu in Osijeku. V okviru slovesnosti so predsednika SFR Jugoslavije Tita proglasili za častnega doktorja, zagrebška univerza pa je bila ob svojem jubileju odlikovana z redom republike z zlatim vencem, kakor je ljubljanska univerza ob svoji nedavni petdesetletnici prejela red zasluge za narod z zlato zvezdo.
BERLIN. — Tri zahodne sile — Amerika, Velika Britanija in Francija — so povabile Sovjetsko zvezo na četverne pogovore o vprašanjih Berlina. V diplomatskih krogih menijo, naj bi v teh pogovorih obravnavali tudi zagotovitev vstopa v zahodni Berlin, ki leži sredi vzhodnonemškega ozemlja in je glede zvez z Zahodno Nemčijo prišlo že večkrat do zapletov.
PARIZ. — Francoski predsednik Geor-ges Pompidou je v razmeroma kratkem govoru po francoski radio-televiziji skušal podati neke vrste bilanco svoje šestmesečne vladavine. V njegovem govoru je bila največja politična zanimivost nedvomno izjava, da Francija ne bo več nasprotovala vstopu Velike Britanije v EGS.
NEW YORK. — Glavna skupščina OZN je kljub nasprotovanju velikih sil sprejela sklep, ki zahteva od vseh držav, da se vzdržijo izkoriščanja bogastva morskega dna in prisvajanja tega dna, dokler ne bo sprejet mednarodni režim za morsko dno, ki je splošna last človeštva. Sklenili so, da bo leta 1972 v Stockholmu prirejena »mednarodna konferenca za človekovo okolico". Prav tako je skupščina OZN pozvala vse države, naj dajejo ustrezno materialno pomoč in moralno podporo narodom, ki se borijo za svobodo in neodvisnost.
BONN. — Predsednik državnega sveta Vzhodne Nemčije .Walter Ulbricht je v svojem referatu na plenumu CK enotne socialistične partije Nemčije govoril tudi o odnosih med obema nemškima državama. V bonskih krogih so njegove tozadevne izjave najprej odločno zavrnili, toda svoje prvotne ocene kmalu bistveno popravili. Predstavnik bonske vlade je Ulbrichtovo zahtevo po pravnem priznanju Vzhodpe Nemčije sicer znova zavrnil, je pa'izrecno potrdil možnost sklenitve sporazumov, ki bi imeli mednarodnopravno veljavo. Po splošni oceni je Ulbricht možnost pogovorov z Bonnom postavil v odvisnost od pogajanj, ki jih ima zdaj Bonn z Moskvo, pa tudi od pričakovanih pogajanj med, Botj-nom in Varšavo.
: b 9 0 i i i M H
v-€xv</r\As&
KNJIŽNA ZBIRKA SPZ:
Zanimivo branje za vsakogar
Že zadnjič smo kratko napovedali, da bo Slovenska prosvetna zveza razposlala svojo letošnjo knjižno zbirko. Medtem so si mnogi knjige gotovo že nabavili, drugi jih bodo dobili še v prihodnjih dneh pri svojem domačem društvu ali zaupniku, ali pa si jih bodo lahko oskrbeli v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu.
Lahko rečemo, da predstavlja zbirka tudi letos zanimivo branje za vsakogar — za vsak okus nekaj posebnega. Želeti je samo, da bi knjigam na široko odprli vrata v vse naše domove, da bi bile dobrodošle v vseh družinah — sprejete kot izbor iz bogate zakladnice slovenske književnosti.
Koroški kulturni dnevi
V	času od 28. do 30. decembra 1969 bosta priredili obe organizaciji koroških Slovencev seminar pod naslovom
Koroški kulturni dnevi
V	treh dneh nam bodo znanstveniki iz Slovenije in predavatelji iz Koroške podali geografski in zgodovinski oris koroškega slovenskega prostora ter nas seznanili z doprinosom koroških Slovencev na jezikovnem, literarnem, glasbenem in umetniškem področju.
Vse, ki se zanimate za preteklost in kulturno ustvarjanje koroških Slovencev, vabimo, da se udeležite prve tovrstne prireditve.
Pregled sporeda Nedelja 28. december
dopoldne: Socialne in gospodarske spremembe na Koroškem popoldne: Koroška v srednjem veku, Razvoj prebivalstva, Andrej Einspieler, Koroško vprašanje v najnovejšem času Ponedeljek 29. december
dopoldne: Slovenska koroška narečja. Koroški doprinos k slovenskemu knjižnenmu jeziku
popoldne: Slovensko koroško literarno ustvarjanje (proza, dramatika in nanovejši pojavi)
Torek 30. december
dopoldne: Koroška umetna in ljudska glasba, Ljudsko pesništvo popoldne: Slikarstvo, kiparstvo in arhitektura na Koroškem S sporedom bomo začeli v nedeljo ob desetih, sicer pa ob pol devetih dopoldne. Predavanja bodo v Delavski zbornici v Celovcu, predavalnica Ivi. nadstropju. Vsak udeleženec dobi mapo s predavanji. Po zaključku posameznih tematskih skupin bo generalna razprava.
V	času KOROŠKIH KULTURNIH DNEVOV bo razstavljala aka-
demska slikarka Zorka W e i s s v prostoru pred predavalnico svoje najnovejše slike in grafike.	Pripravljalni odbor
Da opozorimo na pestrost letošnje zbirke, hočemo tukaj o vsaki posamezni knjigi zapisati vsaj nekaj be-• KOROŠKI KOLEDAR za leto 1970 prinaša na 160 straneh dolgo vrsto prispevkov z najrazličnejših področij, poleg tega pa še obilico slikovnega materiala, ki posrečeno dopolnjuje vsebino posameznih člankov. Uvodni članek z naslovom „Ko-roški Slovenci in leto 1970" v zgoščeni obliki opozarja na pomembne obletnice, ki jih bomo obhajali v prihodnjem letu. Na take obletnice spominjajo tudi še razni prispevki: tako na glasovanje pred 50 leti (J. Obdravski), na upor koroških Slovencev pred 25 leti (Karel Prušnik - Gašper), Blaž Singer podaja pregled dvajsetletnice kulturne izmenjave med Ko-
Tako pravi v satirično obarvani „Poznojesenski idili" pisec s kratico —DDT— v zadnji številki glasila Koroške dijaške zveze. Na zanimiv način parafrazira pisanje na lokalni strani naših obeh tednikov; jezik mu ponekod teče uglajeno, na nekaterih mestih pa je kmetavzarsko neroden. Vsakdanjosti se odvijajo nekako prosto po B. Brechtu: „Zuerst, meine Herren, kommt das Fressen, dann der Liebesakt.“
Ali je človek lahko zadovoljen s peto številko .Problemov" f Najprej je treba reči, da mislijo Zvezovci s Problemi resno. Zadnja številka ima tudi to prednost, da obravnava aktualna vprašanja. F. VZarasch v članku „Paket tudi za Južno Koroško“ primerja zahteve južnih Tirolcev z zahtevami slovenske manjšine na Koroškem. Sicer so problemi koroških Slovencev že leta in leta isti, je Wa-rasch poiskal v raznih publikacijah nove oprijeme, tako da branje članka ni dolgočasno. Oriše tudi prizadevanje posameznikov in določenih krogov — presneti določeni krogi! — torej naših narodnih nasprotnikov, prikazovati probleme obeh manjšin kot bistveno različne.
Pavel Zdovc še enkrat posveti pero ljubemu Korotanu, ker ga je za to naprosilo uredništvo Problemov. Članek „Dvakrat Korotan“ naj bi po
roško in Slovenijo, o dvajsetletnih gospodarskih odnosih med obema deželama pa govorita predsednik Zbornice obrtnega gospodarstva za Koroško dipl. ing. Werner Pfrimer in predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije Leoipold Krese. Izmed ostalih člankov naj še omenimo, da je v koledarju med drugim branja o centralni knjižnici SPZ v Celovcu, o 50-letnici mariborskega gledališča (Branko Gombač), o koroškem pesništvu (Helmut Scharf), o slovenskem ljudskem plesu (prof. Mirko Ramovš), o revoluciji v Cerkvi (V. O.), o naših jubilantih Francu Aichholzer-ju, Luki Kramolcu, Pavlu Kernjaku in Radovanu Gobcu, pa še o marsičem drugem, kar bo vzbudilo zanimanje bralcev.
njegovem mnenju zopet prižgal sodstvu Mohorjeve družbe med ljudstvom nekaj luči, ki jih je upihnila vihra slovenske dunajske majske vstaje“. Pravi, da se je Korotan gradil na neodkrit način ter očita graditeljem „kameleonsko finančno spret-njaštvo". Ponovno raziskuje, kaj je privedlo Tomažiča do moralnega harakirija) in pride do sklepa, da je treba vzroke korotanske polomije videti v zgrešenem duhovnem razmerju m odnosu dela duhovščine (in laikov) do študirajoče mladine in to v smislu klasičnega klerikalizma.
Da so problemi študentov in dijakov, ki živijo pod „okriljem“ DSM, podobni, dokazuje C. V. S. v svojem pismu uredništvu Problemov; v dopisu polemizira z Hornbockovim člankom „Dvakrat Korotan“. V številki najdemo še pismo raznim osebam političnenga življenja v zadevi slovenske gimnazije pod naslovom „Einfach zum Nachdenken". Prvič v listu dijaške zveze zasledimo delovno poročilo enega izmed številnih odsekov KDZ. Priobčen pa je tudi drugi del članka „Vera in znanost".
Skoda, da je deklica na letaku poznaš slovensko literaturo" tako osamljena; presneto bi ji pristojal fant.
Zdaj je pa res vse opravljeno!
-el.
•	ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA, ki jo je za Prešernovo družbo v Ljubljani napisal Branko Božič, je poljuden prikaz najvažnejših dogodkov od naselitve do zmagovitega konca narodnoosvobodilnega boja. V tem okviru je našlo primeren poudarek obdobje karantanske države ter ustoličevanja koroških vojvod. Sicer pa so prikazana tudi vsa druga važna poglavja, kot kmečki upori, obramba proti Turkom, reformacija, doba absolutizma, čas Ilirskih provinc, predmarčna doba, revolucija leta 1848, obdobje ustavnega življenja ter potem novejša zgodovina, kjer je govora o prvi svetovni vojni in o nastanku Jugoslavije. O Slovencih v kraljevini SHS, o razmerah pred 2. svetovno vojno in končno o junaškem boju proti fašizmu. Knjiga je bogato ilustrirana ter jo dopolnjujejo številni slikovni dokumenti.
•	MOJO SRČNO KRI ŠKROPITE je naslov ene izmed najbolj znanih pesmi priljubljenega slovenskega pesnika Simona Gregorčiča; po tej pesmi je naslovljena tudi zbirka izbranih pesmi »goriškega slavčka". Pesmi je izbral in uredil Janez Logar, ki je v uvodnem članku orisal tudi pesnikovo življenje in delo. V tej zbirki, katere naslovno stran krasi Gregorčičev doprsni kip, so pesmi razdeljene v tri dele, kakor urednik zbirke pravi, da bi po vsebini mogli velik del Gregorčičevih pesmi označiti za vzgojne — narodnostno vzgojne in etično vzgojne v smeri splošno človeškega ideala dobrega, plemenitega človeka, tretja skupina pesmi pa je osebnoizpovednega značaja. Obširno govoriti o Gregorčičevi pesmi pa ni potrebno, kajti znana in priljubljena je povsod, kjer živi slovenski človek.
•	TISTI IZ ZELENE ULICE se
imenuje povest slovitega slovenskega mladinskega pisatelja Venceslava Winklerja. V njej pripoveduje o sodobni mladini, o mladih ljudeh, ki sanjajo o sreči in velikih dejanjih, pa se čestokrat zgubljajo v malenkostih vsakdanjega življenja. To je zgodba o fantih in dekletih iz Zelene ulice, o njihovih dobrih in slabih lastnostih, pa tudi o njihovih starših in drugih starejših ljudeh, ki so jim dobri ali pa tudi slabi vzorniki. Predvsem pa je to visoka pesem prijateljstva — „Zelena ulica ima svoje postave; Zelena ulica drži skupaj" — resničnega tovarištva, ki se izkaže kot močna obramba pred spodrsljaji na življenjski poti. Za opremo in ilustracijo knjige je poskrbel akademski slikar Ive Šubic.
•	S PLETILKO IN KVAČKO pa
je naslov knjige, ki je namenjena ženam in dekletom. V njej Vlada Mar-
con pripoveduje o dveh splošno razširjenih oblikah ženskega ročnega dela — o pletenju in o kvačkanju. Avtorica je nanizala vse potrebne podatke in nasvete ter dodala celo vrsto najrazličnejših vzorcev, tako da bo delo s pletilko in kvačko res zanimivo in vedno spet novo. V dodatku je še govora o volni in tvorivih, ki jih uporabljamo za kvačkanje, poleg tega pa tudi navodila, kako izdelujemo pompone, čope in rese. Knjiga je opremljena s številnimi ilustracijami.
Gotovo že to kratki opis dovolj
zgovorno kaže, kako bogata iin pestra je letošnja knjižna zbirka Slovenske prosvetne zveze. In še majhen podatek: pet knjig — 900 strani. In vse to skopaj stane samo 50 šilingov. Torej res edinstvena priložnost, ki je nihče ne bi smel zamuditi. Zato pohitimo ter si knjižno zbirko oskrbimo pri domačem prosvetnem društvu odnosno krajevnem poverjeniku, ali pa si jo nabavimo v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, ki sprejema in izpolnjuje tudi pismena naročila po pošti.
Tone Svetina: UKANA
naš novi roman v nadaljevanjih
V prihodnji številki bomo v našem listu začeli v nadaljevanjih objavljati Toneta Svetine vojno-zgodovinski roman „ U K A N A ", ki ni le po svojem obsegu (izšel je v treh knjigah s skupaj nad 2400 strani), marveč predvsem po svoji izredno napeti in z zgodovinsko verodostojnostjo dokumentirani vsebini eno največjih del slovenske povojne pripovedne književnosti.
Svetinova „UKANA" je postala v pravem pomenu besede best-seller. Še preden je izšel tretji del, je prvi del doživel že dva ponatisa. Naklada, ki jo je ..UKANA" zabeležila v najkrajšem času, predstavlja razveseljiv rekord na slovenskem knjižnem trgu.
Prepričani smo, da bo ..UKANA” tudi med našimi bralci deležna zanimanja in priznanja — kot epopeja partizanskih junakov, „ki so s svojo krvjo napisali neizbrisno stran zgodovine slovenskega naroda in pokazali pot v svetlo človeško prihodnost".
»Vse smo opravili«
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitin
Najbrž bo vsakdo pomislil ob navajanju pričujočega primera, do gre za posebno preizkušnjo v „reforti", ki je predvsem različna od okoliščin v življenju določene dvojezične skupine šolarjev, posebej še v poseb. družbenem okolju. Odločili smo se, da naj opozorimo na izhodišče in se ustavimo pri samem viru človekovega — tokrat temeljnega jezikovnega sprejemanja v sodobni luči psihologije jezika. Uvodoma pa smo že navajali dela drugih znanstvenih strok, ki jih bomo še uporabili v naši informaciji. Ob dosedanjem pa lahko podčrtamo, da dvojezičnost v svojem bistvu ne more oškodovati otroka pri njegovem duševnem razvoju.
Raziskovanje dvojezičnosti po raznih strokah in z različnih vidikov so znatno napredovala. Začetne definicije kvalificiranih lingvistov so bile zelo splošne, npr.: dvojezičnost je izmenjavajoča se raba dveh jezikov, stanje posameznikov, ki jim je skupno, da niso enojezični. Tako navaja Tabouret-Kellenjeva in kritično opozarja, da omenjene opredelitve ne zadovoljujejo zaradi kompleksnosti bilingvističnega stanja. Novejša spoznanja pa so dokaj bolj natančna in določena. Skupina ameriških znanstvenikov, 'imenovana Osgood, je opredelila dve vrsti dvojezičnih, ki se razlikujeta po tem, da ima prva neposredne vezi med sistemom dojemanja in izraza glede na zunanja nelingvi-stičria dejstva in da druga nima omenjenih neposrednih vezi. 'Podobna je razmejitev, s katero dopolnjujejo definicijo bilingvizma,
Drago Druškovič
Dvojezična vzgoja in izobraževanje
(Ponatis iz revije „Teorija in praksa")
ko ločujejo sestavljeno 'in koordinirano dvojezičnost. V prvi varianti sta oba jezika ločena in je eden izmed jezikov samo pojmovni ključ. Samo koordiniran bilingvizem s pristnostjo dveh paralelnih različnih vzorcev besednega znanja v tistem živčnem sistemu in brez prevajanja s pomočjo pojmovnih ključev pomeni po novejših raziskavah pravo dvojezičnost. Pri takšni osebi obstoji neposredna zveza med mišljenjem in besednim izrazom v obeh jezikih; obvladanje drugega jezika je neposredne narave, ne ustavlja se pted slovarjem, statičnimi vzorci, fonologijo, ker ima v sebi prednost (s pomočjo katere upravlja izbiro elementov govorice, pojmov in besed).18 Tako se znanost iz svojih izhodišč vendarle približuje vsaj spoznavi narave stvari, predmeta, ki ga proučuje.
Tudi francoska raziskovalka psihopeda-goških problemov dvojezičnosti A. Tabouret-
18	Hamburški posvet strokovnjakov: W. E Lambert, Psychologlcal Approaches to the Study of Language; H. H. Štern navaja ugotovitve referata iz seminarja v VVashingtonu 1942. ]. L. VVilliams, Monoglot or Bilin-gual, Aberystwyth 1962. H. H. Štern (str. 27).
Kellerjeva19 navaja, da je bilo doslej največ razprav o vplivu zgodnje dvojezičnosti na umski razvoj. Po analizi 32 različnih raziskav od 1937. leta naprej je S. Arsenion ugotovil, da 60 % študij ugotavlja škodljivost bilingvizma, 30 % da so težave zaradi bilingvizma drugorazredne narave, 10 % pa je takšnih, ki ne navajajo nikakršne škode. Arse-nian je pravilno zaznal, da študije niso upoštevale drugih dejavnikov, ki so pomembni za umski razvoj, npr. socialno poreklo in gospodarske, življenjske možnosti dvojezičnih oseb. Raziskovanja, ki jih je proučeval, jasno kažejo, da so rezultati inteligenčnih testov pogojeni bolj z verbalno ali neverbalno obliko testa, ker premalo upoštevajo intelektualno raven prebivalstva, ki so ga proučevali. Ista avtorica opozarja ob Leopoldovi preizkušnji na pomembne dejavnike, kakor so socialna, kulturna raven staršev in interes, da se njihovi otroci izobražu-
19	Andree Tabouret-Keller, StraBbourg, Problemes Psychopedagogiques du bilinguisme, Revue Internationale de pedagogie, 1960, št. Seth Atsenlafl, Bilin-gualism and mental development, New York 1937.
jejo dvojezično. Nasprotno* pravi, da je veliko število staršev, ki so družbeno obsojeni na nizko življenjsko raven tudi zaradi položaja njihovega jezika. Ne preseneča pa nas smer večine raziskav. Temeljno izhodišče raziskovalcev favorizira drugi jezik — npr. francoščino, angleščino, saj gre pač za težnjo k integraciji npr. mladih Alzačanov ali pa priseljencev v Ameriki. Očitno je treba iz položaja narodne manjšine — narodnosti predvideti posebni dopolnilni vidik, redvsem ne gre v našem primeru samo za raziskovanje, kako se bo neka narodnost priučila naše materinščine, pa čeprav niso odveč vsaj takšne raziskave, kakor so jih v SFRJ že o-pravili.20 Najprej bi si ob dvojezični šoli in seveda soseščini morali zqstaviti lingvistični program, v okviru katerega bi proučili vprašanje jezikovne bližine ali oddaljenosti slovenščine in madžarščine. Med dejavniki, ki lajšajo ali pa pomenijo težave pri pouku dveh jezikov, omenjajo avtorji tudi razlike med glavnimi jezikovnimi družinami ter kot poseben primer dejstvo, da sta si češ,či-na (indoevropski — slovanski jezik) in madžarščina (ugarotinski jezik) bližji kot angleščina in Hindu (indoevropski jezik). Med redke prispevke v naših revijah sodi članek Lajosa Kissa O medsebojnem jezikovnem vplivanju Slovanov in Madžarov v Jeziku in slovstvu 1967, št. 6.	(Se nadaljuje)
20	Dr. Mihajlo M. Palov, Naslova srpskotirvatskog jezika u osnovnim škoiama na iezieima narodnosti, zavod za izdaVanje udžbenika SR Srbije, Beograd, 1966.
Ob praznikih
se čutimo še bolj povezane
Kadar narava počiva pod belo snežno odejo in čaka pomladnega prebujenja, doživlja tudi človek — čeprav tudi v tem času dela in u-stvarja — nek notranji mir. Ta notranji mir nas bo napolnjeval posebno v prihodnjih dneh, ko bomo preživljali božične in novoletne praznike, ko bomo imeli dovolj časa za razmišljanje o preteklosti in bližnji prihodnosti.
Skušali bomo ugotoviti, v koliko smo dosegli zastavljene cilje bodisi v zasebnem, poklicnem ali v našem skupnem narodnem hotenju. Ob tem bomo beležili svoje uspehe ali pa tudi neuspehe in sklepali, kaj bo treba storiti za boljšo bodočnost. Sleherni človek se bo v teh dneh posvetil svoji družini in z njo praznoval, pripravljal darila ter voščil svojim prijateljem in znancem vse najboljše.
Vse to spada v našo srčno kulturo, s katero izražamo spoštovanje ne samo do svojih najbližjih, ampak do sočloveka sploh. Celo vietnamsko ljudstvo, ki se v neizprosni borbi bori za svoje pravice, bo v teh dneh odložilo orožje, da se spomni praznika miru, ki ga vroče pričakuje. Toda ta odločitev ne leži v rokah tega malega naroda, ki krvavi pod težo tujega vojaškega škornja. Drugi spet so izpostavljeni strahovitim naravnim ka-
slovenskih. ovgovLimeif
nxL DCoM skem	J
z	1
š
in v njo vključene -	j?
xi-
Slovenska prosvetna zveza Zveza slovenskih zadrug /	J
Slovenska kmečka zveza ^	s
Zveza slovenskih žena	d
Slovensko šolsko društvo *	g
Zveza koroških partizanov^ Slovenska mladina S & Zveza slovenskih izseljencev	J
Slovenska fizkulturna zveza	®
Slovensko planinsko društvo /	M
želijo vsem članicam in	ij.
članom, somišljenikom,	||
prijateljem in sodelavcem	J
—— -	^	W
I pjifitno pjazitMcuDjt ut iiip±šn& no on Utn!	#
Želuče - Bilčovs
Mladinski smučarski tečaj
V tej sezoni bo Slovenska mladina spet priredila za svoje ^lane in prijatelje
SMUČARSKI TEČAJ
ki bo od 3. do 5. januarja 1970 pri Lapšu v Šentjanžkih Rutah pod strokovnim vodstvom profesorja telovadbe Roberta Kropivnika.
Cena za prenočišče in polno oskrbo znaša 60 šilingov na osebo in dan; na žičnici veljajo za udeležence tečaja znižane cene.
Udeleženci tečaja se zberejo 3. 1. 1970 ob 9. uri v gostilni Tišlar v Št. Janžu.
Prijave prevzamejo zastopniki Slovenske mladine do najkasneje 30. 12. 1969 oz. je treba udeležbo pismeno ali ustno prijaviti na naslov: Slovenska mladina, Celovec, Gasometergasse 10, tel. (0-42-22) 85-6-24.
Odbor
Šentvidski igralci so gostovali y Pliberku in Železni Kapli
tastrojam, ki so jih pahnile v nepopisno gorje, kot pred nedavnim prebivalce v Banjaluki in okolici. Ne-
mogoče je našteti vseh dežel, v katerih bodo letošnje praznike milijoni ljudi preživljali v mrazu in lakoti.
Ko bomo praznovali v našem toplem zavetju in ob bogato obloženih mizah, pomislimo na vse prizadete brate naše velike človeške družine. Poskusimo jim odstopiti skromno darilo in jim tako pokažimo naše sočutje; če pa to ni mogoče, jim posvetimo vsaj nekaj trenutkov, pomislimo na njihovo bridko življenjsko usodo.
Ta zavest humanosti prispeva k širjenju miru in sprave med narodi. Če bomo skušali to miselnost širiti v lastnem krogu, kar stori lahko vsak posameznik, bo morda nekdaj le prevladala po vsem svetu in prinesla svobodo in kruh vsem tistim, ki trpijo pod krivičnostjo drugih. Skušajmo to doseči vsaj med nami v naši družini, med prijatelji, v naši narodni skupnosti in med obema narodoma v deželi. To ni darilo, ki se da kupiti, zanj je treba le trohe človeške topline in ljubezni do sobrata — človeka.
Ko tako razmišljamo o mirnem sožitju doma in v svetu, mislimo tudi na našo družino okoli našega glasila „Slovenskega vestnika“. Našo zahvalo vsem tistim, ki so kot naročniki, bralci in sodelavci doslej izpričali svojo zvestobo listu, povezujemo s prošnjo, da bi v bodoče z besedo in dejanjem pomagali bogatiti naša skupna prizadevanja!
Vest o smrti Izidorja Mlečnika pd. Janežiča v Želučah ni odjeknila samo po našem kraju, ampak je sprožila tudi globoko žalost v daljni okolici.
Izidor Mlečnik je kljub svoji težki invalidnosti iz druge svetovne vojne, kjer je ibN ranjen v pljuča, z vso svojo življenjsko voljo in potrpljenjem prenašal In premagoval številna poslabšanja v svoji poškodbi. Toda letošnja huda gripa je zlomila tudi njegovo odporno silo in iz naše srede iztrgala zglednega soseda, dobrega prijatelja in narodno zavednega sorojaka in ga spravila v prerani grob, kajti Izidor Mlečnik je štel šele šestdeset let. Koliko je v letih po vojni pretrpel, vedo vsi, ki so morali z njim nositi vse težave težkega gorja.
Rajni je bil pred svojo vojno poškodbo zelo delaven član našega prosvetnega društva in se predvsem udejstvoval kot igralec in tamburaš; več časa pa je bil tudi član odbora. Kljub svoji težki rani se je Izidor Mlečnik vedno živo zanimal za naše društveno delo in sploh za
ČESTITAMO!
Igor Ogris iz Celovca, sin večletnega glavnega urednika našega lista, je v petek 19. decembra na graški univerzi promoviral za doktorja medicine. K uspešnemu zaključku študija iskreno čestitamo ter želimo mlademu doktorju mnogo uspeha v bodočem poklicnem življenju!
položaj naše narodnostne skupine v občini in deželi. S svojo trdno voljo in dobrimi nasveti je vedno bil pripravljen vsaj tako pomagati svoji družini in sosedom, da so našli pravo rešitev iz težkih gospodarskih problemov.
Rajnega Izidorja Mlečnika smo v ponedeljek 15. t. m. spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Bilčovsu. Naši pevci so pokojnenmu na domu ter ob odprtem grobu zapeli ganljive žalostinke ter mu tako izkazali poslednjo čast. Pogrebne obrede je opravil naš župnik Kassl, ki se je od pokojnika tudi poslovil z lepimi besedami, v katerih je orisal njegovo težko življenjsko pot.
Zaostalim sorodnikom, predvsem ženi n otrokom, izrekamo naše sožalje. Izidor Mlečnik nam bo ostal v zgled kot odločen in zvest pripadnik svojega naroda. Kot takega ga bomo ohranili v trajnem spominu. —
Miklavževanje, ki smo ga imeli v nedeljo 7. t. m., je dobro uspelo. Naša mladina je najprej uprizorila igro »Parkljev koš”, katero so naši najmlajši doživeto podali.
Nato je v spremstvu štirih ange-tov nastopil Miklavž, kii je prav lepo nagovoril otroke In vse navzoče. iPotem je sledila delitev daril. Okoli sedemdeset otrok je z žarečimi obrazi ogledovalo svoja darila. Končno pa je Miklavž imel tudi nekaj vprašanj in poučen nauk tudi za odrasle. Miklavžu in vsem, ki so doprinesli k lepemu uspehu prireditve, prisrčna hvala.
Igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva »Danica" v Št. Vidu v Podjuni je v nedeljo 14. decembra 1969 gostovala v Pliberku in v Železni Kapli z igro „Metež“, s katero so šentvidski igralci gostovali tudi že v drugih krajih in z njo poželi vrsto lepih uspehov.
V Pliberku kot v Železni Kapli so nastopili v farni dvorani. Žal je bil obisk tokrat bolj slab in je škoda, da se v Pliberku niso povezali s tamoš-njim Slovenskim prosvetnim društvom, ki se bi gotovo zavzelo za boljši obisk predstave.
Tudi v Železni Kapli obisk ni bil zadovoljiv. Verjetno pa je v obeh primerih bila glavna krivda gripa,
ki razsaja v naših krajih in drži mnogo ljudi v bolniških posteljah. Ne nazadnje pa je tudi ponesrečeno vabilo na prireditev pripomoglo k neuspehu in bo v bodoče treba posvetiti več pozornosti obveščanju javnosti.
Igralcem kljub temu gre vse priznanje in zahvala za izvrstno podajanje igre, čeprav niso igrali pred za-željenim številom gledalcev, kar na igralca vedno slabo vpliva. Zato jim tokrat gre še posebna pohvala za ves trud. Prepričani smo, da bomo ob prihodnjem gostovanju šentvidskib igralcev v teh dveh krajih lahko zapisali bolj razveseljivo poročilo in da bodo tudi igralci odhajali z zadovoljstvom.
Slovenska prosvetna zveza sporoča do bo tradicionalni
Slovenski ples 1970
v petek 23. januarja 1970 v prostorih Delavske zbornice v Celovcu. O sporedu te priljubljen^ družabne prireditve koroških Slovencev bomo še pravočasno poročali.
Odbor
Režiserski tečaj v Tinjah

TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TR
Kcvoška dijaška zveza — kam?
Ob branju zadnje številke Problemov, glasila Koroške dijaške zveze, se vedno spet postavlja vprašanje, kaj namerava KDZ v svojem plodovitem pluralističnem razkrajanju z »žongliranjem in prikrivanjem” krščanstva? Na vprašanje 'Iščemo kar dva odgovora: kam vodi to organizacijo pot plodovitega pluralističnega razkrajanja in kaj namerava doseči z »žongliranjem in prikrivanjem” krščanstva?
Tajnik osrednjega odbora KDZ v četrti številki Problemov namreč ugotavlja, da v KDZ delujejo centrifugalne sile, ki nenehno ustvarjajo napetosti in tako zavirajo razvoj. Rešitev si predstavlja v zelo abstraktnem ugotavljanju, da je treba preiti v ofenzivo in ustvariti neko skupno fronto slovenske študirajoče mladine ter organizirati delo v majhnih celicah. Res, zelo lepe besede. Ali pisec mogoče namerava v tej skupni ofenzivi ter organiziranem delu v majhnih celicah zajeti tudi centrifugalne sile? Toda to vprašanje je zanimivo samo, kakšne so te centrifugalne sile, čeprav pisec sam kot predstavnik organizacije ne pove nič konkretnega. Med te sile najbrž lahko štejemo site in napite elemente organizacije z moralno revolucionarnimi idejami, ki jim je vzgojna manipulacija Mohorjevih dijaških domov z geslom: »Nach oben bucken, nach unten treten’ in s tem povezano zatiranje svabodnenga mišljenja zrasla do ušes. Organizacija soma oziroma večino članov stanuje v teh dijaških domovih, kjer se odvija njena dejavnost.
Poleg tega moramo upoštevati še različno pojmovanje krščanske vzgoje v Mohorjevih domovih. Sicer dandanes lahko različno gledamo na gotove stvari, morda je prav v tem razumeti duhovni pluralizem Mohorjevih dijaških domov. Zato je razumljivo, da je pod takimi pogoji težko koordinirati delovanje KDZ, ki sloni na osnovi krščanskih načel in je težko izbrati pot, ki bi ugajala temu ali drugemu vzgojnemu očetu. Velika ovira pri izbiri nove poti so vrhu tega vsekakor še elementi, ki rušijo naravne vrednote
OPOMBA UREDNIŠTVA
V rubriki .Tribuna bralen«" objavljamo od ta«a do žata dopis« bralcev naiega lista, pri tem pa Izrecno ugotavljamo, da v posameznih prispevkih izraženo mnenje ni nujno tudi mnenje uredniitva.
in ki ovirajo ter zastrupljajo zdravi razvoj organizacijskega dela. Menda je te elemente zajel na široko propogirani in moderni življenjski nihilizem, saj znajo samo kritizirati, narediti pa nič. Hvala bogu, da se naši vzgojni očetje lahko potolažijo z besedami iz Sv. pisma: »Saj ne vedo, kaj delajo’I
Težko bo zajeti v praktični strukturi organizocije KDZ tudi centrifugalne sile v majhnih celicah. Nemogoče bo iz centrifugalne sile izkristalizirati nasproten ekstrem: centripetalno silo. Potemtakem vse kaže, da je odprto le še vprašanje: Ali noj bo KDZ žrtev idejnega propada iln duhovnega pluralizma Mohorjevih domov?	M. L.
Krščanska kulturna zveza je prejšnjo soboto in nedeljo v Tinjah priredila režiserski tečaj. Kot smo že poročali, je ta tečaj bil namenjen dramskim delavcem prosvetnih društev, vključenih v obe osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev, Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo, ki je bil tudi izveden v okviru sodelovanja teh dveh organizacij. Zato je razumljivo, da je uspeh tečaja bil temu primerno večji.
Strokovnjake za ta tečaj je poslal republiški svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, in sicer Marijana Belino, Maksa Furi-jona in Jožeta Voznyja. To so res priznani strokovnjaki na odrskem področju in so v tem kratkem času udeležencem tečaja posredovali mnogo novih prijemov v režiji ama-
Slovensko prosvetno društvo »Bilka" Bilčovs
Vabilo
Vabimo na predstavo igre VAŠKI LOPOV
ki jo bomo uprizorili v ne-'i deljo 28. decembra 1969 v P dvorani pri Miklavžu v Bil-d čovsu, in sicer ob 1/z3. uri poli poldne ter ob 8. url zvečer. Ljubitelji in prijatelji domače prosvete iskreno vabljeni!
Odbor
1


Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slo-venskih organizacij na Koroikem; glavni urednik: Rado Janežič: odgovorni urednik: Andrej Kokol; uredništvo In uprava: »071 Klagenlurt - Celovec, Gasometergasse 10. tel. »5-4-24. — Tiska: Založnlika In tlskor-ska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
terske odrske prireditve. Večina u-deležencev je izrazila željo, da bi take tečaje nadaljevati, tako da bi lahko še izpopolnjevali svoje dosedanje izkušnje. To so predvsem želeli tisti, ki so prvič bili na takem tečaju — in ti so bili v večini.
Goste 'predavatelje sta v začetku pozdravila tajnik KKZ Nužej Tol-majer in predsednik SPZ Hanzej Weiss.
št. Janž v Rožu
Kot skoraj že v vsaki vasi, imamo tudi v Št. Janžu Hranilno društvo. V nedeljo 7. decembra nas je odbor tega društva povabil k Tišlarju, da nam izplača denar, ki smo ga vse leto vlagali v našo društveno hranil-pico. Ker društvo šteje okoli sedemdeset članov, nam je gostilničar z£ to priložnost dal na razpolago svojo' dvorano. Razumljivo je, da so se temu vabilu odzvali vsi člani.
Navzočim je izrekel dobrodošlico-predsednik društva Miha Šlemic. Za njim sta še govorila blagajnik Pepi Einspieler in predsednik Hranilnice' in posojilnice v Št. Janžu Florijan Lapuš. V to Hranilnico naše društvo namreč vloži prihranjeni denar. Oba govornika sta naše društvo in člane' pohvalila in čestitala k pridnemu varčevanju in to upravičeno, saj smo-prihranili skupno 72.000 šilingov. Za obresti in za »kazni" nekaterih »muhastih" članov, ki se niso držali pravil društva, pa smo bili izdatno pogoščeni. K temu je prispevala lopo vsoto tudi šentjanška Hranilnica in posojilnica.
Po opravljenih formalnostih se je' razvila prijetna domača družabnost, ki je ob petju domačih pesmi in veselem razpoloženju dosegla svoj višek. Take družabne večere, na katerih zaživi naša lepa slovenska pesena in tudi vaška skupnost, želimo doživeti večkrat.
Nekoč je stal viisoko nad bistrim potokom grad, ki je danes že v razvalinah. Na njem je tedaj živel star graščak.
Ob bistrem gorskem potoku pa je pod vodno zapornico stal mlin in v njem je prebival ubogi mlinar. V mlinu so ropotali mlinski kamni in prepevali mlinarjevi otroci.
Pa je pričel nekoč graščak k ubogemu mlinarju in mu rekell:
»Potrebujem ribiča, mladega in izkušenega."
Te besede je slišal najstarejši mlinarjev sin m hitro je stopil pred grofa, rekoč:
»Prejasni gospod, vzemite mene v službo!"
»Ali znaš loviti ribe? Nisi morda še premlad?"
»Mlad sem, a premlad ne, da bi ne znal loviti rib. Ni ribe, ki je ne bi ulovil," je trdil mlinarček.
»Če res znaš ribariti, te vzamem v službo! Lovil boš v mojem potoku, toda vse, kar boš
želje ti bom izpolnila, samo v potok me izpusti!"
Mlademu ribiču se je zlata ribica zasmilila, zato ji je dejal:
»Če se mi boš vedno prikazala, kadar koli bom prišel k slapu, te izpustim!"
Ribica mu je obljubila in veselo je skočila v potok. Mladi ribič pa je čebriček, poln živih postrvi, odnesel na grad. Tam ga je zagledal sam graščak:
»No, moj mladi ribič, ali si vse ribe prinesel?"
»Prejasni gospod, vse postrvi so tu! Le eno sem izpustil v potok, ker me je tako milo prosila in je bila vsa zlata. Ribja kraljična je bila."
Tedaj se je prejasni grof silno razjezil nad njim:
»A tako? Zlato ribico si izpustil? Naročil sem ti vendar, da mi moraš prinesti vse ulov-
povabi svetega Petra iz nebes in na njegovem krožniku mora 'biti pečena zlata ribica, ki si jo ti izpustil! Če tega ne izvršiš, boš izgubil glavo."
»Tega pa ni mogoče storiti," je dejal mlinarček in spet prijokal k tolminu, sedel na skalo in že je bila ribica pri njem.
»Zakaj jočeš?" ga je vprašala.
»Kako tudi ne bi? Svetega Petra povabiti na grofovo gostijo in tebe moram uloviti, sicer bom izgubil glavo," je ihtel ribič.
»Tega dela pa ne zmorem sama. Pojdi čez tri gore in na četrti boš videl steber od zemlje do neba, ob stebru pa moža, ki ne bo dosti manjši. Njega poprosi za pomoč. Divjal bo, a nič se ga ne boj," mu je rekla in že je skočila v zeleni tolmun pod slapom.
Mladi ribič pa je šel čez tri gore in že je videl na četrti gori steber, ki je segal od zemlje do neba, ob njem pa moža. Njuna senca je

Elctlct ribica
ujel, je moje. Naloviti mi moraš z roko živih rib. Dal jih boš v čebriček ter jih nato spustil v mojo zaveso, da jih bom imel pri roki, kadar se mi jih bo poljubilo!" In grof je odšel po strmih, kamnitih stopnicah na grad.
Mlinarček pa je vzel čebriček in šel ribarit. Za mlinom je držala pot ob potoku navzgor k zelenemu tolmunu, v katerega se je preko črne pečine poganjala šumeča voda. Lovil je in lovil, a niti ene ribe ni ulovil! Žalosten se je vrnil v mlin in jokal:
»Zgubil bom službo in moral bom iti po svetu iskat si drugega dela."
Mlinar pa ga je očetovsko tolažil: »Ribariti moraš že v jutranjem mraku, ko se ribice še niso najedle črvov, mušic in kobilic, ko so še skrite v vodnih dežicah. Tedaj jih lahko uloviš kar z roko ali pa nastaviš z vejami zakrit koš. Da ne bodo videle z bistrimi očmi tvoje roke, vrzi nad slap mehke zemlje, da boš skalil gorsko vodo. Le nič ne joči!"
In res, drugo jutro vstane že navsezgodaj, vzame čebriček in odide po stezi ob gorskem potoku do tolmuna. Nad slapom skali z zem-ljatimi važami čisto vodo in poprosi še svetega Petra, nebeškega ribiča, da mu da svoj blagoslov. Pričel je urno loviti z roko. Ni bilo še poldan, ko je že imel poln čebriček živih gorskih postrvi. Še enkrat je segel z roko v dežico za kamen, otipal je ribico, jo stisnil in glej — ulovil je zlato ribico!
Ves srečen jo je hotel vtakniti v čebriček. Zlata ribica pa ga je prosila:
»Mlinarček, mladi ribič, ne vzemi me s seboj, kajti v grofovi kalni zavesi bi umrla!"
»V naši kletki imamo leseno kadičko, vanjo ti napeljem čiste vode iz pohorskega potoka, samo da te bom lahko gledal!"
»Tudi v tvoji leseni kadički bi umrla. Izpusti me, zakaj jaz sem ribja kraljična. Vse
Bela
pravljica
Bel mož za vasjo je stal, mož bel na poljani, ves premražen drgetal v mraku na poljani.
Zimi se zasmilil je bel mož na poljani:
„Še nocoj odenem te, tukaj na poljani/“
Tkala, tkala je vso noč Zima na poljani, v sneg odela je čez noč moža na poljani.
In možaka res nič več ne zebe na poljani — nos ima oranžno rdeč, pisker pa postrani.. ■
ljene ribe. Za kazen ti nalagam prvo delo: do večera mi moraš na grajskem dvorišču vsaditi tri trte, ki se bodo spenjale po grajskih stenah do mojih oken. Prva mora zeleneti in biti cvetoča, druga naj ima zeleno grozdje, na 3. pa mora dehteti zrelo grozdje. In ko prva odcvete in se zaveže, mora druga že zoreti, a
m
grozdje tretje se mora že solziti v stiskalnici. Tako se mora vrstiti, da bodo trte vedno cvetele, zorele in solzile. Če tega ne storiš, boš izgubil glavo!"
Mladi ribič je prijokal v mlin in potožil o-četu svoje gorje, a mlinar mu ni vedel pomoči. Tedaj se je mlinarček spomnil zlate ribice. Brž je tekel k tolmunu, sedel na skalo — in že je bila zlata ribica pri njemu.
»Zakaj si tako žalosten, moj mladi ribič?"
»Kaj ne bi bil, ko pa moram zaradi tebe umreti." In povedal ji je, kakšno nalogo mu je naložil grof.
»Težka je naloga, a bo že šlo! Pojdi h grofu na grad in mu povej, da je delo že izvršeno," mu je rekla zlata ribica in izginila. Ribič je takoj odhitel po brežnih stopnicah na grad. Na gruajskem dvorišču se je solzilo grozdje.
»Prejasni gospod, kar ste ukazali, sem naredil!"
»Sem že videl. A s tem tvoja kazen še ni končana," mu je odgovoril grof in ga peljal z gradu v strm in globok klanec, kjer sta po obeh brežinah rasla grmovje in ostroga.
»Do jutri mi zravnaj ta klanec v ravno polje z njivo in travnikom. Na njivi mora zoreti pšenica resica, a pšenico golico morajo že žeti žanjice, na travniku pa kositi kosci. Če tega drugega dela ne končaš, boš izgubil glavo!"
Mlinarček se je močno razjokal in stekel po kamnitih stopnicah naravnost k zelenemu tolmunu pod slapom in sedel na črno pečino.
In že je bila pri njem zlata ribica in ga vprašal:
»Zakaj jočeš?"
»Kako ne bi jokal," ji je odgovoril in ji povedal drugo delo, ki mu ga je za kazen naložil grof, ker je njo izpustil v bistri potok.
»Pojdi na grad in povej grofu, da je delo končano," mu je rekla in skočila v potok, mladi ribic pa je po kamnitih stopnicah odšel na grad. Že gredoč je videl valoviti pšenico resico, zanjice so žele zlato golico, a po travniku so prepevali kosci. Poiskal je grofa in mu rekel:
»Prejasni gospod, delo sem izvršil!"
»Sem ze videl z mojega okna. Toda izvršiti moraš še tretje delo. Oženil se bom in napravil bom veliko gostijo. Na gostijo pa mi
pokrila vso dolino. Mož ob stebru je divjal, a brž, ko je prišel fantič blizu, se je lepo umiril. Ribič mu je povedal, kdo ga pošilja in zakaj.
»Tako predrzen je tvoj grof? Samega sv. Petra si upa vabiti na svojo gostijo? Ulovi zlato ribico, pojdi z njo na grad ter povej grofu, da pride za vama tudi sveti Peter!" mu je velel.
Mladi ribič se je velikanu ob stebru lepo zahvalil in odšel naravnost proti tolmunu. Tri dni je hodil čez tri gore in tri doline, da je prišel tja. Sedel je na pečino in že je priplavala k njemu zlata ribica, kateri je brž vse povedal.
Tedaj pa se je zlata ribica pognala iz zelenega tolmuna v zrak med vodne kapljice in roso slapa, izginila v mavrici in že je iz šuma priplavala k njemu ter sedla na pečino kot ribja kraljična. Obleka iz zlatih lusk se ji je bleščala kot sonce. Prijela ga je za roko in mu rekla:
»Rešil si me. Pojdiva v grad na gostijo, saj bo za nama prišel sveti Peter."
In odšla sta na grad ter se pokazala grofu. Ta pa je stopil h kraljični:
»To je moja nevesta, ribja kraljična iz zelenega tolmuna pod grajskim slapom!" je rekel grof. »Ribiča pa uklenite in obglavite!"
Tedaj pa je hipoma stal pred njim sam sveti Peter.
»Tako predrzen si torej, da si se me upal povabiti? In to ne na svojo gostijo, ampak na svojo goljufijo! Strašna bo kazen!"
In v tem trenutku je stari grof okamenel, a njegov grad se je porušil v same razvaline.
Mladega ribiča in ribjo kraljično pa je takoj poročil sam sveti Peter ter ju peljal na očetov dom, v mlin ob potoku, kjer so naredili veliko gostijo. Mlinar in mlinarica sta stregla ženinu in svatom, pomagal pa jima je sam sv. Peter.
Miška ne more na skedenj, kjer je še dosti pšenice. Potem se odloči, brž smukne skozi luknjico in smukne v sneg. Na srečo je našla pravo pot. Tam je hiša, in na južni strani je manj snega.
Miška teče sem 'in teče tja. Ko zasliši sumljiv šum, se zarije v sneg. Nenadoma zavoha koruzno zrnje. Joj, to bo življenje! zacvili Miška in drobi po stezi naprej.
Nekje se oglasi muc Predač. Proč od tod! Izza vogala renči stric Hovhov. Miška, beži!
Miška
pozimi
Potlej jo v nosu še bolj razdraži. Hm, koruzna zrna so prav blizu.
Miška prigazi do svinjaka. Postojii, prisluhne. Stric Prašič se valja po svinjaku in kruli. Miška skoči v svinjak. Potoži, kako jo zebe, prosi, če se sme pogreti. Vmes hitro poškili v korito, kjer se blešče rumena koruzna zrna. Stric Prašič ugane, da je Miška bolj lačna kot premražena in zakruli: V koritu mi je ostalo od kosila. Najej se!
Miška smukne vesela v korito 'In pozoba nekaj zrn. Za na pot si vzame še tri zrna in jo oddrobi spet nazaj v svojo luknjo.
KRIŽANKA ZA OTROKE
Dragi mali prijatelji! Se že veselite počitnic! Seveda se jih veselite. Imeli boste dovolj časa za smučanje ali sankanje. Pa tudi v toplo zakurjeni sobi bo prav prijetno. Vsedli se boste k peči in vzeli v roke kakšno zanimivo knjigo. In še nekaj smo vam pripravili, kar vam bo v zabavo — križanko, ki je namenjena prav vam. Kar lotite se je, želimo vam mnogo uspeha, kajti pridne reševalce spet čakajo dragocene nagrade. Med tiste, ki nam boste poslali pravilno rešeno križanko, bomo z žrebanjem razdelili tri lepe slovenske knjige. Pa ne pozabite: rešitev nam morate poslati do 10. januarja 1970.
Vodoravno: 1. in 31. naše voščilo vsem mladim prijateljem; 5. enaka samoglasnika; 6. okrajšava za »ljudski svet"; 7. oblika pomožnega glagola, množ.; 9. prečni drog; 11. zastor; 13. pamet; 14. površinska mera; 15. osebni zaimek, množ.; 17. dvojica; 19. ilovica; 20. majhna jama; 24. pomanjkanje, revščina; 26. ozek konec polotoka; 27. povratni zaimek; 28. samo; 29. prileten, ne več mlad.
Navpično: 1. šest z rimskimi številkami; 2. ugled, sloves; 3. prijetno dišeča tekočina; 4. središče vrtenja; 5. veznik; 8. pijača starih Slovanov; 9. nota; 10. visoka karta, vrhunski športnik; 11. huda žival, ki jo vidimo na glavnem trgu v Celovcu; 12. velika lepa veža, slavnostna dvorana; 13. upanje, nada; 16. okrajšava za »izvršni odbor"; 18. znan jadranski otok; 19. kravica; 21. veliko naselje; 22. vzor, vzvišen cilj; 23. prestol; 25. dvanajst mesecev; 29. okrajšava našega lista; 30. kvar-taški izraz.
	1		2	3		4	
S			h			7	a
		9			10		
	11					12	
13			14			15	16
17		1»			19		
	20		21	22			
23		24					25
26			27			2&	
	/šm.	29			3 0		
31							

Darilo

Izba je bila lepa, svetla in prostrana. Tla so bila sveže poribana; po oknih so se raz-cvetale zimske lončnice. Bilo jih je veliko. Najlepši med njimi pa je bil božični kaktus s svojimi velikimi, živo rdečimi cvetovi. Na polici je enakomerno tiktakala ura.
Mati Neža je imela veliko dela. Naslednji dan bo Novo leto in treba je bilo marsikaj pripraviti. V kuhinji je dišalo po mesu in poticah. Mati je ves dan hitela. Vedela je, da pridejo zvečer domov njeni otroci. Posedli bodo okoli pe-' či in ji pripovedovali, kako je v mestu, v službah in po njihovih domovih. Ona pa jih bo poslušala in jim ob vrnitvi nazaj dala to in ono, saj je v mestu vse drago. Nihče je ne bo vprašal, kdaj jim je mogla vse to pripraviti. Ne bodo vedeli, da je morala delati še ponoči. Vendar se ona za to ni menila. Želela si je samo, da pridejo vsi njeni otroci, da bi skupaj praznovali novo leto. Med tem pa so ji misli odhitele za nekaj let nazaj.
•
Bližali so se novoletni prazniki. Hčerka Anka, ki si je služila kruh v tujini, ji je pisala, da pride za praznike domov. Mati se je razveselila tega sporočila, kajti že dve leti ni videla hčerke. Novoletni dan je bil lep in sončen. Ves dan je pogledovala na stezo, po kateri bi moralo priti dekle. Ura je bila dvanajst, a Anke ni bilo od nikoder. Temna slutnja ji je legla na srce.
Bilo je res. Na poti domov je dekle v hudi prometni nesreči izgubilo življenje. Poleg mrtve hčerke so prinesli materi tudi njeno darilo, božični kaktus. Njegovi krvavordeči cetovi ji leto za letom obujajo spomine.
•
Skozi okna se je počasi kradel mrak. Večerna zarja se je polagoma spremenila v temo. Začelo je rahlo snežiti. Drobne snežinke so kot bele zvezdice padale na zemljo in pokrivale tiho naravo.
Medtem so se v hiši zbrali Nežini otroci. V kotu je stala lepo okrašena novoletna smrečica. Pod njo so otroci položili darila, ki so jih prinesli mami, obenem pa ji želeli srečno in veselo novo leto. Posedli so okoli tople peči in se pogovarjali. Zunaj se je zaslišala pesem. Fantje iz vasi so hodili od hiše do hiše in s pesmijo in harmoniko voščili srečno in zdravo novo leto. Mehko so se razlivali mladostni glasovi skozi tiho novoletno noč. Neža je bila srečna med svojimi otroki. Vedela je, da jo še potrebujejo. Zagledala se je v darove pod smrečico; pogled pa ji je nato zdrsel med rdeče cvetove kaktusa, ki so jo živo spominjali preteklosti. Med drobne bele snežinke je plaval njen spomin in se izgubljal nekje daleč daleč...

Konec decembra 1943 . . . Ob Kolpi, v vznožju žuženberških hribov je že dolgo zatišje. Brigada čepi na položajih okoli Dvorišta in Loviča Prekriškega, na obronkih Žuženber-ka. Le včasih se patrulja ali zaseda spoprimeta z manjšo skupino ustašov ali hrvaških domobrancev, ki pride iz Jastrebovskega ali Ozlja. Navadno je tak spopad hitro pri kraju. Ustaši in domobranci imajo izkušnje iz prejšnjih bojev z brigado in vedo, da je najpametneje, če se hitro obrnejo, posebno še, če jih ni veliko.
Zatišje je borcem kar godilo, saj so bili počitka po oktobrski ofenzivi in dolgih pohodih po njej več kot potrebni . Če lahko besedo počitek imenujemo vsakdanje, neprestano in temeljito urjenje ter politično delo.
Snega tiste dni ni bilo veliko, morda poldrugi pedenj. Noči so bile jasne in mrzle, da je kar drevje škripalo in ječalo pod sunki vetra, ki se je zaletaval iz širne obkolpske ravnice.
vsaj za novo leto jedli slano. Povej mu, da veš za nekoga, ki bi jo lahko prinesel. To sem jaz. Povrh dobiš za to od mene še -kak čik. Roka roko umije... Saj veš, kako gre to med dobrimi tovariši?"
„Ptiček, torej si si zaželel malce svežega zraka in to nočnega, a? Rad bi skočil v kako tuje gnezdo, če se ne motim. Ali je Belokranjka ali Hrvatica, kar po pravici povej?"
„To je za sedaj moja skrivnost. Toda tebi jo vseeno zaupam. Povabljen sem k neki vdovi v Carevi dragi. Toda o tem nikomur ne pripoveduj. Ne bi rad, če bi kdo, posebno pa Čiro, poizvedoval za menoj. Lahko se mu zlažeš, da imam znance v neki sosedni vasi, da bom od njih dobil sol in nekaj cigaret. Hudiča, mar se ne spodobi vsaj za novo leto imeti slano hrano?"
Kuhar se je pomenljivo zarežal, kot bi bilo res samo od njega odvisno, če bo Brico uslišan ali ne bo. Kljub temu je bil takoj pripravljen
Opoldne je Jože razdelil kosilo — koruzni močnik z ocvirki. Potem ko je zadovoljil tudi tiste, ki so hoteli dodatek, je s praznim kotlom odšel k vaškemu vodnjaku. Tam je kot nalašč naletel na Čira, ki je pomival svojo skodelo. Brez obotavljanja ga je ogovoril:
„Nekaj bi se rad pomenil s teboj," je začel. Prazen kotel je spustil na tla in nadaljeval, ne da bi čakali na dovoljenje, če lahko govori s četnim dežurnim.
„Prav,“ je odgovoril Čiro. „Toda že vnaprej si izbij iz glave, da bi šel kam v Belo krajino. Komandir mi je strogo zabičal, da ne dovolim nikomur oditi, dokler se ne vrnejo tisti, ki so odšli zjutraj."
Pogovoru je prisluškoval Brico, skrit za skladovnico drv zraven svojega „salona“. Po zraku so se začele poigravati drobne snežinke. Včasih se je zazrl proti nasprotnemu bregu, kejr so se medlo videli obrisi hiš v Carevi dragi. Pogovora pri vodnjaku
ure ti je odobril. Dobro jih izkoristi in pazi, da boš o pravem času nazaj, sicer bo hudič ■ zate in zame. Komaj, komaj sem ga pregovoril. . .“
»Prekleti dlakocepec, zakaj ni določili točno minute, kdaj se mu moram javiti," je pogodrnjal Brico in kar poskočil od veselja.
Kaj takega nisem pričakoval od tebe, ti nehvaležnež. Kdo te pa sili, da rineš v tisti breg?" se je razhudil Jože, se naglo obrnil in užaljeno odkorakal k svojim kot/lom v lopo. Brico pa je zadovoljen zamahnil z roko, kot bi hotel reči: Figo mi je zdaj mar tisti tvoj obljubljeni ričet s kosom svinine. Odšel je v kaščo, se na hitrico namazal po obrazu z kdo ve kje pridobljeno dišečo mažo, da je zatohla kašča v hipu zadišala ipo vijolicah. Še majhno ogledalce je potegnil iz žepa in se jel ogledovati, pa tudi popačil se je samemu sebi od veselja. Ko je ugotovil, da je lahko s svojo zunanjostjo v glavnem zadovoljen, je še vestno pogladil br-
SILVESTROVO
1943
Zadnjega decembra je zavladalo med borci, čeprav so bili na položajih, slavnostno vzdušje, polno pričakovanj in upov za novo leto 1944. Le redkim izmed številnih Belokranjcev je uspelo prepričati svoje komandirje, da so jim dovolili skočiti do doma. Od tam bi prinesli kak priboljšek za praznik. Tovariši, ki so ostali „doma“ v četnem ali bataljonskem prebivališču, so radi prevzeli njihovo delo, saj so vedeli, da nihče izmed dopustnikov ne bo prišel nazaj prazen, brez kolin, pogač in vina.
Četnega brivca Marjana se je že prve dni njegovega partizanstva prijelo ime Brico. Bil je mršav dolgin, z vedno gladkimi črnimi -lasmi in prirezanimi brki, kot jih je nosil filmski igralec Clark Gable. Sam Brico je bil nekdanji ljubljanski gizdalin in večino svojih navad je skušal obdržati tudi kot partizan.
Tisti dan je bil živčen in nemiren, kot bi ga žgečkali s koprivo. Celo dopoldne je postajal okoli kuhinje, ki je bila pod veliko lopo bogatega kmeta v Loviču.
Njegove mislli pa so bile več kot očitno pri zapeljivi vdovi Bariči, ki jo je spoznal pred dnevi v sosednji vasi, onkraj potoka Bukovica. Tam v Carevi dragi, na nasprotnem bregu je imela pod košatimi orehi svojo hišico in precejšen kos vinograda. Zamišljal si jo je, kako čaka nanj v prijetno topli izbi in morda že pogleduje skoz okno po zasneženem bregu, če že gre on sam na obljubljeni silvestrski sestanek. Pred tremi dnevi ga je bila povabila na pogačo in kuhano vino.
omagati zaljubljenemu prijatelju. O-raz se mu je naglo zresnil, kot bi začel napeto premišljati. Nato se je popraskal za ušesom in dejal, kot da gre za strašansko pomembno odločitev:
„No, bom že poskusil, če se bo kaj dalo storiti. Poznaš Čira? Komandirja ali komisarja si ne upam nadlegovati, Čiro pa je trd kot kamen. Toda kljub temu upam, da ga bom uspel -pregovoriti."
Tedaj ga je Brico ves srečen prijateljsko potrepljal po ramenih, kot bi hotel reči: Edino nate se zanesem, stara sablja. Nato pa brez besed izginil v kaščo, kjer je hranil svoje brivsko orodje in začasno delavnico.
ni hotelo 'biti ne konca ne kraja. Brico se je že ves tresel od mraza, še bolj pa zaradi negotovosti, ki se ga je vedno huje polaščala. Samo misel na Barico, lepo vdovo, ga je razvnemala, da je vztrajal. Najraje bi kar brez dovoljenja odšel k njej, čeprav bi zaradi tega tvegal kazen. Gotovo ga Bariča že težko pričakuje ... V mislih je že pri njej v topli sobi, že mu streže s kuhanim vinom in Sladko pogačo z orehovim nadevom. Kar stresel se je, ko se je spomnil opoldanskega neslanega močnika. Iz zamaknjenosti ga je zdramil šele kuhar, ki ga je poklical iz lope:
„Fant, srečo imaš," je rekel. „Tri
čice in si vtaknil zrcalce v žep. Iz kota je potegnil torbo in si nejevoljno vrgel na rame ital. karabinko. Pri tem je še sočno zaklel na račun vojne, ko mora celo na ljubezenske sestanke vlačiti s seboj pihalnik.
Čeprav je imel privolitev dežurnega v žepu, je lahko temu kar se da previdno smuknil skozi vrata in se s hitrimi koraki spustil po bregu proti ipotoku. Sla po Bariči mu je dajala dvojno moč, čeprav je moral gaziti sneg in čeprav mu je večkrat spodrsnilo, da se je podrsal po zadnji plati. V nasprotnem bregu, onkraj potoka, je billo že bolj naporno. Zadihal se je in se oznojil. Iz njega je naglo izpuhtel vonj po vijolicah
D 11C3 11 CD 11 CD 11 CD II CD IIO CD 11 CD 11 CD 11011 CD HOHOII CD II CD I! CD II CD II011 CD IIOII CD II CD II CD II CD H CD
Brico in kuhar Jože, stari robavs, toda drugače dobrosrčen rudar iz Trbovelj, sta si bila dobra prijatelja. Brico mu je vsellej zaupal svoje težave in skrivnosti. Tudi tokrat mu je namignil izza lope, naj pride bliže, da se bosta nekaj pomenila. Priliznjeno ga je prijel pod roko in ga zapeljal za lopo, da bi se izognil pogledom radovednih kuharjev in pra-težnikov.
»Jože, ti si dober tovariš... O tem nisem nikoli dvomil," je začel Brico nagovarjati kuharja, ki tedaj še ni vedel, kam -pes taco mali.
»Nemara nisem slab, to ti najbolje veš," mu je odgovoril kuhar, se zasmejal in radovedno vprašal: »Kaj ipa te dejansko muči?"
Zdaj je Brico nekaj časa mencal kot mlada nevesta, ki si ne upa z besedo na dan. Nato je zasanjano pogledal proti nasprotnemu bregu in kar se da resno rekel:
»Samo od tebe je odvisno, ali bo vojska jedla slano hrano in ali bom jaz vesel in srečen dočakal novo leto ali pa ga ne bom ...“
Oho, ti si pa res skrivnosten tič! Kaj imam jaz s soljo, če je intendant ne prinese? Kaj pa si misliš o meni? Kaj pa se tvojega srečnega pričakovanja novega leta tiče, ti lahko kvečjemu obljubim zvrhano skodelo ričeta in dober kos svinine v njej. Dobil boš svoj delež kot vedno."
»Ne, ne, dragi Jože," ga je prekinil Brico in takoj nadaljeval: »Tu ne gre niti za večerjo niti za kako predpravico, ampak za majhno pro-tiuslugo. Za čisto majhno zadevo, ki jo lahko urediš in s tem pomagaš meni in celli četi." In ne da bi čakal, da bi Jože pritrdil, je kar nadaljeval:
»Dežurnemu, tistemu Čiru, reci, kako bi bilo prav in dobro, če bi
M ARI S S A B UNARDI:
SAMOSTOJNO
Ob 13.30, ko se je Rita odločila, da odide, so bile pisarne že puste. Ko je množica njenih kolegov, ki so izmenjavali novoletne želje, hodila poleg pisalnih miz s polnimi rokami zavojčkov, in paketov, ji je bilo strašno. Ne toliko zaradi dela, ki jo je še čakalo, kolikor zaradi dejstva, da se je tega leta nihče ni spomnil.
Brez denarja, brez čestitke ali kakršnegakoli povabila. Ničesar, razen majhnega koledarja na pisalni mizi z besedami: »Za leto sreče," in s podpisom Enzo.
Medtem ko je čakala na dvigalo, je potegnila iz torbice popis vseh stvari, ki jih je morala popoldne kupiti pred odhodom k sestri Delii, ki je živela z možem in tremi otoroki kakšnih deset kilometrov izven mesta. Predvsem ni smela pozabiti na darila: ogrlico za Delio, knjigo za Franka, igračke za otroke. Tedaj se je spomnila, da še ni šla k Enzu, ki je bil v petem nadstropju, da hi se mu zahvalila za koledarček.
»Saj je še dovolj časa; mu bom že kaj kupila ali pa mu bom telefonirala na dom. Nekje moram imeti njegovo številko!" je pomislila
Znašla se je na ulici. Na vogalu je čakalla skupina njenih kolegov na avtobus. Hitro je šla mimo, ne da bi jih sploh pogledala, in se napotila k svojemu avtomobilu. Za volanom se je spomnila sestrinih besed: »Ne razumem te, oprosti, živiš vedno sama. Če si boš omislila avto, se boš še bolj odtujila od drugih."
Delia je bila poročena in ni mogla razumeti potreb samostojnega dekleta. Ni hodila zjutraj v službo. Pet 'let je v zakonu, pa je že pozabila vse tegobe takšnega življenja, ko celo v kino ne moreš, ne da bi bila odvisna od drugih, ali od človeka, ki te je povabil, ali pa od prijateljice, ki bi te spremljala.
Avto pa rešuje mnoge stvari in dela človeka samostojnega! Delia ni verovala, da obstoje tudi drugačne razlage od njenih. Ni mogla razumeti, da Rita ne bi mogla živeti s človekom, ki ga ne bi zelo ljubila. Zakon sam po sebi je ni privlačeval. Da bi se zanj odločila,
bi morala srečati človeka, za katerim bi izgubila glavo, kakor je bilo to z Robertom. Toda — kje najti takega?
Odkar sta se pred letom dni razšla brez kakega določenega vzroka, ni slišala zanj. Sedaj pa ni hotela niti misliti na to staro zgodbo, zaradi katere je že tako ali tako preveč trpela.
Bilo je skoraj sedem. Vse, kar se je namenila, je kupila, in se namenila domov. Promet je bil zvečer strašen. V pravilnih valovih se je na desetine avtomobilov nabiralo pred velikim semaforjem, vsi so bili nestrpni in so trobili.
Ko je Rita tako gledala naokrog, je z žalostjo ugotovila, da je mallo ljudi, ki sedijo sami za volanom kot ona. In verjetno se nihče ne vrača v mračno in prazno hišo z malo novoletno jelko na mizi v sobi.
Malo kasneje, ko je na hitrico pripravljala stvari, ki jih bo potrebovala za dva dni ipri Delii, se je spomnila lanskega novega leta.
Preživela ga je s sestro, z njenim možem in otroki. Le nekaj mesecev prej se je razšla z Robertom in sedaj se je spomnila, v kakšno žalost jo je spravil ta dogodek. Le skozi meglo je bila prisotna veselosti ostalih.
Ko se je vrnila v mesto, se je hotela potešiti z En-zom. Če le pomisli, kako je bil dober z njo! Ubogi Enzo. Kolega, ki ga je videvala na vhodu v dvigalo ali po hodnikih urada. Pa vendar je bili edini, ki jo je poskušal odtrgati od ravnodušnosti, ki jo je ločila od vsega sveta. Vozil jo je domov z avtom, če ie padal led, ali pa jo je peljal na kavo v kavarno preko ceste. Enkrat sta skupaj večerjala, drugič sta šla v kino, tretjič na izlet...
Navadila se je nanj in se ni vprašala, če je to nekaj kar lahko traja dlje ali pa ji bo Enzo zmanjšal ali pa celo Izbrisal spomin na Raberta. Toda nekega dne jo je povabil v drug lokal.
»Ne, Enzo, preveč je drago, morala bi se tudi preobleči," je odgovorila.
rtHBT
in sopara ga je obvila kot zgaranega konja. Na robu vasi je zasopel za trenutek obstal. Izza hleva pod velikim orehovim drevesom je ves srečen zagledal Baričino hišo, prijetno bajto iz počrnelih tramov. Sneg je naletaval v vedno večjih kosmih. Zastiral mu je pogled, zato ni mogel u-gotoviti, ali se iz hiše kaj kadi ali ne, ali ga lepotica sploh pričakuje, kot je objubila. Polastil se ga je nemir.
Globoko je vzdihnil in se previdno kot tatič začel tihotapiti ob hlevu proti hiši. Hotel se je prepričati, če ga nihče ne opazuje. Nato je živčno zategnil pas, si poravnal bluzo in prižel puško k sebi, da mu ne bi bila v napoto in da bi bil videti strum-nejši vojak. Zatem je čisto narahlo prislonil glavo k okenskemu okviru in radovedno pogledal v sobo . . .
Iz ust se mu je izvil krik, ne da bi se tega zavedel. Svojim očem ni mogel verjeti. Kot bi stopil na kačo... Noge so mu kar klecnile, v glavi mu je zabučalo od krvnega pritiska, ustrašil se je, da mu bo postalo slabo in se bo pod oknom zgrudil. V posušenih ustih je začutil tako grenkobo, kot bi požrl strupen sadež.
V sobi so vasovali trije domobranci. Hitro se je obrnil in se pognal nazaj kot splašena žival. Za njim so doneli glasovi vesele pesmi, kot bi se mu rogali:
»Nikom nije lepše kak je nam ...“
»Prekleta ustaška vlačuga!" je siknil bolj sam zase razočarani Brico in hitel, kar so ga noge nesle, nazaj
proti potoku in svoji četi. Spotikal se je in padal kot kak pijanec.
»Vrat, tisti zapeljivi beli beli vrat ji prerežem kot piščancu, samo da jo dobim v roke," je besno govoril sam s seboj, ko se je pobirali iz snega. »Fuj, coprnica nesramna!"
Z vso ihto je stopil na poledenelo brv, zakoračil po njej dva ali tri korake in štrbunknil kot je bil dolg in širok naravnost v ledeno Bukovico. Z največjimi napori se je privlekel do drugega brega. Mokra o-bleka se mu je tesno prilepila na na telo in ga začela vsako minuto boji stiskati v jekleni oklep ledu.
Kako se je nsrečni Brico privlekel nazaj v Lovič k svoji četi, si lahko vsakdo sam misli. Medtem so se njegovi tovariši že temeljito pripravili na praznovanje novega leta. K veselemu vzdušju so največ pripomogle belokrajinske dobrote, ki so jih od doma prinešli dopustniki. Le Čiro je bil jezen. Ves čas je hodil na breg gledat, če že prihaja nesrečni Brico, ki ga ni bilo skoraj do polnoči. Končno je le zagledal neko postavo, kako hlača po bregu navzgor. Že od daleč ga je spoznal in zakričal v tiho noč:
»Kod hodiš, grinta frizerska? Kaj so to samo tri urice?"
»Ustaši so me napadli, tovariš dežurni," je lagal prestrašeni in prezebli Brico.
»Le čakaj, se bova že jutri pomenila. Zdaj pa na peč, da se mi ne prehladiš!" ga je zavrnil in se komaj vzdržal, da se ni na glas začel smejati.
Zlata
voda
Ali ste že kdaj pili zlato vodo? Se ne? Jaz sem jo že pik Bila je fo čislo navadna, mrzla studenčnica. A kar mi je ded dejal, da je prva voda, ki priteče na novo leto opolnoči, zlata voda, sem mu verjel. In zdela se mi prav posebno slastna.
Zakaj bi bila ta voda Zlata?
Živel je siromak, ki ni imel niti skorjice kruha ne drv, zima pa od vraga. Peč mrzla, izba mrzla, na Silvestrov večer je legel pod odejo,
da bi se ogrel. Tudi mačka, s katerim sta delila kočo, je vzel k sebi, da bi jima bilo topleje. Maček je predel, siromak pa je razmišljal o svoji revščini in vzdihnil: „0 da bi imel vsaj kos kruha, pol bi ga pojedel, a pol bi ga dal tebi, mucek." Nato je siromak zaspal. Sanjal je, da je maček spregovoril kot v pravljici: „Vzemi škaf, pojdi po vodo in natoči zlata!” mu je rekel. In je še enkrat ponovil: „Vzemi škaf, pojdi po vodo in natoči zlata!" Tedaj
011 CD 11 CD 11 CD II CDIIO il CD II CD II CD II0110IIOIICD II CD IICD II CD II CD

g ' ' % m:
..
,
L fl

e--*> \.^m-
. c'
»•S-<>
lin -
:r
i. pr ar
Ob Dravi partizanska puška poči, in po grobovih davno spavajoči se dramijo: „Spet gre za staro pravdo! Pokonci! Z njimi! Zdaj se naj odloči!“
Oton Zupančič
DEKLE
»Niti besede! Odličen videz zbujaš! Pridi, komaj čakam, da bi te videl zdravo."
Pogledala ga je, se zagledala v njegovo trdo lice in in oči, polne dobrote.
»Tako si dober! Zakaj počneš vse to zame?"
»Kaj res ne moreš uganiti?"
Ob tem se je vse končalo. Ni mogla po tem nadaljevati s »prijateljstvom."
Tudi Enzo je to razumel, zato je ni več iskal.
Rita se je pripravila. Pregledala je, če so okna in plin zaprti, tedaj pa je zazvonil telefon.
»Zdravo, Rita, tukaj Delia! Kličem te že vse popoldne!"
»Žal mi je, šele sedaj sem prišla domov in se pravkar pripravljam za odhod k vam. Ali kaj potrebuješ?"
»Da. Imam tudi lepo novico! Ker je lepo vreme, so nas Francovi prijatelji povabili v svoj dom v hribih. Hotela sem ti zato reči, da bi se pripravila za smučanje."
»Govoriš resno?"
»Seveda! Hotela sem te tudi nekaj prositi. Ce imaš še kaj časa, kupi nekaj lepega za soprogo našega domačina, ker tukaj sama ničesar ne morem najti."
Za trenutek je bila Riti ta misel všeč. Toda misel na ves dan, ki ga bo morala preživeti z dvema paroma zakoncev, se ji je uprla. Res je, tudi otročički bodo tam, vendar, ali jo bodo mogli toliko zabavati, da bo pozabila na svojo samostojnost?
»Poslušaj Delia, bom že našla kaj v parfumeriji, toda če dobro premislim, je bolje, da ne grem na izlet."
»Zakaj?" — se je v začetku vznejevoljila Delia, potem pa kakor da je razumela.
»Razumem te, toda to je norost, verjemi mi! Saj smo vendar vsi mladi in se moremo vsi skupaj izvrstno zabavati!"
»Da, verjamem ti, toda rajši ne bi šla."
»Kakor hočeš; žal mi je samo, da boš prav za Novo leto sama."
»Ne skrbi, se bom že znašla, toda o tem bova že še govorili zvečer. Misliš, da bi kupila parfum za tvojo prijateljico? Bo dobro?"
»Seveda! Le da bo dobre znamke."
»V redu, ne skrbi, grem kar takoj sedaj."
Vendar se ni niti premaknila. Naenkrat je začutila brezvoljnost. Zbala se je jutrišnje samote in ne samo jutrišnje, temveč vseh dni, ko ne bo delala in bo zaprta od jutra do mraka ter ne bo imela koga, da bi z njim kam odšla ven iz te sobe. »Ali imam toliko moči, da prekinem svojo samotnost?" se je spraševala.
Nevede je sedla na rob naslanjača, pritegnila telefon in počasi pričela obračati cifre. Številka ji postaja vse bolj znana — Enzova številka.
»Halo? Si ti, Enzo?"
»Da. Zdravo, Rita, je kaj narobe?"
»Nasprotno! Hotela sem se ti zahvaliti za darilo, ki sem ga našla zjutraj v pisarni. Poleg tega pa, ko sem hodila mimo trgovin, sem zapazila nekaj, kar ti bo gotovo všeč. Ali še vedno kadiš pipo?"
„Da.“
»Imam usnjeni etui za tobak. Dala ti ga bom, ko se bova ponovno videla po nekaj dnevih v uradu."
Sledila je dolga, mučna tišina.
Slednjič je rekel: »Danes je dan za obdarovanje."
»Oh, Enzo, danes res ne morem. Rada bi, pa sem povabljena na večerjo k sestri, pa moram pohiteti."
Srce ji je pričelo močno biti. Ko je zaslišala njegov še vedno fiezni glas: »Kaj pa jutri? Bi mogla jutri, Rita?" je hotela kar zajokati od sreče in olajšanja.
»Jutri pa lahko, Enzo, jutri lahko."
V redu, prišel bom pote okrog enajstih. Če bo vreme
i°i’- vbova oc^la kam ven iz mesta. Želiš, da te prej pokličem po telefonou?"
»Ne, ni ti treba! Zanesljivo te bom čakala. Za sedaj pa samo — srečno novo leto."
»Srečno novo leto, Rita!"
se je siromak prebudii. Zunaj je bila noč in mraz, maček pa je predel:, Drrn, drrn!” Že je hotel vstati in iti po vodo, a si je rekel: »Eh, kaj, sanje so sanje!” Pa se je vendar premislil, vstal, vzel škaf in tekel do korita. Prav tedaj je bilo polnočno uro. Postavil je posodo pod žleb in v škaf je zacingljalo in zapelo, bili so sami rumeni cekini ... Siromak je imel tega bogastva dovolj za vse življenje. In tudi mucu ničesar ni manjkalo. Saj je to tudi zaslužil . ..
Tako sem slišal pripovedovati.
Res ali ne res, verjel sem, kakor vsaki pravljici. Menda so nekoč fo verjeli vsi ljudje in na novo leto opolnoči tekmovali, kdo bo prvi natočil vode. Pričakovali so, da jim bodo kot siromaku v škaf zacingljali cekini. A menda se ni nikoli več zgodilo, da bi komu priteklo čisto zlato. Tedaj, ko sem bil jaz še paglavec, sta tekmovala le še moj ded in sosed Koreninec v drugem bregu. Ded ni nikoli prespal polnoči, da bi bil prvi pri koritu. Včasih sem mu jaz pomagal . ..
Spominjam se zime, ki je bila kopna do novega leta, mraz pa tak, da je vse ledenelo. Ležal sem na trebuhu na peči in ob brlivki bral neko knjigo. Bržkone je bil »Robinzon”. Takrat sem pogosto prebiral »Robinzona”, nikoli se ga nisem naveličal. Vsi so že spali, le ded je še sedel v ždiču, predel misli in vsak hip pogledoval na uro.
»Zdaj pa le!” je nenadoma rekel.
Skočil sem s peči, planil v vežo in popadel prazen škaf. Postal sem
pred hišo in napeto prisluhnil. Nebo je bilo jasno, skozi gole veje so gledale zvezde. Na klancu so se lesketale ledene skorje. Slišati ni bilo niti najmanjšega glasu razen vode, ki je šumela v grapi.
Nenadoma se je s pobočja nasprotnega hriba, iz Oblak, oglasil udarec na zvon. Don — ena, don
—	dve ... Ura je bila polnoč. Don
—	tri, don — štiri .. . Glas ja jasno zvenel skozi čisti zrak in mrzlo noč. Don — pet...
Nisem smel več čakati. Bos, kot sem bil, da me je od mraza peklo v noge, sem tekel po klancu. In je bilo kar prav, da sem bil bos, sicer bi se izdajal z ropotom čevljev. Preden je ura odbila dvanajst, je bil škaf že pod žlebom. Voda je začuti ja la in zapela v posodo. Nisem čakal , da bi bil škaf poln, prej sem ga popadel in sopi-haje stekel nazaj do hiše.
Olb vogalu me je čakal ded. Gledal je proti sosedu in napeto prisluškoval. Tedaj so po klancu zapeli koraki v težkih, okovanih čevljih. Sosed je hitel po zlato vodo. Mislil je, da je prvi. Tiho sem se zahihital, skoraj bi bil planil v glasen smeh.
»Pst!” je rekel ded in položil prst na usta.
V škafu ni bilo cekinov, temveč navadna, čista, kot led mrzla studenčnica. A saj z dedom cekinov niti nisva pričakovala. Bila sva prva. To nama je bilo v velik užitek in veselje. Od zadovoljstva se mi je kar samo smejalo. Tudi ded se je tiho smehljal predse.
France Bevk
' -J	i
22. december 1969 «1

SILVESTROVO LETA Življenje v 21. stoletju
000 Ljudje niso vedno v vesolju dočakali novo leto j
Saj je bilo že mnogo Silvestrovih noči v zgodovini človeštva, ki so imele kak pomen, nekatere prav usodnega, vendar pa je bila brez dvoma najstrašnejša in najgrozovitejša Silvestrova noč leta 999.
Dandanes ne dajemo štetju časa nobenega posebnega pomena, prav gotovo pa se nobenega datuma ne bojimo, noben datum ne ustvarja med 'ljudmi panike. Čas poteka za nas enakomerno. Toda v tistih časih je bilo precej drugače, ki so bili trdno prepričani, da se bo tisočletno kraljestvo podrlo.
Seveda, kdor je vzel .tisočletno kraljestvo" dobesedno, se je pač na bližajoči se konec sveta začel primerno pripravljati, zlasti še zato, ker je leta 999 kar mrgolelo najrazličnejših prerokov, ki so slikali konec sveta v najstrašnejših barvah in rotili ljudi, naj se na to pripravijo. S tem so .zbegali še zadnje dvomljivce.
Čim bolj se je nagibalo leto 999 h koncu, tem večja je postajala panika med ljudmi in tem strašnejše in bolj brezglavo je bilo ravnanje ‘in vedenje posameznikov. Nekateri so se kar naprej postili in molili, da bi se tako rešili večnega pogubljenja, drugi pa, ki so bili bolj vesele narave 'In so tudi
A najhujše je bilo na samo Silvestrovo. Že od ranega jutra so bile vse cerkve nabito polne ljudi. Želja po življeju je privedla tja celo zločince, morilce, ki so z največjo ponižnostjo moledovali boga, naj bi odvrnil od njih strašno nesrečo, naj bi odložil konec sveta. Drugi pa so se začeli v svojem strahu in grozi pred katastrofo objemati, nekateri so se javno spovedovali svojih grehov, padali na kolena in prosili milosti.
Številni pa so se jeli zbirati na prostranih mestnih trgih, po cestah in ulicah, po vaških zbirališčih, samo da ne bi bili ob usodni uri sami.
Zvečer so sto tisoči v smrtnem strahu in grozi pred smrtjo zares umrli.
Potem je odbila polnoč.
In nič se ni zgodilo.
Ni se odprla zemlja, da bi pogoltnila grešnike. Le zvonovi so zvonili kot vsa leta dotlej in mogočno naznanjali novega leta 1000.
Toda smrtni strah, ki je tako dolgo in trdovratno tičal ljudem v kosteh, je še ostal. Še vedno so bili kot obsedeni. A ko so se zavedeli, da je najhujše, najstrašnejše mimo, so od veselja kar ponoreli.
Tako je bilo ob koncu prvega tisočletja.
..Človeku prihodnjega stoletja skorajda ne bo več treba delati za vsakdanje potrebe. Okoli 95 odstotkov tistega poklicnega dela, ki je še zdaj potrebno, bo v 21. stoletju bodisi odveč, bodisi ga bodo opravljali stroji, računalniki ali pa ustrezno dresirane opice", pravi 50-letni fizik, matematik, oceanograf, vesoljski tehnik in eden najvidnejših pisateljev znanstvenodomišljijskih zgodb Arthur Clarke.
.Dokaj jasno se kažejo obrisi tehnološkega razvoja, torej se že da napovedati, da bo doživel način življenja poprečnega človeka temeljite spremembe," je rekel Clarke. .Človek enaindvajsetega stoletja se bo veselil življenja, kot tehnokrat bo nadzoroval zapletene stroje in prefinjene aparate, katerih delo bo spremljalo in usmerjalo življenjski utrip."
Pomočniki človeka pri nekvalificiranih delih bodo po Clarkovem mnenju dresirane opice nekaterih vrst. Stiimpanzi naprimer bi lahko že zdaj opravljali taka dela, z genetičnimi sredstvi bi jih lahko ustrezno .vzgojili".
Vzgoja je sploh za človeško prihodnost največji problem, ugotavlja Clarke. Že zdaj lahko ugotovimo, da je človeštvo v začetnem obdobju oziroma na pragu silovitega razvoja na področju znanja. Vsakih deset let se podvoji obseg spoznanj in informacij, ki jih 'ima človeštvo. Z drugimi besedami to pomeni, da v desetih letih polovica pridobljenega znanja poprečnega človeka zastari oziroma ne ustreza več. Ta razvoj se
bo nadaljeval naglo, njegova krivulja bo šla strmo navzgor.
.človek prihodnosti se bo moral učiti vse življenje," je poglavitna misel v Clarkovem prikazu enaindvajsetega stoletja. Po njegovi napovedi bo izginil dobršen del kmetijstva v sedanji obliki, ker bo mnogo preveč neracionalno, zlasti pa še, ker bo kemija sintetično pridobivala živila v zadostnih količinah 'in poceni.
4-ooo tet
ŽEPNEGA ROBCA
Žepni robec ni izum atomskega stoletja, kajti Kitajci so imeli žepne robce že pred celimi štiri tisoč leti in jih uporabljali enako kot mi danes.
Stari Egipčani, Rimljani in Grki niso uporabljali robcev, temveč so si tudi zelo ugledni ljudje brisali nos z vršički prstov. Toda že tedaj je veljalo pravilo, da tega ne smejo storiti vpričo drugih ljudi.
S srednjem veku so si ljudje čistili nos s prsti; to so počeli tudi plemiči na svojih gradovih. Znanstveniki domnevajo, da kitajski žep-
dotlej dajali prednost lahkemu živjenju, so .........................♦»....................................... “ve^ker jTbih Khljlka^- formafn^ifne-
formalno — ograjena s svojim znamenitim ki
se vdajali veseljačenju in čezmernemu uživanju. Želeli so se pač naužiti vsega, kar jih je nemara dotlej nadvse mikalo, a si tistega morda niso upali ali pa si niso mogli privoščiti. Toda sedaj, ko bo kmalu že vsega konec . ..
Svet je bil takrat podoben pravi norišnici.
Bili so bogataši, ki so si mislili: „Ne svojega denarja ne premoženja ne morem vzeti s seboj na oni svet. Zakaj ne bi reveži od tega nekaj uživali, vsaj te zadnje dni, dokler še morejo?" In so na stežaj odprli svoje domove ter vanje vabili vsakogar, ki je šel mimo. Ponujali so jim vse, kar je premogla hiša. Skupaj z njimi so si obilno privoščili jedačo in pijačo ter se z njimi veselili, da bi do zadnjega diha užili vse dobrote. A mnogi so razdali vse svoje premoženje. Darovali so zemljo, hišo, živino in drugo imetje. Trgovci so ponekod kar odprli trgovine.
Kdo bi se bil v teh žalostnih dneh, ko je bil konec sveta tako rekoč pred durmi, še sploh zmenil za bogastvo, za premoženje! Kričeč in tuleč je drla razbrzdana množica po mestnih ulicah večnega rimskega mesta ter ropala, plenila in uničevala vse, kar ji je prišlo na pot. Nerazumljiva 'in kor grozljiva sla po uničevanju ije zajela ljudi. Zaman so svarili preudarni ljudje, zaman so bili celo papeživi opomini, množica, verjetno popolnoma brezglava, ki ni mogla nič več trezno misliti in razsojati, je pridrla do zaporov, jih s silo odprla in izpustila na svobodo morilca, tatove in druge zločince.
ZANIMIVOSTI
O V neki razpravi piie Platon, da bi se morali državniki učiti matematiko — „ne zato, da bi jim slu* žila pri kupovanju in prodaji, ampak v korist njihovemu razumu, kajti matematika dviga duha".
% Srce moža udari povprečno vsako minuto 72-krat, kar pomeni v 70 letih 2650-milijonkrat; srce žene udarja nekaj hitreje, namreč vsako minuto 80-krat in v 70 letih življenja 2945-milijonkrat.
% Na Vzhodu je Se danes najobičajnejša posoda za tekočine meh. Ovna dajejo pazljivo iz kože, jo obrnejo, zašijejo tako, da pride dlaka navznoter, jo posipajo z zemeljsko smolo in potem tri noge zavežejo, četrta pa služi za natakanje in pitje kot pipa.
•	V srednjem veku je imel v nemških deželah neporočen moški zelo malo veljave; v noben obrtniški ceh se ni mogel vključiti in tudi javnih služb ni smel opravljati.
•	Kadar je v starih časih na Kitajskem umrl krivec zločina prej, ko je odslužil kazen, so obsodili koga iz njegovega sorodstva — prvorojenca, brata ali očeta, ker so bili prepričani, da zločin ne sme ostati nekaznovan.
•	Lovci na mrože naženejo velike črede teh pla-vutonožcev v kamnite ograde in jih potem nenusmi-Ijeno pobijajo s palicami. Očividci pripovedujejo, da v pričakovanju smrti lijejo mrožem solze iz oči.
% Vladarica z največ otroci je bila angleška kraljica Viktorija (vladala je v letih od 1857 do 1901) — imela jih je namreč devet.
•	V neobičajen položaj se postavita rjava medveda, kadar se spustita v boj za samico: vrat podaljšata kot dve kači, prednji šapi pa jima skoraj bingljata ob telesu, da jih lahko potem v primernem trenutku sprožita v udarec.
NAGRADNA KRIŽANKA
Po stari in udomačeni navadi objavljamo tudi letos nagradno križanko, ki naj ljubiteljem ugank nudi ob praznikih malo zabave. Vemo, da „starim lisjakom ne bo delala težav; reševanja pa se prav tako brez skrbi lahko lotijo tudi vsi ostali, saj smo se pri sestavljanju trudili, da ne bi bila pretežka. Končno tudi ni namen, da bi s tradicionalno križanko ob praznikih napravili malo veselja le nekaterim izmed naših bralcev, marveč hočemo k reševanju pritegniti kar čim več starejših in tudi mlajših.
Prav zaradi tega pa smo spet pripravili nekaj lepih nagrad, ki jih bo potem žreb razdelil med tiste, ki nam bodo pravočasno poslali pravilno rešitev križanke. In kaj naj bi bila najlepša nagrada — vendar dobra slovenska knjiga! Torej: tri res lepe in dragocene knjige smo izbrali ter smo prepričani, da bodo nagrajencem v veliko veselje.
Toda brez truda tudi ni plačila oziroma nagrade. Zato zdaj kar na delo, svoje rešitve pa nam pošljite najkasnenje do 10. januarja 1970 na naslov: Slovenski vestnik, Gasometergasse 10, 9020 Klagenfurt - Celovec.
1	2	3	4-		5	6	7	8	9	10	11	12		13	14	15	16
1?				X	18								X	19			
20				21		X	X	22		X	X	25	24				
25			X	26		X	27			28		29		X	30		
X	31		32			X		X	33		X	34		35			X
36	X	3?				38	X	3»		X	40					X	41
42	43	X	44		X	45	46		X	47		X	48		X	49	
X	SO	51	X	52	S3				54			ss		X	56		X
57				X	58			X	59				X	60			61
62			X	63				64	X	6S			66	X	67		
	X	68	69			X	70		71		X	72		73		X	
74																	
Vodoravno: 1. in 74. naše voščilo (pet besed); 17. prometno sredstvo, kompozicija vagonov; 18. pevec zabavnih melodij; 19. koralni otok; 20. obnovitev; 22. enaka soglasnika; 23. ustaljen način; 25. potrebščina pri šivanju; 26. različna soglasnika; 27. import, 29. začetnici imena in priimka hrvaškega kiparja svetovnega slovesa; 30. nedelaven; 31. nekdanja rimska provinca, h kateri je spadala tudi naša dežela; 33. veznik; 34. sel, odposlanec; 37. napad, naskok; 39. pritrdilnica; 40. otok v Sredozemskem morju; 42. osebni zaimek, množ.; 44. prislov, ki izraža ponavljanje; 45. izraelsko pristanišče; 47. okrajšava za »slovenski"; 48. okrajšava za ..eventualno"; 49. označba za zloglasno nacistično organizacijo; 50. enaka soglasnika; 52. igralec, ki nastopa v kabaretu; 56. ime črke; 57. deblo; 58. strelno orožje; 59. žensko ime; 60. tisoč kilogramov; 62. pripadnik slovanskega naroda; 63. priprava za čiščenje; 65. originalno ime za Irsko; 67. lepilo; 68. načrt; 70. najmanjši delec snovi; 72. geslo.
Navpično: 1. visi v zvoniku; 2. moško ime; 3. francoski revolucionar, nasprotnik Ro-bespierra; 4. del obraza; 5. opomba; 6. okrajšava za »ljudski odbor"; 7. različna soglasnika; 8. živec; 9. naša celina; 10. začetnici imena in priimka našega znanega harmonizatorja in skladatelja; 11. egiptovski bog; 12. zdravilna rastlina; 13. kraj umrlih, krajša oblika; 14. sosedna država, originalna pisava; 15. šop las, tudi prislov; 16. zanos, polet; 21. vrivanje, vrinjeni predmet; 24. vražni obesek; 27. član, tudi del telesa; 28. predlog; 32. grobo^ domače sukno; 35. okrajšava za radio in televizijo; 36. medmet bolečine;^ 38. kraj na koroško-slo-venski meji; 39. darilo; 40. naprava za mletje, množ.; 41. središče vrtenja; 43. eskimska hiša; 46. iznajditelj turbine; 47. del jahalnega sedla;, 49. zimsko vozilo; 51. nagovorna beseda za žensko; 53. glavno mesto južnoevropske države; 54. enaka samoglasnika; 55. srbska narodna jed; 56. velikan; 57. manjša vzpetina; 61. zadetek pri tomboli; 63. pogost del škotskih imen; 64. oče; 66. grški bog vetrov; 69. enaka soglasnika; 71. samoglasnik in soglasnik; 73. osebni zaimek.
0 konjskih dirkah
•	Najdaljšo dirkalno stezo imajo v Angliji v Newmarketu: dolga je 6797 metrov, široka pa 49 metrov. Naredili so jo že pred 320 leti.
•	Tekmovalec Eddie Arcaro (ZDA) je v 24 letih svojih nastopov zaslužil kot jockey okoli 18 milijonov dolarjev. Preden je prvič zmagal na dirkah, je bil 250-krat poražen.
•	Levi Burlingame (ZDA) je bil najstarejši jahač, ki je nastopil na uradnem tekmovanju: ko je leta 1932. leta jahal na dirki v Staffordu, je bil star 80 let.
•	Najmlajši jahač doslej, ki je nastopil na tekmovanjih, pa je bil Jimmy Taylor (Anglija); ko je 1939. leta hotel nastopiti na dirki, je moral dobiti posebno dovoljenje, ker je bil star komaj — 10 let.
tajskim zidom. Tistega, ki je hotel pogledati, kaj se skriva za tem zidom, so takoj prijeli in ubili.
Kdaj in kako je prišel žepni robec v Italijo, bi ne mogli zgodovinsko dognati. V XVI. stoletju je vladalo modno pravilo, da naj ljudje nosijo dragocene žepne robce v roki, vendar le-teh niso uporabljali za brisanje nosu, temveč je bil robec zgolj dokaz koketnosti.
Iz Italije je žepni robec odšel v Nemčijo, kjer so ga tkali iz dragocenih niti in ga bogato krasili. Zavoljo tega je bil žepni robec dragocen ipredmet, in le tako si moremo pojasniti podatek, da je dresdenska mestna uprava leta 1559 prepovedala navadnim meščanom uporabo robca — to je bil privilegij le bogatih meščanov. Zabeleženo je, da je bil Erazem Roter-damski pobudnik pravilne uporabe žepnega robca. Neki flandrijski tkalec je prvi pričel izdelovati žepne robce iz lanu. Imenoval se je Batiste Chambre in po njem je posebna tkanina batist dobila ime.
V	času bidermajerske dobe so bili robci zelo odišavljeni in dame so jih nosile na ovratniku, rokavni manšeti ali rokavu, moški pa jih prav tako niso imeli v žepu, temveč v rokavu.
V	času bidermajerske dobe je bilo namoč moderno, da so si mladi kavalirji devali robce v žap žaketa. Vezenine na robcih so izdelovale izbranke njihovih src, vršički robca pa so koketno kukali iz žepa.
Nekateri modni kreatorji zatrjujejo, da je bil to začetek moške mode. Takrat je nastal žep na sakoju, ki ga še danes uporabljajo moški za robec. Nošenje robca v tem žepu se je razširilo zlasti po prvi svetovni vojni. Prehod od dragocenega robca do navadnega je povzročilo njuhanje tobaka. Takrat je bilo neogibno potrebno čiščenje nosu in prav zavoljo tega so postali robci večji, vzorčno pa so bili karirasti.
Danes je robec manj koketen predmet in bolj pripomoček za osebno higieno.
Zadovoljne božične praznike fer mnogo prijetnih izletov in potovanj v novem letu
želi
AVTOBUSNO PODJETJE
Štefan
Sienčnik
D O B R L A VAS
telefon (0-42-36) 219
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem prijateljem tukaj in v domovini
družina inž. Čistimir Bauer - Zeltweg
Stavbeno
in
pohištveno
mizarstvo
Johann
Wuntschek
Nonča vas — Einersdorf 9150 BLEIBURG — PLIBERK
Prijetne praznike in srečno novo leto!
Zadovoljne božične praznike in uspešno novo leto!
Kroja štvo
Janez Weiss
Št. Janž v Rožu
Podružnica	,el- (0-42-28) 224
Celovec
Spittalgasse 12 tol. (0-42-22) 72-4-35
Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi
vesele praznike in srečno novo leto
Gašper Ogris Martič
TRGOVINA V BILCOVSU tel. (0-42-28) 24-18
Prijetne praznike in uspešno novo leto	
gostilna pri	družina Gabriel
TIŠLARJU	ŠT. JANŽ V ROŽU pošta Svetna vas tel. (0-42-28) 248
Radio program
1. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 16.00, 17.00, 18.45, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob nedeljah in praznikih):
6.40	Jutranja opažanja, 6.45 Vesele melodije, 7.20 Jutranja gimnastika, 7.25 Jutranja glasba, 8.05 Jutranja glasba, 9.00 Za prijatelje stare glasbe, 10.05 Komorni koncert, 11.00 Roman v nadaljevanjih, 11.15 Opoldanski koncert, 13.00 Operni koncert, 14.00 Dirigenti, orkestri, solisti, 14.45 Mednarodna gospodarska poročila, 15.00 Več uka, več znanja, 16.03 Stereo-kon-cert, 18.43 Pregled sporeda.
Ponedeljek, 22. 12.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Preden odidete — 6.11 Vesele melodije — 13.45 Avstrijska pripovedka — 15.00 Graški literarni simpozij
—	17.10 Mednarodna radijska univerza — 17.30 Mladinska redakcija — 19.30 Raziskovalne naloge — 20.00 Orkestrski koncert — 21.30 čas, v katerem živimo — 22.10 Znanje časa — 23.10 Sodobna glasba.
Torek, 23. 12.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Za 95-letnico rojstva Rose Albach-Retty — 15.45 Krogi, črte, pike — 17.10 Raziskovalci na obisku — 19.30 Kulturno-politične perspektive —
20.00	Za in proti — 21.00 Vzhodnonemški pesnik Rolf Schneider — 21.30 Brez strahu pred glasbo — 23.10 Vsi smo prizadeti — 23.20 Resna glasba.
Sreda, 24. 12.: 6.05 Agrarna politika — 6.10 Jutranja glasba — 6.45 Brahms: Madžarski plesi — 8.05 Jutranja glasba — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Komorna glasba — 12.30 Operni koncert — 14.00 Gia-como Puccini: Missa di Gloria za tenor, bariton, bas, mešan zbor in orkester — 14.50 Božični nagovor protestantskega škofa Oskarja Sakrauskega — 15.45 Božična glasba — 17.57 Sveta noč, blažena noč — 18.30 Dedek Mraz, božič v novi Rusiji — 18.56 Sveta noč, blažena noč — 19.05 Božična glasba 20. stoletja —
19.30	»Obisk pri kmetu", božična pripovedka — 20.00 Zborovsko-orkestrski koncert — 21.30 Rojstvo boga v veroizpovedih sveta — 21.30 Adventne in božične pesmi.
četrtek, 25. 12.: 6.05 Vesele melodije — 9.10 Za prijatelje stare glasbe — 10.00 Maša — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 13.30 Operni koncert —
15.00	Deset let ansambla »Musiča antiqua" — 16.00 Cigani, življenje v getu družbe — 17.05 Božič v krščanski filozofiji — 18.00 Božič 1830 in 1831 — 19 30 Večerni koncert — 20.00 »Konec noči", radijska igra
—	21.00 Resna glasba — 21.30 Nenavadne božične zgodbe — 22.30 Kraljica instrumentov — 23.10 Glasba z Dunaja.
Petek, 26. 12.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Resna glasba — 9.10 Za prijatelje stare glasbe — 11.00 Zborovsko-orkestrski koncert — 13.30 Koncert za Štefanovo — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Operetni koncert — 17.05 Zanesljivost narave — 19.30 Opera —■ 22.10 Človek je knjiga, polna tiskarskih napak —
22.40	Mala nočna glasba — 23.10 Glasba z Dunaja.
Sobota, 27. 12.: 6.05 Odkrito povedano — 6.12 Vesele melodije — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.45 Orkestrski koncert — 16.15 V žarišču — 17.10 Ex libris — 18.00 Folklora današnjega časa — 20.00 Portret — 21.00 Otvoritveni koncert Zagrebške opere — 22.45 Avstrijska pesem 20. stoletja
—	23.10 Mala nočna glasba.
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 6.30, 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00, 20 00, 22.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
5.30	Kmetijska oddaja, 5.40 Jutranja opažanja, 5.43 Pisane jutranje melodije, 6.00 Jutranja gimnastika, 6.45 Deželni razgled, 7.00 Glasbeni mozaik, 7.45 Lo-
kalna poročila, 8.05 Zveneč jutranji pozdrav, 8.15 Obzornik za ženo, 9.00 šolska oddaja, 10.05 Šolska oddaja, 11.30 Oddaja za podeželje, 11.40 Nasveti za vas, 11.45 Za avtomobiliste, 13.05 Deželni razgled,
13.30	Glasba po kosilu, 14.00 Za ženo, 14.15 Slovenska oddaja, 15.30 Otroška ura, 16.00 Venček melodij, 18.15 Odmev časa, 18.45 šport, 18.55 Lahko noč otrokom, 19.03 Pregled sporeda, 19.05 Zabeležite si, 19.35 Melodija in ritem, 22.10 šport iz vsega sveta.
Ponedeljek, 22. 12.: 5.05 Vesel začetek dneva — 9.00 Lahka glasba — 9.30 Ljudska glasba sveta — 10.05 šolska oddaja — 10.20 Zveneč mozaik — 11.00 Ljudska glasba — 13.55 Davčno pravo — 15.00 Nova koroška pesem — 15.15 Knjižni kotiček — 17.10 Zasanjane melodije — 19.15 In kaj pravite vi? — 20.10 Radijska igra — 21.00 Advent na Zgornjem Avstrijskem — 21.30 Ljudska glasba sosedov.
Torek, 23. 12.: 5.05 Pihalna godba — 9.00 Zimska čudežna dežela — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.05 Šolska oddaja — 11.00 Pincgavski božič — 13.45 Za mladino — 15.00 Komorna glasba — 17.10 »Hotel bi ti svet podariti ..." — 18.00 Oddaja delavske zbornice
—	19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestrski koncert —
21.30	Vsako leto znova.
Sreda, 24. 12.: 5.05 Pihalna godba za začetek dneva — 11.00 Božič v besedi in glasbi — 13.30 »Najlepši dan v letu" — 16.00 Božično presenečenje —
16.30	Božičnen pesmi donavskih dežel — 16.57 Sveta noč, blažena noč — 18.00 Govori škof dr. Josef Kost-ner — 18.30 Božični običaji na Koroškem — 18.56 Sveta noč, blažena noč — 19.30 Stare božične pesmi — 19.57 Sveta noč, blažena noč — 20.05 Božič pred 50 leti — 22.15 Glasba z Dunaja — 23.10 Božične pesmi slovanskih narodov.
Četrtek, 25. 12.: 6.35 Ljudska glasba — 8.15 Kako veselo je pozimi — 9.30 Praznično razpoloženje — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Po željah — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba za praznik — 18.00 »Sveta noč", zgodba pesmi
—	19.30 Veselo petje, veselo igranje — 20.10 »Mini-opereta" — 21.00 »Noč darov" — 21.30 Pariške specialitete — 22.25 Glasba z Dunaja.
Petek, 26. 12.: 6.35 Pozdravljen, ljubi dani — 7.35 Kadar petelin zapoje — 8.05 Praznična godba na pihala — 8.15 Vesel božič povsod — 9.45 Operetne melodije Johanna Straussa — 11.00 Dopoldanski koncert
—	12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Glasbeni pravljični prizori — 13.45 Iz domovine — 14.30 Po željah — 17.05 Ples v zimski čudežni deželi — 18.00 Koroške ljudske pesmi — 18.30 Deželni razgled — 20.10 Božična noč nad gorami — 21.30 Tujci na poti — 22.25 Operetni cocktail.
Sobota, 27. 12.: 5.05 Ljudske viže— 7.55 Naš hišni vrt — 8.20 Obzornik za ženo — 10.05 Jutranji koncert
—	11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.20 Kjer prepevajo, tam ostanemo — 15.30 Po željah — 18.00 Za delovno ženo — 18.40 Koroški profili — 20.10 Revija veselih večerov — 22.25 Plesna glasba po naročilu.
SLOVENSKE ODDAJE
Ponedeljek, 22. 12.: 14.15 Informacije — Za našo vos
—	18.00 Dober večer našim malim poslušalcem.
Torek, 23. 12.: 14.15 Informacije — Koroška kronika
—	Po sledeh starih šeg in navad — Adventne pesmi. Sreda, 24. 12.: 14.15 Informacije — O gospodarstvu
—	Otroci igrajo za otroke.
četrtek, 25. 12.: 7.00 Božični nagovor škofa dr. Kost-nerja — Božične pesmi.
Petek, 26. 12.: 7.00 Vesele praznike želimo.
Sobota, 27. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Zeleni gozd je lovčev raj.
Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in prijateljem želi vesele praznike in srečno novo leto
samopostrežna trgovina gostilna s tujskimi sobami
Janko
Ogris
V BI LCOVSU teli. (0-42-28) 24-14
Strokovna trgovina
Franc in Ida Stefitz
PLIBERK - BLEIBURG
Papir, pisarniške
potrebščine, šolske knjige in potrebščine, časopisi in časniki, igrače, otroška oblačila, parfumerija i. dr.
Prijetne praznike in srečno novo leto!
Slovensko prosvetno društvo
„ J E P A " V LOČAH
želi svojim članom in prijateljem veliko sreče in zadovoljstva v novem letu
Cenjenim odjemalcem in prijateljem prijetne praznike in uspešno novo leto
"di)Ojd£llcUfL
MODNI SALON
CELOVEC - KLAGENFURT
Tavviser Strafje 100, tel. 21-4-41
ŠTEFAN GOSTILNA
BREZNIK
PLIBERK
Priljubljena domača gostilna pri Brezniku v Pliberku nudi slej ko prej vsem gostom brez razlike
B zadovoljivo postrežbo B okusne jestvine in B negovane pijače B nove, moderno in sodobno opremljene tujske sobe
Vsem gostom prijeten božič in srečno novo leto 1970!
TISKARNA
DRAVA
Vesele
božične praznike ter srečno in uspešno novo leto
BOROVLJE
PODLJUBELJ
Vsem prijateljem, odjemalcem in gostom želijo vesele božične praznike in srečno novo leto 1970 lastniki in sodelavci
Podjunske trgovske družbe bratje RUTAR & C0. v Dobrli vasi
disponent
Milan Rutar in Mara Rutar
Dobrla vas
tel. (0 42 36) 292
Trgovina in gostilna
Vladimir Rutar
Žitara vas
tel. (0 42 37) 237
Trgovina in penzion
ob Klopinjskem jezeru
Anton in Agnes Rutar
Selo - Št. Vid
tel. (0 42 39) 272
Trgovina, hotel, kopališče
Franc Rutar
Dobrla vas
Lovanke, Mokrije
tel. (0 42 36) 220
Trgovsko in transportno podjetje
Štefan in Ljudmila Sienčnik
Dobrla vas tel. (0 42 36) 219
Radio program
RADIO LJUBJANA
Poročila: 4.JO, 5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00 14.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih); 4.45 Informativna oddaja, 5.30 Danes za vas, 6.00 Jutranja kronika, 7.25 Pregled sporeda, 10.00 Danes dopoldne, 10.15 Pri vas doma, 12.30 Kmetijski nasveti,
13.15	Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Priporočajo vam, 15.00 Dogodki in odmevi, 15.30 Glasbeni inter-mezzo, 16.00 Vsak dan za vas, 19.00 Lahko noč otroci, 19.10 Obvestila, 19.30 Radijski dnevnik, 23.05 Literarni nokturno.
Ponedeljek, 22. 12.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet — 9.45 Zvoki iz operet — 12.10 Simfonične pesnitve Jana Sibeliusa — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Lahka glasba — 14.35 Voščila — 15.40 Poje šentjerndj-ski oktet — 17.05 Operni koncert — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel Vilija Petriča — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra avstrijske RTV z Dunaja
—	21.20 Stare melodije v novih priredbah — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Janez Menart: Pesmi — 23.15 Zabavna glasba iz studia radia Beograd.
Torek, 23. 12.: 8.04 Operna matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Ansambel Janeza Kampiča — 12.10 Lahk& konc. glasba — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Glasb, udejstvovanje mladih — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska reportaža — 15.40 Iz opere „Manon" — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Svet tehnike — 19.15 Trio Franca Sušnika — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 21.17 Lahka glasba — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 23.40 Godala v noči.
Sreda, 24. 12.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Ne maram svojih staršev — 9.35 Iz glasbenih šol — 9.45 Pojeta Stane Mancini in Ivanka Kraševec — 12.10 Iz oper hrvaških skladateljev — 12.40 Rezika Koritnik z Avgustom Stankom — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Voščila — 15.40 Pianist Milivoj Šurbek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Zabavna glasba iz studia radia Zagreb.
četrtek, 25. 12.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Nemirno življenje J. J. Rousseaua — 9.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 12.10 Opoldne pri beneškem mojstru Antonu Vivaldiju — 12.40 čez polja in potoke — 14.05 Poje mladinski zbor RTV Ljubljana — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 EnajsTa šola — 15.40 Slovenske narodne pesmi — 17.05 Glasbeno popoldne — 18.15 Morda vam bo všeč — 18,45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Ljubljanski jazz ansambel — 20.00 četrtkov večer pesmi in napevov — 21.00 Vabimo vas na bralno vajo — 22.15 Avstrijska in nemška nova glasba — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Zabavna glasba iz studia radia Zagreb.
Petek, 26. 12.: 8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.45 Melodije iz Spevoigre „Koštana" — 12.10 Glasba za opoldne — 12.40 Poje zbor iz Bilčovsa — 14.05 Igramo po željah mladih poslušalcev — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 17.05 človek in zdravje —
17.15	Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Ansambel Lojzeta Slaka — 20.00 Johannes Brahms: Ljubezenski valčki — 20.30 „Top-pops 13" — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz-club.
Sobota, 27. 12.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Ka-kadujeve novoletne želje — 9.35 Čez travnike zelene
—	9.50 Naš avtostop — 12.10 Na krilih ritma in melodij — 12.40 Z ansambli domačih napevov — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Lahka glasba za razvedrilo — 15.40 Poje baritonist Ladislav Mraz — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Glasba iz filmov — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel Jožeta Privška — 20.00 Nove melodije — 21.15 Melodija meseca — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
	Vesele praznike in uspešno novo leto želi vsem prijateljem in znancem
DRUŽINA	
T 1 N C A	SADOLŠEK
Z E L E Z N A	KAPLA
&ut (rokej ^OelluuictkhjfejJi
tuni ein
qfjiuulejf nejits Qahz
wiinschen allen ihren Mitgliedern, Kunden und Genossenschaftsfreunden
KONSUM-
GENOSSENSCHAFTEN
KLAGENFURT, OBERKARNTEN — OSTTIROL
Trgovsko podjetje
KAUFHOF
VALENTIN IN ANGELA BLAŽEJ
ter vsi naslovljenci želijo svojim sorodnikom, odjemalcem in znancem zdravo in srečno ter uspeha polno novo leto
1970!
Vsem pevkam in pevcem ter prijateljem nase pesmi prijetne praznike in zadovoljno novo leto želijo
pevovodje
Slovenske prosvetne zveze in včlanjenih druitev
Vsem svojim članom, prijateljem in dobrotnikom želi zadovoljne božične praznike in srečno novo leto
Slovensko prosvetno druitvo
„DOBRAČ" na Brnci
&	Prijetne
	božične praznike
	in mnogo uspehov v novem letu
	želi vsem občanom občine Sele
H E R M A	N VELIK
ZUPAN	
Druckerei
Klischeeanistalt
Roman Ritter
iP a p i e r h a n d I u n g
KLAGENFURT, Burggasse 8
Telefon 81-1-08
Vesel božič
in srečno novo leto želi
DR. PAVLE ZABLATNIK
ravnatelj slovenske gimnazije
Celovec, Rebhuhnweg 28
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem prijateljem in znancem
PETER KUHAR
GOZDARSKI TEHNIK
Železna kapla 102
CARIMPEX
IZVOZ — UVOZ — TRANZIT
KLAGENFURT
Gabelsbergerstrafje 24
CELOVEC
telefon 82-4-98
Karl Prinčič
CELOVEC
S T E R N A L L E E
Podjetje za električne instalacije vseh vrst in izdelavo modernih stikalnih naprav molzne naprave A I f a - D a h I i a
Ing. T. Schlapper
STROKOVNA ELEKTROTRGOVINA
ŠT. JAKOB V ROŽU
tel. (0-42-53) 216
ždi vsem odjemalcem in naročnikom vesele božične praznike in srečno novo leto
želi vsem svojim odjemalcem vesel božič
in uspešno novo leto 1970
Vsem delavcem in prijateljem prijetne praznike in obilo uspeha v novem letu želi
TESARSTVO
Gasser
B I L Č O V S tel. (0-42-28) 24-19
ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
ŽELI
Mihael Antonič
TRGOVINA, GOSTILNA, STISKALNICA ZA SADJE
REKA
PRI ŠT. JAKOBU V ROŽU

S	kftfipa J
I NAJLEPŠE DARILO I
115.—
200.—
■	BESEDA IVANA CANKARJA,	*»•
izbor odlomkov iz njegovih del, miniaturna izdaja, vezana v svilo 62.— I France Bevk: MOJA MLADOST, pisateljevi spomini na mladost,
220 str., ilustr., potusnje I Dr. France Prešeren: POEZIJE, faksimile prve 'izdaje, v kaseti
■	IZ RODA V ROD DUH IŠČE POT, antologija slovenske umetne pesmi,
432 str., br.	67.-
■	Ivan Cankar: EROTIKA, faksimile
prve izdaje, 128 str,, usnje	72.-
■	Mimi Malenšek: POSLUŠAJ ZEMLJA,
biografski roman o Jakobu Petelinu-Gallusu, 684 str., ppl.	111..
■	France Prešeren: POEZIJE IN PISMA
— Anton Slodnjak: PREŠERNOVO ŽIVLJENJE, dve knjigi skupaj 702 str., ilustr., pl.	198..
1 Lev N. Tolstoj: VSTAJENJE, kritična podoba razmer v stari Rusiji, dve knjigi skupaj 552 str.,	br.	50.-
S Honore de Balzac: OČE GORIOT, roman o pretirani očetovski ljubezni,
216 str., br.	20.-
M Erich M. Remarque: NEBESA NE POZNAJO IZBRANCEV, roman o avtomobilskih dirkalcih 272 str., ppl. 70,-V Charles de Gautle: VOJNI SPOMINI, biografska izpoved bivšega predsednika Francije,
dve knjigi skupaj 1370 str., pl. 438.-9 Hans H. Kirst: ZADNJO KARTO IZIGRA SMRT, roman o največjem vohunu dr. Sorgeju,
386 str., polusnje	100,-
M James A. Michener: SAYONARA,
ljubezenski roman, 234 str., pl. 46.-M Niko Kuret: PRAZNIČNO LETO SLOVENCEV, starosvetne šege in navade 2 knjigi skupaj 589 str., ilustr., pl. 125.-Maria-Luise Stangl: KOZMETIKA ZA VSAK DAN, 216 str., barv. II., kart. 175.-fc NARODNE VEZENINE NA SLOVENSKEM, 190 str., ilustr., kart.	90,-
fe Ivan Ivačič: KUHARSKA KNJIGA,
340 str., pl.	53..
■	France Planina: JUGOSLAVIJA,
184 str., vel. formata, Ilustr., kart. 128.-
■	William Shirer: VZPON IN PADEC TRETJEGA RAJHA,
2 knjigi 1642 str., polusnje	401.-
^ Herbert Feis: CHURCHILL - ROSEVELT - STALIN, „veliki trije" iz druge svetovne vojne, 692 str.,	pl.	120.-
fc SLOVENSKO SLIKARSTVO, 294 str., barvne reprodukcije velikega formata, pl.	418.-
^ Anton Ingolič: ŠUMIJO GOZDOVI DOMAČI, roman o kmečkem življenju, 448 str., polusnje	172.-
^ Simon Gregorčič: POEZIJE 1882,
faksimile rokopisa, kart.	142.-
^ Frank J. Hardy: MOČ BREZ SLAVE, družbeni roman iz sodobne Avstralije,
652 str., pl.	105.-
^ Rudolf Hagelstange: IGRAČA
BOGOV, zapiski trojanskega princa,
332 str., kart.	58.-
^ Georgi Karaslavov: KRISTAVEC, tragičen roman iz kmečkega življenja, 228 str.,	pl.	23.-
Jorge Amado: KATAKOMBE SVOBODE, roman o boju brazilskega ljudstva za lepše življenje, dve knjigi skupaj	1004	str.,	ppl	98.-
fe Emile Zola: ČLOVEK ZVER, pretresljiv roman liz življenja nesrečnega človeka, 356 str., pl.
M Charles de Coster: ULENSPIEGEL,
junaške vesele in	slavne	dogodivščine,
808 str., ilustr., pl.	U8,-
S James F. Cooper: STEZOSLEDEC, znani roman iz časov kolonizacije severne Amerike, 576 Str., slikovne priloge, ppl.
Ljubiteljem dobre knjige ^ zadovoljne božične praznike in uspešno novo leto
\	*r
KNJIGARNA
• NAŠA KNJIGA CELOVEC, V/ULFENGASSE
63.—
V trgovini s stroji
MAXTRAUN
PLIBERK - BLEIBURG
9 vse poljedelske stroje
•	šivalne stroje
•	radio-aparate
9 kolesa in motorna kolesa po ugodnih cenah in plačilnih pogojih
Vsem odjemalcem zadovoljne božične praznike in uspeha polno novo leto
Za praznike mnogo zadovoljstva in obilo uspehov v novem letu
želi
DR. FRANCI Z W I T T E R
ODVETNIK
Celovec, Bahnhofstrafje 38
.	
o	CELOVEC - KLAGENFURT
	Neuer Platz 12
	
03	
cd	
GO	Vam želi prav vesel božič
	in mnogo sreče v novem letu
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1970 z željo za dobro sodelovanje tudi v bodoče
Ervvin Munch
trgovina z drvmi in premogom
CELOVEC - KLAGENFURT
ViHacher Strafje 187
Zadovoljne praznike in uspehov polno novo leto
NATIONAL
Splošna zavarovalna delniška družba
Zavarovalni zavod Zveze slovenskih zadrug in Slovenske kmečke zveze
VSE VRSTE ZAVAROVALNIN
CELOVEC - KLAGENFURT
SterneckstraBe 1, tel. (0-42-22) 82-3-07
Okrajna podružnica:
BELJAK - VILLACH
AnkershofenstraBe 4, tel. (0-42-42) 63-60
Stadtgarage
t ran v, ffiegl
® Autoreparaturen ■ Wasch- und Schmierstation
KLAGENFURT
Volkermarkter Ring 14 Telefon 85-1-08
Der energiewirtsohaftliche Ausbau derDrau
schreitet fort
DRAUKRAFTWERK
Rosegg - St. Jakob
installierte Leistung 80.000 kW Regelarbeitsvermogen 370 Mili. kWh
ist die nachste Draustufe. Sie wird 1973 den Teibetrieb und 1974 den Vollbetrieb aufnehmen. Dann sind nur m -hr die bei-den letzten Glieder, namlich die Werke Ferlach und Anna-briicke, der Kraftwerkskette einzufugen.
■ ■
Osterreichische Draukraftwerke AG
AVSTRIJA
tv revizija
JUGOSLAVIJA
Sobota, 20. 12.: 15.00 Za otroke — 15.20 Bumerang
—	15.45 Kaj lahko postanem — 16.15 Za zbiralce znamk
—	17.00 Tazz — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.30 čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 šport — 20.15 Velika družinska igra —
21.45	šport — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Zadnja trdnjava.
Nedelja, 21. 12.: 15.30 Za otroke — 16.10 Kontakt —
16.25	Brez nagobčnika — 17.15 Fatty 69 — 18.30 Operni vodič — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Povej božičku — 21.30 Čas v sliki — 21.40 Pogled naprej.
Ponedeljek, 22. 12.: 18.00 Kakor so drugi videli —
18.25	Podoba Avstrije — 18.50 Očarljiva Teannie —
19.30	Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Simon Templar
—	21.00 Poštni predal 7000 — 21.10 Telešport — 22 10 čas v sliki — 22.20 Posebej za vas.
Torek. 23. 12.: 18.00 500 let dunajske nadškofije —
18.25	Kultura aktualno — 18.50 Rinaldo R ina Idi ni —
19.30	Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 To je gledališče — 21.40 Prosim, odložite — 22.40 čas v sliki.
Sreda, 24. 12.: 15.00 Za otroke — 15.35 Kako so nastale najlepše božičnen pesmi — 16.05 Zimska legenda — 17.35 Božični večer — 19.05 Božič z Udom Turgensem — 19.30 Misli k svetemu večeru — 19.45 Čas v sliki — 20.00 ..Profesor Vahnja", igra — 21.30 Mož v sivem flanelu — 23.30 Madrigalisti iz Prage pojo stare božične pesmi — 23.55 Božičnica.
četrtek, 25. 12.: 10.55 Božična maša iz Vatikana — 11.55 Urbi et orbi — 15.00 Za otroke — 15.35 Bojazljivec — 15.50 Smeraldina — 17.20 Alpski božič — 19.30 Čas v sliki — 19.55 šport — 20.15 širna dežela, tragikomedija — 22.00 čas v sliki — 20.10 Nismo angeli, komedija.
Petek, 26. 12.: 14.25 Glasbena Igra za otroke in mladino — 15.45 Za otroke — 17.00 Daktari — 17.55 Zadnji Mohikanec — 19.30 čas v sliki — 20.00 šport —
20.15	Kaj je prišlo tukaj v hišo, veseloigra — 21.55 Čas v sliki — 22.05 Sledi v pesku.
Sobota, 27. 12.: 15.00 Za otroke — 15.10 V deželi la-poncev — 15.35 Beat-Club — 16.05 Kentucky Toneš —
18.00	Tedenski obzornik — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads —
19.30	Čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 Šport
—	20.15 Zvezde v maneži — 21.45 šport — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Kriminalni film.
Sobota, 20. 12.: 9.35 šolska oddaja — 17.45 Po domače — 18.15 Veliki potepuh — 19.15 Sprehod skozi čas — 19.40 Za boljši jezik — 20.00 Dnevnik — 20.35 Magazin — 21.35 Rezervirano za smeh — 21.50 Novi rod — 22.40 Kažipot — 23.00 Poročila.
Nedelja, 21. 12.: 9.00 Maždarska oddaja — 9.30 Narodna glasba — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.55 Otroška matineja — 12.20 Kažipot — 18.15 Norčije v operi, ameriški film — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoreska — 21.40 Videofon — 21.55 športni pregled — 22.25 Dnevnik.
Ponedeljek, 22. 12.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja —
16.45	Madžarska oddaja — 17.45 Mala čarovnica —
18.00	Po Sloveniji — 18.30 Transport ponesrečenca — 18.50 Glasbeno dokumentarna oddaja — 19.20 Znanost in mi — 20.00 Dnevnik — 20.35 Skrila pristanišča In letališča — 21.05 Ljubezenska pesem Barneya Kem-pinskega — 21.55 Koncert ob dnevu Tugoslovanske armade — 22.55 Poročila.
Torek, 23. 12.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 16.40 Oddaja za prosvetne delavce — 17.50 Risanka — 18.00 Lutkovna oddaja — 18.20 Oddaja za italijansko manjšino — 18.40 Torkov večer pod lipo — 19.05 Obiščite z nami Zagreb — 20.00 Dnevnik — 20.35 Zakon in nered, angleški film.
Sreda, 24. 12.: 17.15 Madžarska oddaja — 17.45 Oddaja za otroke — 18.30 Pisani trak — 18.45 Človek, serijski film — 19.15 Zvezdni trenutki — 20.00 Dnevnik
—	20.35 Za vse otroke sveta — 21.35 Thula, nizozemski film — 22.05 Poročila.
četrtek, 25. 12.: 16.10 Osnove splošne izobrazbe —
17.15	Veseli tobogan — 17.45 Po Sloveniji — 18.15 Pevski zbor iz Raven na Koroškem — 18.45 črnske duhovne pesmi — 19.30 Zlati čeveljček — 20.00 Dnevnik — 20.35 Buddenbrookovi — 21.20 Kulturne diagonale —
22.00	Shenandoah — 22.25 Poročila.
Petek, 26. 12.: 16.10 Osnove splošne izobrazbe —
16.45	Madžarska oddaja — 17.45 Nove dogodivščine Huckleberryja Finna — 18.15 Glasbena oddaja — 19.00 Vse ob svojem času, reportaža — 19.35 Snežna kraljica — 20.00 Dnevnik — 20.35 V zanki, ameriški tilm.
Sobota, 27. 12.: 16.30 Aliče v čudženi deželi — 17.30 Po domače — 17.45 Prenos športnega dogodka —
19.15	S kamero po svetu: Tahači Arizone — 19.40 Za boljši jezik — 19.45 Snežna kraljica — 20.00 Dnevnik
—	20.35 Evrovizijska glasbena oddaja — 21.35 Rezervirano za smeh — 21.50 Novi rod — 22.40 Kažipot —
23.00	Poročila.
Vsem članom in prijateljem lova prijetne praznike in bogat lovski blagor v novem letu 1970 želi
Klub
prijateljev
lova
(VeiAz bc%zihi(i pmjmikz
in imiM- luum Lefny
pnbw (lelnruitli ujjpAio-n
ŽELIJO SVOJIM ODBORNIKOM, ČLANOM IN PRIJATELJEM
Hranilnice in posojilnice
Bilčovs, Borovlje, Celovec,
Dobrla vas, Galicija,
Glinje, Globasnica, Hodiše,
Št. Jakob v Rožu, Št. Janž v Rožu, Kostanje, Kotmara vas,
Ledince, Št. Lenart pri Sedmih studencih, Marija na Žili, Pliberk, Podljubelj, Podravlje, Sele, Slovenski Šmihel,
Škofiče, Šmarjeta v Rožu,
Šmihel pri Pliberku,
Šteben pri Beljaku, Št. Tomaž, Velikovec, Vovbre, Ziljska Bistrica, Želinje, Železna Kapla,
Žvabek
Kmečke gospodarske zadruge
w 1	w Dobrla vas, Globasnica,
Št. Jakob v Rožu, Št. Janž v Rožu, Pliberk
s poslovalnico Šmihel,
Podravlje, Škofiče,
Bela - Železna Kapla
Južnokoroška gospodarska zadruga Sinča vas
Živinorejske zadruge
Globasnica, Libuče, Št. Primož, Žitara vas
Podporno društvo proti požarnim škodam v Selah
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu