N apom ene v seb u jejo bibliografijo. T u ­ lca j v svoji in te le k tu a ln i vestnosti P e tro ­ v ičev a n a v a ja celo dela, ki še niso bila tisk a n a , a jih je k lju b tem u s pridom u p o rab ila (npr. op. 169). K ak šn a razlik a s p rak so v slo v en sk i um etn o stn i zgodovi­ n i, k i zna zam olčati celo specifično do ­ m a č o lite ra tu ro . F ran co sk i povzetek dela je dovolj ob ­ sežen. S k rajšan o je v glavnem poglavje P regled sp o m en iko v in teo retsk a p o g lav ­ ja , k i so v E v ro p i že dovolj splošno znana. D elo P ro p o rcijski odnosi u bazilikam a ilir s k e p re fe k tu re je av to rica b ran ila k o t d oktorsko d isertac ijo leta 1965 pred k o ­ m isijo b eo g rajsk e fa k u lte te za a rh ite k ­ tu ro , k i so jo sestav ljali A lek san d ar D e- roko, Đ urđe B oškovič in M ilan Zloković. P lo d n o o z račje beograjske a rh ite k tu rn e šole m i je že dolgo znano; n je n p ogum ­ n i p risto p k pro b lem u kom pozicije z m e­ rilo m in raču n o m , b rez inhibicij id e a li­ stičn ih šol, je d al v delu pokojne N ev en ­ k e Sprem o P etro v ič dragocen prispevek. T. K u re n t Jü rg e n Driehaus, A rchäologische R adiographie. A rch aeo -P h y sik a B and 4, (1968). R h ein lan d -V erlag , D üsseldorf, 112 stra n i, 21 slik in diag ram o v te r 1 tab ela v tekstu, ta b le 1—32 v prilogi. Poskusi ra z isk a v e arh eo lo šk ih p red m e­ to v in u m e tn išk ih del z ren tg en sk im i ž a rk i segajo še v p io n irsk o dobo re n tg e n ­ sk e foto g rafije. P rv i po sn etk i so bili om e­ je n i seveda sam o n a one objekte, k i jih je m ogoče p re sv e tliti z m edicinsko re n t­ g en sk o a p a ra tu ro (npr. slike, m um ije), poznejši razv o j rentgenologije, posebno p a u p o rab a re n tg e n sk ih žark o v v in d u ­ striji, pa so p rin e sli s seboj številne nove m ožnosti za d o k u m e n tira n je in štu d ij arheološkega g rad iv a. O tem je do sedaj b ilo razm ero m a m alo objavljenega, saj so tu d i re d k e m u zejsk e in d ru g e sorodne in stitu cije, k i se sistem atično bavijo z rad io lo šk im i raziskavam i. D riehausova knjiga, k i tem elji n a njegovih izkušnjah v R im sko-germ anskem cen traln em m u­ zeju v M ainzu in R enskem pok rajin sk em m uzeju v B onnu je p rv o večje delo, ki je v celoti posvečeno principom in teh n ik i u p o rab e ren tg en sk e a p a ra tu re v arheo­ logiji. P odročje arh eo lo šk ih raziskav s po­ m očjo ren tg en sk eg a žarčen ja je izredno široko. P red v sem n a m ta teh n ik a pom a­ ga p ri u g o ta v lja n ju n o tra n je stru k tu re in n ačin a izdelave ko v in sk ih predm etov, pa tu d i p ri u g o ta v lja n ju zunanjega videza pred m eta, čigar p o vršina je p re k rita s korozijskim i plastm i, p ri o d k riv an ju ra z ­ ličnih načinov k ra še n ja površine itd. V eč­ k ra t je rentgensko sn em an je tu d i edini način, kako sploh id en tificirati predm et, sk rit v kepi rje, in ugotoviti njegove osnovne oblike, lego fragm entov, stopnjo ohranjenosti, in podobno. S tem je tu d i poznejše re s ta v rira n je k ra tk o tra jn e jše in precizne j še. Č eprav je v sestran sk a ko ristn o st re n t­ genske a p a ra tu re že dolgo očitna, se a r ­ heološke ustan o v e n e odločajo za nakup, češ da je p re d ra g a in preveč k o m plicira­ n a za arheologa. D rieh au s skuša uvodo­ m a ovreči te p red so d k e in po d aja n a ta n ­ čen ob raču n vseh stro šk o v v zvezi z n a ­ bavo a p a ra ta in u re d itv ijo radiološkega k ab in eta (1. 1968 prib ližn o 17.000 DM). Po njegovih ra č u n ih se je a p a ra tu ra v R im ­ sko-germ anskem cen traln em m uzeju v Mlainzu am o rtizirala že v štirih letih spričo p rih ra n k a n a času re sta v rira n ja . M eni tudi, da arheologu za delo z ren tg e­ nom n i p o treb n o posebno poglobljeno znanje fizike. Ž e z zn an jem osnovnih pojm ov, ki so v k n jig i tu d i podani, se s pridom lah k o p o sv eti tej panogi, če le obvlada teh n ik o sn em an ja. T ežja je le p rav iln a in te rp re ta c ija posnetka, ki pa jo je m ožno prid o b iti s prakso. V ečji del k n jig e je posvečen opisu se­ stav in ren tg en sk e a p a ra tu re in n jen ih funkcij, m ožnostim izboljšav in p rilag a­ ja n ja a p a ra ta rad io g rafiran em u objektu. N avedene so tu d i zaščitne m e re p ro ti žarčen ju in podrobno opisana teh n ik a snem an ja in ra z v ija n ja film ov. Izbor a p a ra tu re je seveda odvisen od tega, kakšno je arheološko gradivo, k i ga n a ­ m eravam o razisk o v ati. V splošnem upo­ rab ljam o p ri ko v in sk ih p red m etih ra z ­ m erom a tr d e ren tg en sk e žarke, sposobne p re b ija ti v saj 60— 80 m m debele p lasti železne rje a li do 40 m m debelo p last b ro n a (npr. ro č a ji m ečev). A p a ra t R en ­ skega p o k ra jin sk e g a m uzeja v B onnu, s k a te rim je d elal avtor, im a k ap aciteto 260 kV in ga je z zadostno m ero izkuše­ n o sti m ogoče zadovoljivo u p o ra b lja ti tu ­ di za p o d ro čja okrog 70— 100 kV , tj. za sn em an je te n k ih kovinskih plasti, k e ra ­ m ike, o rg an sk ih snovi in podobnega. Za dosego k v a lite tn ih posnetkov je izredno v ažn a še sm o trn a u p o rab a različn ih svinčenih in d ru g ih folij za povečevanje k o n trasta, zak lo p k in filtrov, ki ab so rb i­ ra jo m eh k ejše ž a rk e in p ovečujejo o s tri­ no ipri slik a n ju m asivnih predm etov. V n e k a te rih p rim e rih , k o t je sn em an je večjih k o m p lek sn ih n ajd b skupaj z zem ­ ljo, ali ra z isk a v a stru k tu re d am ascira- nih m ečev k o risti tu d i stereo snem anje, pod različn im i nakloni. M n o g o stran sk a uporabnost re n tg e n ­ skega p o sn etk a se nam ra z k rije ob in te r­ p re ta c ija h d v a jse tih prim erov, k i jih po­ d a ja av to r v dru g em delu knjige. N ekaj p o snetkov ilu s trira način selek tiv n e id e n ­ tifik acije različn ih kovin (železa, brona, m edenine, in sreb ra) n a fran k o v sk i p asn i sponi, s pom očjo sp rem in jan ja trd o te žark o v (90—150 kV). Izredno precizno o d ­ k riv a re n tg e n sk i posnetek tu d i obrise m očno k o ro d ira n ih žganih železnih p re d ­ m etov in ta k o omogoča prav iln o se sta v ­ lja n je frag m en to v (120 kV). N ad alje je p ri u p o ra b i m eh k ejših žarkov (40 kV) b i­ lo m ožno doseči m očno povečano č itlji­ v o st rim sk eg a, obojestransko g ra v ira n e ­ ga n ap isa v b ro n asti pločevini. 2 a l se tu d i D rieh au s n i lo til podobnega p ro b lem a čitljiv o sti m očno k o ro d iran ih novcev, ki še vedno č a k a zadovoljive rešitv e. V časih se ren tg e n sk a fo to g rafija izkaže kot edina pot za u g o tav ljan je p riso tn o sti nekega predm eta, k i ga z drugim i sred­ stvi zarad i popolnega razk ro ja ne m ore­ mo več zaznati. V ta nam en se najdba, k je r slutim o p riso tn o st predm eta, pod­ vrže sn em an ju sk u p aj 'z okolno zem ljo in m orebitnim m avčnim povojem (120— 240 kV). Pom em bno vlogo im a rad io g ra­ fija tu d i p ri o d k riv a n ju neoriginalnih delov p redm eta, dodanih p ri re s ta v rira ­ nju. A vtor se je v te h p rim erih om ejil na in terp re tacijo ren tg en sk e slike, ki si­ cer n u d i teh tn o dokazno gradivo, v en d ar se v podobnih prim erih , ki so posebno v sta re jših m uzejih p ra v pogosti, zdi n u j­ no, da se u p o rab ijo tu d i druge dokazne m etode, optične, m etalografske ali k e ­ m ične, s k a te rim i v ečk rat lahko h itre je pridem o do sig u rn ejšeg a rezu ltata. Seve­ da d a je veliko pred n o st rad io g rafsk i m e­ todi n je n a n ed estru k tiv n o st, ki omogoča tu d i serijske razisk av e brez poškodbe predm eta. T ako je m ogoče z veliko n a ­ tančnostjo ug o to v iti tehnologijo dam a- sciranih m ečev s stereo tehniko, z ozirom na različno p o d v ržen o st koroziji plasti trd eg a in m ehkega jekla. Doslej n ajbolj obdelano področje a r­ heološke ra d io g ra fije —• izdelava b ro ­ n astih predm etov in u g o tav ljan je sre­ b rn ih in b ro n astih okraskov na železu, je v k n jig i ilu strira n o z v rsto značilnih p ri­ m erov (125— 206 kV). Z anim iv je tu d i p rim er o d k riv a n ja pon ared k a em ajliran e škofovske palice, navidezno v lite v enem kosu, v resnici p a sestav ljen e iz delov, p ritrje n ih z v ijak i. P odročje ra d io g ra fije z opisanim i p ri­ m eri seveda še zdaleč ni izčrpano, saj se s tem arheologu šele odpirajo m ožnosti za nov način re še v a n ja n ajrazličnejših problem ov. D ršehausova k n jig a zato p re ­ sega ozki okvir ren tg en sk e fotografije in jo m oram o p red v sem vred n o titi kot d ra ­ goceno pobudo k tesnejšem sodelovanju arheologije z naravoslovnim i vedam i in izkoriščanju n jih o v ih raziskovalnih m e­ tod. N. Sedlar