Izhnja vrniti idr lok tu velja h poitnido vred in v Mtifiboro e jiuiiljiajtta on dom na celo leto . S fl. „ pol leta . t fl.iOk. \ t.. — n aok- lErči pobijanja na dom za celo loto . 'J 11. 40 L „ liol leta . 1 II. 3(i k. = V, — fl. 70 k, Posaiiic/.T]s lieti se dobijo pri knjigam Novaku ni vuliltem trgu in £ k- SLOVENSKI Iwo£iuqc sprejema vrcd-niitvo v Maribora. Podučiven list za slovensko ljudstvo, „Poduk v gospodam t» ti begati deželo." Rokopisi «e ne vri^jo, neplačani lip ti ne prijemajo. Oznanila se prijamajo, plača t.s, vrstico je 10 k. in 2ti kolek 80 k. Siv. 35. V Mariboru 27. avgusta 1868. Tedaj II. Prvi sEovtnski tl>alja,) G. poslancc dr. Prelog: „Slavno društvo! Prečastiti rojaki 1 Vsak rodoljub—naj*"dcla pO svoji mogočnosti za hla-gos lat) i svojega naroda, da se tako odstrani vse, kar je krivo rfenafioj ega slabega st.nja. Tega načela so se držali ljutomerski rodoljubi iu so sklicali prvi slovenski tabor, tega načela so se držali tudi rodoljubi govorniki, ki so vam dokazali, kako je sila potrebno, da se vpelje slovenski jezik v naše urade, šole in erkvene zadeve; da se tako pomagam? do boljcga. Tudi jaz »topim pred Vas, ue samo kakor Vaš rojak, temoč tudi, kakor Vaš poslanec cŽivio). Ljudstvo si voli za svoje poslance take može, o kterib je prepričano, da bodo jegove pravice zahtevali iu sploh za Djegovo blagostanje skrbeli, dolžnost poslanca pa je, da zve, kaj je jegovim volivcem naj bolj potrebno. Vsak, klerega sem dnzdaj vprašal, kaj bi mu naj bolj potrebno bilo in kaj ga naj bolj tišči, vsak mi je skoraj odgovoril „Gospod! dtfce so prevelike" iu če bi ji ti vprašal sto, bi mi jih devetdeset odgovorilo, daea j s prevelika, deset pa, denarjev nimamo. fKlici: Resnica.) Moji dragi 1 Dačesoza res pravil tke, ali dače v zda j ni b časi I j- znižati .skoraj celo ni mogoče. Neposredna dača še vendar ne bi bila tako velika, če bi tako mnogo prikladov ne bilo, ki vendar še večiznesejo, kakor neposredna dava sama, o tem se labko vsak sam prepriča, če pogleda v svoje dačine bukve- (liesnica.) Človek, ki dačo plačuje ima vendar vso pravico tirjafi, da se mu razkaže, kam o naš denar gre in kaj se ž jim dela. Neposredna dača, gre v državno kaso in je potrebna za oskrbovanje države, |u se tudi pri zdajnih razmerah v Avstriji nikakor znižali ne more, ker država potrebuje mnogo deunrja, da plača ohre-sli od velikega dolga, In da Udržava veliko armado, klera je v zdajnih nemirnih časih potrebna, ker tudi druge države Imajo mnogo vojakov na nogah in ker se je vsak dan bati, da spet napoči vojska. Kaj pa je s priklatil i Cesarski prikladi, t. j. za vojsko so potrebni, ker se ni plačano, kar so sUle vojske v zadnjih letih. Kaj se zgodi z pliklado za občine, lahko zvetc, ker vsaka občina mora vsako leto položiti račun in dokazati, kako se je denar porabil; to isto se zgodi tudi pri okrajucm zastopništvu, ktero tudi vaako leto položi račun, v kterem dokaže, kntuo jo denar porabilo. Mnogo denarja gre pa tudi v deželno kaso in tudi od deželne vlade imamo pravico lir jati račun, da zvemo kako naše denarje vsako leto porabi. Uočerno malo v ta račnu pogledali, da vidimo, kaj se dela z našimi denarji v Gradcu. Cela slirska dežela plačuje neposrednih davkov, od kterih se jemlje iS procentov deželne priklade, 2,68^.300 gld. Če vzememo, da mi stirski Slovenci plačujemo samo tretjino te dače — plačujemo pa več — tedaj plačujemo 89ti.l0i! gld. in ta tretjina daje prikladov 313-ti-i-t gfd. Pa kamo gre ta deželni denar'i Za oskrbovanje dežele gre iz deželne zaloge hhzo 1G0.000 gld- Za policijo 77.000 gld. Za oddelovanje dežele, t. j. za vredenje rak, za m osle, eeste itd. gre više 7LOOO gld. Za omikovavne naprave, t. j. za štipendije, prineBke k cesarskim učiliščem, znanosti in umetnosti, tehniko v Jolta-neumu, višo realko, podohamico in akademijo risanja, zavod glnho-mutastih, učenje podkovaujo, telovadstvo, šole za djan-ske kmetijske vaje, gledišie; za vse to Be plača iz deželne zaloge 123.000 gld Na nas toraj dojde, če vzememo spet tretjino, viSe 41.000 gld. Pa kaj imamo Slovenci od tega? Koliko škode nam je že napravila in še dela Mura, Drava in Pesnica, ali dozdaj še se niso hoteli /meniti, da bi jo bili nekoliko vredili. Medtem seje za vreden jeAniže, ki dere samo po pečinah, pred kratkimi leti izdalo više 80.000 gld. So Ji nam mar eeflte. m os te delali? Od o mi kova v a i h naprav, mi Slovenci skoraj toliko Imamo, kakor cel o nič. Štipendijo Slovenec zlo te-2 ko dobi. N moška učilišča v Gradcn ntim Slovencem ne pomagajo. V realki, tehniki skoraj ni nič slov. dijakov, in še mnogo tistih, ki tjc gredo, se napije tujega duh«, da po tem lasten narod zaničujejo, kaj imamo od grad s ke ga gledišča, telo v «det va itd. Je li to pravica, da so v Gradcu nemško gledišč? za Gradč-me vzdržuje z našimi denarji i Za te nam celo uii{ori,,;ie zavode pa gre- i k naše slovenske zemlje više 40.000 gld. kazen tega pa dona&i v deželno kaso rogaeka kisela voda više 5G.U00 gld. iu d-dicmske toplice 5400 gld. Kogačka kisela voda in d obe ruske, toplice pa so na naši slove o s k i l e m I j i tedaj šc gre dalje v deželno kaso našega denarja fi4 000 ghi, t^raj sknpej, če vzememo ono samo, kar gre z» imenovane nam skoraj celo nekoristne zavode, in to, vise 104.000 gld. Koliko bi mi s tem denarjem lahko storili za naše lastne, nam bližnje zavode, hieri bi nam v resnici koristili? (Živin!) Tirjajmo tedaj, da se za naše denarje, kterib toliko da-jamo v deželno kaso v Gradec, tndi naj naši reki, Mura, Drava Vredite, da se napravijo tudi za nas Slovence slovenski zavodi, da se pri uas vstanovc realke in kmetijske šole itd." (ŽiviolJ Tudi ta četrti oddelek resolucije je bil po tem enoglasno sprejet. P r v o s e d n i k naznanja do ima govorili g. Iiožid ar Raič (kterega množica z živahnimi živto pozdravlja): „Slovenci radi pnjo pesem: „Kje dom je moj". Ena vrsta te pesmu so glasi: Na Slovenskem dom ja moji... Zgodovina nam kaže resnico, ona nam kaže kako se je godilo temu in temu narodu in zakaj se mu je dobro ali slabo godilo. In če mi pitamo reke Dra*o; Savo, Muro, če pitamo gore na Slovenskem, hribe En gomile vse nam pričajo da so jim Slovnuci imena dali, da so Slovenci od nekdaj tu prebivali, da: na Slovenskem je naš dom 1 . . . Če nam zgodovina pripoveduje, da so se Slovenci le šc v 6. stoletju po teh krajih naselili, resnica je pač da se je tuj poplav divjih Hnnor in Avarov čez našo deželo valil. Ali slovenska j e n aš a z c m ijn, zemlja na kteri se trudi m o, na kteri solze pretakamo, na kteri sc veselimo! (Gromovitt klici: živio!) . . . Črno zgodbo divjakov so v zgodovino zapisane, . . . Karal Veliki si je našo slovenski i zemijo osvojil rekoč, da mu je za razširjenje sv. vere. Pa jegovi oznanovalci sv. renuic niso bili na rod n našemu po volji, ker so tuj jezik govorili. Čeravno je bilo med Slovence poslanih več škofov, kteri so celo po 50 voz žita pred seboj v deželo vozili, niso Slovenci hoteli od njih sprejeti krščanstva. Še le ko sta sveta apostola Slovanom Ciril in Metod prišla, ko sta jih učila v milem domaČem jeziku, tacaš je vse ljudstvo objelo sv. zveličavno vero; ker jo je razumelo. V '.t. in 10. stoletju so pri d ril Magjan in se vgozdili med Slovane, in kjer denes stanujejo, tam so stanovali nekdaj Slovenci. Tn so naše predede delili, in delili sa jih pozneje še drugi. Tako smo razcepljeni še dan denaSnji. kar pa je razdeljenega, nima moči. ... Popri- mimo se torej gesla, ktero je sam nas presv. cesar za svoje razglasil „z zedinjenimi močmi" si pomagajmo ! Kar nas Slovencev živi še na zemlji, združimo se v eno celoto. (Živio 1) . . . Ako ni nevarno, da se naša Avstrija ua dva kosa deli, ne moro se nam reči, da hi nevarno bilo, ako se združimo Slovenci v eno celoto! . . . Ako smo mi inočneji, močneje je naše cesarstvo, kajti mi smo za obstanek iu raz vi tek mogočne Avstrije. Združimo se, ker smo bratje in sinovi ene matere!" (ŽivioI) . - . Tudi ta (d.) oddelek resolicij se 7. živahnimi klici s skušnjo nasprotnega glasovanja enoglasno sprejme. [Koikic prih.odnji6.) ilo venci! V starodavnih časih so bili naši preddedje svoboden in sam svoj narod. Kedar je bilo treba posvetovati se o občinskih rečeh, zbirali so se pod milim nebom, v senci košatih lip so se mirno pogovarjali, izrekali brez strahu svoje želje in tako dosegi) po mirnem potu, kar so želeli in potrebovali. Prišli pa so žalostni časi za naš slovenski narod, propal jo v sužnoat iu v sto iu stoletnih stiskah skoro da ni popolnoma poginol. Zgubil je vse anupaaje do samega sebe, nosil potrpežljivo naloženo mu težko breme in v neki zaspanosti in malomarnosti si še ni upal misliti, kako bi si poboljšal svoj težavni stan in se rešil težkega jarma, ki ga jc tiščal in žulil. Po tavžcut letih imamo zdaj spet postavno pravico zbirati se pod milimi nebom iu se posvetovati o vseh stvareh, ktere se nam potrebne in imenitne zde; naše sklepe pa smemo naznajatl vladi, da tudi ona pozve, cesar mi Slovenci želimo. Ze je bil tak «hod, prvi slovenski tabor, 9. avgusta 1. 1- v Ljutomeru, Prišlo je k temu shodu več ko 8000 ljudi in izrekli so svoje željo iu misli zarad pravic, ktere gredo tudi našemu slovenskemu narodu. Da Ima pa to, kar je skienul prvi slovenski tabor v Ljutomeru, pri vladi Se večo veljavo, treba je, da se tudi v drugih »do venskih krajih zbere ljudstvo in okritosreno i 11 brez strahu izreče svoje želje. Zatoraj so pod tem vabilom podpisjui možje sklenoli Vas, drage rojake, sklicati na dan 6. septembra t. 1. v Žalec, da bi se tam pud milim tacbom pogovorili iti posvetovali, česa nam jc treba, da se nam bo zauaprcj bolje godilo, kakor do zdaj; da bi sc tam posvetovali in pogovarjali, kako bi sc rav noprav 11 ost našega slovenskega naroda, ktera nam je v §, 19 državnih osnovnih postav vnovič od pre-svitlega cesarja zagotovljena, dj,insko izpeljala. Pridite in pripeljite se, kolikor Vas je koli mogoče. Več ko je ljudstvu zbranega, več veljave imajo sklepi. Posebno pa vabimo in kličemo Vas, slovenske rojake savinske in škalske doline; vsaj eden naj pride iz vsake hiše in hišice, da Vas bo ua tavžente in tavžente, Kažite, da niste zaspani in da Vam jc mar za Vafce pravice. Na noge, slovenski možje I Pomagajmo si sami ! Oo si ne pomagamo sami, nam ne bo nihče pomagal na tem svetu. Zdramimo se! Delajmo! Zcdinimo sel Se enkrat Vam kličemo; Pridite iz vseh hiš, vseh v e 91, posebno iz celjskega gornogradskega, vranskcga, šoštaujskega, laškega, konjiškega, kozjanskega in štuarskega okraja! Pridite v nedeljo 6. septembra oh treh popoldne v žalski trg k slovenskemu taboru. Sledijo podpisi 53 rodoljubov. *-1 »rv— 1-■ Gospod ¡irsko stvari. Sadjereja. V, O o Itn I i muj 11. Pri okulirauju so prav varčno vzemc očice od žlahtne vcjicc iu se vrine med skorjo onega drevesa, ktero hočemo požlabtniti, sc (amn dobro zaveže, da priraste. Koristi okuliranja pa so sledeče : 1. Deblo, nn ktero so okuiira, se ne rani zlo iti zatoraj lože popolnomo zaceli. 'ž. Se ta način požlahtojenja lahko rabi prt vseh sa-dovnih drevesih in se dobijo naj zdravejša in naj dalje trpežna drevesa. 3. Breskvi, marelice in vsi pritlikovci se naj rajše oku-lirajo, ker skušnje učijo, da pri prvih dveh sc po okuhraoju ne cedi tako lahko smola iz njih, kakor Če se na kaki drugi način požlahtnijo. 4. Že po nekih dticvib lahko opaziS, ali se je požlaht-njenje prijelo ali ne, če ne, še sc prav soknato drevo lahko enkrat požlahtni. 5. Se to dela v toplem času, t, j. od počelka junija do sred septembra. (J. Ni potrebno drevesnega voska. 7. Ima tfjdi to prednost, da se hitro napravi, ker v tem izurjen vrtnar lahko požlahtni vsak dan na stotine dreves. Pri tem požlahtnjeuju so mora posebno paziti na to, da j e deblo popo! notna soknato, ker tedaj se lože Bkorja odi ušfii. Ce je pa suho vreme, se morajo drevesa prej dobro pomočiti. Okuliranje se naj lože prime, če sc dela zgodaj zjutra ah taki po toplem dežu in posebno, Čc se okulira na vcjice, ki so zrastle ono leto. O vročem popoldnevu in pri močnem vetru sc ne bi smel ti okulirati. Tudi ne pri dežu ali Luki po dežu, dokler še kapjje ua drevesih sedijo, se ne bi smelo okulirati; ker če voda pod skorjo dojde sc okuliranje ne prime. Ce taki po okuliranju nastopi velika vročina, sc mora oko varovati s tim, da so nad njim privežo malo listja; zatoraj tudi ni dobro, na oni strani vcjice okulirati, ktera je proti, poldnevu (jugu) obrnena, Ce je po dežu drevo nesnažno, se mora pred okuliranje in sesnažiti. Okulira se lahko dvakrat v letu, od početka junija do sred julija in od konca julija do sred septembra. Prvo sc imenuje oknliranjo na rastoče oko, drngo pa ua speče. Pri okulirauju na rastoče oko, še vrinjeno oko ono isto leto požene, vejico, ki vendar, posebno v mrzlih krajih, slabn ostane iu zatoraj po zimi lahko pozehe; zato se okuliranje as rastoče oko no priporoča. Pri okuliranju nn speče oko, šc sicer oko na divjaku priraste, ne požene vendar ono leto vejice, temoč spi do druge pomladi. Od debel, na kteia se celo pri zemlji okulira, so morajo 14 dni prej šolen visoko vcjice odrezati. Ravno pred okoliranjem pa se ne smejo vejice odrezati, ker potem sok ne moro krožiti. Če se kako drevo visoko požlahtni, se mora oko tako vri noti, da se napravi lepa korona. Ce jc divjak spoda kriv, se mora pod krivim mestom okulirati, da sc potem leno ravno drevesce dobi. Okuliranje se mora hitro delati, posebno pri koščieastem sadju, ker tukaj se oko hitro posuši. Okulirauje se začno pri onih drevesih, ktera naj prej sad prinesejo, p. pri č rešuj ah, aprikozah, b res k vi h, slivah, in pri koščičastem sada najprej pri onih drevesih, ktcrihaad dozori v polletju, za tim pri onih, kterih sad dozori v jeseni in proti zimi. Jahelka iu hruške so lahko okulirajo v staro in mlado skorjo, koščtčasto sadje pa samo v mlado skorjo. ---- ■ S T- r>ox>isi. 11. Ptuj». Govoril sem pred ne k te rimi tedni z nekim gospodom iz Bavarskega, kteri je tukaj potoval. Hodil je po Večib krajih s pod nega Stajarja in si vse na tanko ogledoval. Ko se nekaj Časa pogovarjava, me vpraša, ali stanujejo a M a ribo rs kom okrogu Nemci ali Slovenci. Od kod tako sodi, ga vprašani, in odgovori mi, ker sem povsodi našel napise ob cestah ua srejnskih tablah samo nemško. Razložim mu to zastavico in povem, da je to storilo le okrajno nra-dništvo brez ozira na narod, kteri je tam celo slovenski. To je vendar krivica mi odgovori iu me praša nadalje, ali so ljudske šole slovensko, ali se pisari v uradnijah v domačem je-%iku, k k'roga narod z as topi. Žalostno mu razložim naše ljudske šole, naše uradni je. V šolah namreč vse bolj po nemščini diši, več ur na teden se morajo v bogi otroci mučiti z nemško „Spraehlehre", večkrat stoji v t cd nem šolskem redit „deutseh lesen", kakor pa slovensko. Uradniki skoro vsi nemško pišejo, so celo, kteri hesede slovenske ne znajo. Ako hi prišel človek v uradnijo in bi tirjal, naj se mu slovensko pišo, ker le to on razumi, zarcuč) uradnik nad njim, da siromak treneče, kakor šiba na vodi, Nekoliko nie debelo na to pogleda bavarski gospod iu reče: To jc žalostno za slovenski narod. Tako je tedaj ravnopravnost v vaSi mimo se torej gesla, ktero je sam nas presv. cesar za svoje razglasil „z ne d i njenimi močmi" si pomagajmo ! Kar nas Slovencev živi še na zemlji, združimo se v eno celoto. (Živio I) . . . Ako ni nevarno, da se naša Avstrija na dva kosa deli, ne more se nam reči, da lii nevarno bilo, ako se združimo Slovenci v eno celoto! . . . Ako smo mi inočneji, močneje je naše cesarstvo, kajti mi smo za obstanek in raz vi tek mogočne Avstrije. Združimo se, ker smo bratje in sinovi ene matere!" (Živio I) . . . Tudi ta (d.) oddelek resolieij se z živahnimi klici s skušnjo nasprotnega glasovanja enoglasno sprejme. [Koikic priiiodnjiip.) ilo venci! V starodavnih časih so bili naši preddedje svoboden in sam svoj narod. Kedar je bilo treba posvetovati se o občinskih rečeh, zbirali so se pod milim nebom, v senci košatih Ji p so se mirno pogovarjali, izrekali brez strahu svoje želje in tako dosegi) po mirnem polu, kar so želeli in potrebovali. Prišli pa so žalostni časi za naš slovenski narod, propal jo v aiiiuost iu v sto in stoletnih stiskah skoro da ni popolnoma poginol. Zgubil je vse zaupanje do samega sebe, nosil potrpežljivo naloženo mu težko liro me in v neki za« pa* nosti iu malomarnosti si še ni upal misliti, kako hi si poboljšal svoj težavni stan in se rešil težkega jarma, ki ga je tiščal in žaltti Po lavžeut letih imamo zdaj spet postavno pravico zbirati se pod milim nebom iu se posvetovati o vseh stvareh, ktere se nam potrebne in imenitne zde; naše sklepe pa smemo naznajati vladi, da tudi oua pozve, česar mi Slovenci želimo. Že je bil tak «hod, prvi slovenski tabor, 9. avgusta t. 1- v Ljutomeru. Prišlo je k temu shodu več ko 8000 ljudi in izrekli so svoje želje iu misli zarad pravic, ktere gredo tudi našemu slovenskemu narodu. Da Ima pa to, kar je skleuol prvi slovenski tabor v Ljutomeru, pri vladi Se večo veljavo, treba je, da se tudi v dragih kIovenskih krajih zbere ljudstvo in okritosreno iu brez strahu izreče svoje želje. Zatoraj .so pod tem vabilom podjiisaui možje sklenoli Vas, drage rojake, sklicati na dan 6. septembra t. 1. v Žalec, da bi se tarn pod milim nebom pogovorili in posvetovali, česa nam jc treba, da se nam ho zauaprcj bolje godilo, kakor do zdaj; da bi sc tam posvetovali in pogovarjali, kako bi se rav nopravnost našega slovenskega naroda, ktera nam je v g, 19 državnih osnovnih postav vnovič od pre-svitlega cesarja zagotovljena, dj,insko izpeljala. Pridite iu prijteljiie se, kolikor Vas je koli mogoče. Več ko je ljudstvu zbranega, več veljave imajo sklepi. Posebno pa vabimo in kličemo Vas, slovenske rojake savinske in Škalske doline; vsaj eden naj pride iz vsake hiše in hišice, du Vas bo ua tavžente in tavžente, Kazite, da niste zaspani in da Vam jc mar za Vuše pravice. Na noge, slovenski možje I Pomagajmo si sami ! Co si ne pomagamo sami, nam ne bo nihče pomagal na tem svetu. Zdramimo se! Delajmo! Zcdinimo sel Se enkrat Vam kličemo; Pridite iz vseh hiš, vseh v e 91, posebno iz celjskega gornogradskega, Vranskega, šoštanjskega, laškega, konjiškega, kozjanskega in šmarskega okraja! Pridite v nedeljo 6. septembra ob treh popoldne v žalski trg k slovenskemu taboru. Sledijo podpisi 53 rodoljubov. --1 »rv— i-■ Gospod ¡irsko stvari. Sadjereja. V, O oUuliruiijii. Pri okulirauju se prav varčno vzemc očice od žlahtne vejice iu se vrine med skorjo onega drevesa, ktero hočemo požlablniti, sc tamn dobro zaveže, da priraste. Koristi okubranja pa so sledeče : 1. Deblo, na ktero se okulira, se ne rani zlo iti zatorej lože popolnomo zaceli. 2. Se ta način požlahtujenja lahko rabi prt vseh sa-dovnih drevesih In se dobijo naj zdravejša in naj dalje trpežna drevesa. 3. Breskvi, marelice in vsi pritlikovei se naj rajše oku-lirajo, ker skušnje učijo, ox>isi. 11. Ptuj». Govoril sem pred ne k te rimi tedni z nekim gospodom iz Bavarskega, kteri je tukaj potoval. Hodil je po večih krajih s pod nega Stajarja in si vse na tanko ogledoval. Ko se nekaj Časa pogovarjava, me vpraša, ali stanujejo a Mariborskem okrogu Nemci ali Slovenci, Od kod tako sodi, ga vprašam, in odgovori mi, ker sem povsodi našel napise ob ccstuh ua srejnskih tablah samo nemške. Razložim mu to zastavico in povem, da je to storilo le okrajno uradu ištvo brez ozira na narod, kteri je tam celo slovenski. To je vendar krivica mi odgovori iu me praša nadalje, ali so ljudske šole slovensko, ali se pisari v uradnijah v domačem jeziku, ktCTega narod z as topi. Žalostno mu razložim naše ljudske šole, naše nradnije. V šolah namreč vse bolj po nemščini diši, več ur na tedeu ae morajo v bogi otroci mučiti z nemško „Spraehlehre", večkrat stoji v lednem šolskem retiu „deutseh lesen", kakor pa slovensko. Uradniki skoro vsi nemško pišejo, so celo, kteri besede slovenske ne znajo, Ako bi prišel človek v uradnijo in bi tirjal, naj sc mu slovensko piše, ker le lo on razumi, zarenčt uradnik nad njim, da siromak treneče, kakor šiba na vodi, Nekoliko nio debelo na to pogleda bavarski gospod iu reče: To jo žalostno za slovenski narod. Tako je tedaj ravnopravuost v vaSi mimo se torej gesla, ktero je sam nas presv. cesar za h v oje razglasil „z zedinj enimi močmi" si pomagajmo ! Kar nas Slovencev živi še na zemlji, združimo se v eno celoto. (Živio 1) . . . Ako ni nevarno, da se naša Avstrija ua dva kosa deli, ne more se nam reči, da hi nevarno bilo, ako se združimo Slovenci v eno celoto! . . . Ako smo mi inočneji, močneje je naše cesarstvo, kajti (ni smo za obstanek i 11 raz vi tek mogočne Avstrije. Združimo se, ker smo bratje in sinovi ene maierc!" (Živio I) . . . Tudi ta (d.) oddelek rosolicij se z živahnimi klici s skušnjo nasprotnega glasovanja enoglasno sprejme. [Konec prihodnji,) ilo venci! V starodavnih časih so bili naši preddedje svoboden in sam svoj narod. Kedar jc bilo treba posvetovati se o občinskih rečeh, zbirali so se pod milim nebom, v senci košatih lip so se mirno pogovarjali, izrekali brez strahu svoje želje in tako dosegi) po mirnem potu, kar so želeli in potrebovali. Prišli pa so žalostni časi za naš slovenski narod, propal jo v aiižnost in v sto ju stoletnih stiskah skoro da ni popolnoma poginol. Zgubil je vse zaupanje do samega sebe, nosil potrpežljivo naloženo mu težko lire me in v neki za« pa* nosti in malomarnosti si še ni upal misliti, kako hi si poboljšal svoj težavni stan in sc rešil težkega jarma, ki gn je tiščal in žalil* Po lavžeut letih imamo zdaj spet postavno pravico zbirati se pod milim nebom iu se posvetovuti o vseh stvareh, ktere se nam potrebne in imenitne zde; naše sklepe pa smemo naznajati vladi, da tudi oua pozve, česar mi Slovenci želimo. Že je bil tak «hod, prvi slovenski tabor, 9. avgusta t. 1- v Ljutomeru. Prišlo je k temu shodu več ko 8000 ljudi in izrekli so svoje želje iu misli zarad pravic, ktere gredo tudi našemu slovenskemu narodu. Da Ima pa to, kar je sklenol prvi slovenski tabor v Ljutomeru, pri vladi Sc večo veljavo, treba je, da se tudi v drugih kIovenskih krajih zbere ljudstvo in okritosrčno iu brez strahu izreče svoje želje. Zatoraj so ped tem vabilom podpis.mi možje sklenoli Vas, drage rojake, sklicati na dan 6. septembra t. 1. v Žalec, da bi sc tam pod milim nebom pogovorili iti posvetovali, česa nam jc treba, da se nam ho zauaprcj bolje godilo, kakor do zdaj; da bi sc tam posvetovali in pogovarjali, kako bi se rav nopravnost našega slovenskega naroda, ktera nam je v g, 19 državnih osnovnih postav vnovič od pre-svitlega cesarja zagotovljena, dj,lusko izpeljala. Pridite in pripeljite se, kolikor Vas je koli mogoče. Več ko je Ijadstvu zbranega, več veljave imajo sklepi. Posebno pa vabimo in kličemo Vas, slovenske rojake savinske in škaJske doline; vsaj eden naj pride iz vsake hiše in hišice, da Vas ho ua tavžente in taviente, Kažite, da niste zaspani in da Vam jc mar za Vafce pravice. Na noge, slovenski možje I Pomagajmo si sami ! Ce si nc pomagamo sami, nam ne bo nihče pomagal na tem svetu. Zdramimo se! Delajmo! Zcdinimo sel Se enkrat Vam kličemo; Pridite iz vseh hiš, vseh ves], posebno iz celjskega gornogradskega, Vranskega, šoštanjakega, laškega, konjiškega, kozjanskega in šmarskega okraja! Pridite v nedeljo 6. septembra ob treh popoldne v žalski trg k slovenskemu taboru. Sledijo podpisi 53 rodoljubov. --1 »rv— 1-■ Gospod ¡irsko stvari, Sadjereja. V, O oUuliruiijii. Pri oknlirauju se prav varčno vzemc očice od žlahtne vejice iu se vrine med skorjo onega drevesa, ktero hočemo požlahlniti, sc (amn dobro zaveže, da priraste. Koristi oknbranja pa ho sledeče : 1. Deblo, na ktero se okulira, se ne rani zlo iti zatorej lože popolnomo zaceli. 2. Se ta način požlahtujenja lahko rabi prt vseh sa-dovnili drevesih iu se dobijo naj zdravejšu in naj dalje trpežna drevesa. 3. Breskvi, marelice in vsi pritlikovci se naj rajše oku-lirajo, ker skušnje učijo, da pri prvih dveh ae po okuliranju ne cedi tako lahko smola iz njih, kakor Če sc na kaki drugi način požlahtnijo. 4- Že po nekih dnevih lahko opaziS, ali se je požlaht-njenje prijelo ali ne, če ne, še sc prav soknato drevo lahko enkrat požlahtni. 5. Se to dela v toplem času, t, j. od počelka junija do sred septembra, (J. Ni potrebno drevesnega voska. 7. Ima tfjdi to prednost, da se hitro napravi, ker v tem izurjen vrtnar lahko požlahtni vsak dan na stotine dreves. Pri tem požlahtnjcuju so mora posebno paziti na to, da je deblo po po! notna soku it to, ker tedaj se lože Bkorja odi ušfii. Ce je pa suho vreme, se morajo drevesa prej dobro pomočiti. Okuliranje se naj lože prime, če sc dela zgodaj zjntra ali taki po toplem dežu iu posebno, Če se okulira na vcjice, ki so zrastle ono leto. O vročem popoldnevu in pri močnem vetru sc ne bi smelo oknlirati. Tudi nc pri dežu ali taki po dežu, dokler še kaplje ua drevesih sedijo, se nc bi smelo okulirati; ker če voda pod skorjo dojde se okuliranje ne prime. Ce taki po okuliranju nastopi velika vročina, sc mora oko varovati s tim, da so nad njim privežo malo listja; zatoraj tudi ni dobro, na oni strani vejiue okuliratl, ktera je proti, poldnevu (jugu) obrnena, Ce je po dežu drevo nesnažna, se mora pred okuliranje in sesnažiti, Okulira se lahko dvakrat v letu, od početka junija do sred julija in od kotica julija do sred septembra. Prvo se imenuje oknliranje na rastoče oko, drugo pa ua speče. Pri okuliranju na rastoče oko, še vrinjeno oko ono isto leto požene, vejico, ki vendar, posebno v mrzlih krajih, slaba ostane iu zatoraj po zimi lahko pozebc; zato bo okuliranje na rastoče oko no priporoča. Pri okuliranju nn speče oko, še sicer oko na divjaku priraste, ne požene vendar ono leto vejice, temeč spi do druge pomladi. Od debel, na kteia se celo pri zemlji okulira, so morajo 14 dni prej šolen visoko vcjice odrezati. Ravno pred okoliranjem pa se ne smejo vejice odrezati, ker potem sok ne more krožiti. Če sc kako drevo visoko požlahtni, se mora oko tako vri noti, da se napravi lepa korona. Če je divjak spoda kriv, se mora pod krivim mestom okulira ti, d» se potem lepo ravno drevesce dobi. Oknliranje se mora hitro delati, posebno pri koščieastem sadju, ker lukaj se oko hitro posuši. Okuliranje se začno pri onih drevesih, ktera naj prej sad prinesejo, p. pri č rešuj ah, aprikozah, h res k vi h, slivah, in pri koščičastem sadu najprej pri onih drevesih, ktcrihaad dozori v polletju, za tim pri onih, kterih sad dozori v jeseni in proti zimi. Jahelka iu hruške se lahko okulirajo v staro iu mlado skorjo, koščtčasto sadje pa samo v mlado skorjo. ---- ■ S ,- r>ox>isi. 11. Ptuj». Govoril sem pred ne k te rimi tedni z nekim gospodom iz Bavarskega, kteri je tukaj potoval. Hodil je po večih krajih s pod nega Stajarja in si vse na tanko ogledoval. Ko se nekaj Časa pogovarjava, me vpraša, ali stanujejo a Mariborskem okrogu Nemci ali Slovenci. Od kod tako sodi, ga vprašam, in odgovori mi, ker sem povsodi našel napise oh ccstuh ua srejnskih tablah samo nemške. Razložim mu to zastavico in povem, da je to storilo le okrajno uradu iiitvo brez ozira na narod, kteri je tam celo slovenski. To je vendar krivica mi odgovori in me praša uadalje, ali so ljudske šole slovensko, ali se pisari v nradnijah v domačem jeziku, ktCTega narod z as topi. Žalostno mu razložim naše ljudske šole, naše nradnije V šolah namreč vse bolj po nemščini diši, več ur na teden se morajo v bogi otroci mučiti z nemško „Spraehlehre", večkrat stoji v tednem šolskem redu „deutseh lesen", kakor pa slovensko. Uradniki skoro vsi nemško pišejo, so celo, kteri besede slovenske ne znajo, Ako bi prišel človek v uradnijo in bi tirjal, naj se mu slovensko pišo, ker le to on razumi, zarenčt uradnik nad njim, da siromak trepeče, kakor šiba na vodi, Nekoliko nio debelo na to pogleda bavarski gospod iu reče: To je žalostno za slovenski narod. Tako jc tedaj ravnopravnost v vaSi mimo se torej gesla, ktero je sam nas presv. ces n r za svoje razglasil „z zedinjenimi močmi" si pomagajmo ! Kar nas Slovencev živi še na zemlji, združimo se v eno celoto. (Živio 1) . . . Ako ni nevarno, da se naša Avstrija na dva kosa deli, ne more se nam reči, da hi nevarno bilo, ako se združimo Slovenci v eno celoto! . . . Ako ftmo mi inoeneji, močneje je naše cesarstvo, kajti mi smo za obstanek iu raz vi tek mogočne Avstrijo. Združimo se, ker smo bratje in sinovi eue matere!" (ŽivioI) . . . Tudi ta (d.) oddelek resolieij se z živahnimi klici s skušnjo nasprotnega glasovanja enoglasno sprejme. [Koikic prihočtnjii.) ilo venci! V starodavnih časih so bili naši preddedje svoboden in sam svoj narod. Kedar je bilo treba posvetovati se o občinskih rečeh, zbirali so se pod milim nebom, v senci košatih Ji p so se mirno pogovarjali, izrekali brez strahu svoje želje in tako dosegi) po mirnem potu, kar so želeli iu potrebovali. Prišli pa so žalostni časi za naš slovenski narod, propal je v aiižuost iu v sto iu stoletnih stiskah skoro da ni popolnoma pogine!. Zgubil je vse zaupanje do samega sebe, nosil potrpežljivo naloženo mu težko liro me in v neki zaspanosti in malomarnosti si šc ni upal misliti, kako bi si poboljšal svoj težami stan in se rešil težkega jarma, ki ga je tiščal in žulil. Po tavžeut letih imamo zdaj spet postavno pravico zbirati so pod milim nebom iu se posvetovati o vseh stvareh, ktere se nam potrebne in imenitne zde; naše sklepe pa smemo naznajati vladi, da tudi oua p o zve, česar mi Slovenci želimo. Ze je bil tak «hod, prvi slovenski tabor, 9. avgusta t, 1. v Ljutomeru. Prišlo je k temu shodu več ko 8000 ljudi in izrekli so svoje željo iu misli zarad pravic, ktere gredo tudi našemu slovenskemu narodu. Da trna pa to, kar je skienol prvi slovenski tabor v Ljutomeru, pri vladi Se večo veljavo, treba je, da se tudi v dragih »dovenskih krajih zbere ljudstvo in okritosrčno iu brez strahu izreče svoje želje. Zatoraj .so pod lom vabilom podpisani možje sklenoli Vas, drage rojake, sklicati na dau septembra t. 1. v Žalec, da bi se tam pod milim nebom pogovorili iti posvetovali, česa nam je treba, da se nam bo zauaprcj bolje godilo, kakor do zdaj; da bi sc tam posvetovali in pogovarjali, kako bi se rav nopravnost našega slovenskega naroda, ktera nam je v g, 19 državnih osnovnih postav vnovič od pre-svitlega ccsarja zagotovljena, dj,lusko izpeljala. Pridite in pripeljite se, kolikor Vas je koli mogoče. Več ko je ljudstvu zbraucga, več veljave hmijo sklepi. Posebno pa vabimo in kličemo Vas, slovenske rojake savinske in škalske doline; vsaj eden naj pride iz vsake hiše in hišice, da Va* bo na tavžente in tavžeute, Kaži ¡o, da niste zaspani in da Vam jc mar za Vufee pravice. Na noge, slovenski možje I Pomagajmo si sami ! Oo si ne pomagamo sami, nam ne bo nihče pomagal na tem svetu. Zdramimo se! Delajmo! Zcdinimo sel Se enkrat Vam kličemo; Pridite iz vseh hiš, vseh vem, posebno iz celjskega gornogradskega, Vranskega, šoštanjskega, laškega, konjiškega, kozjanskega in šmarskega okraja! Pridite v nedeljo 6. septembra ob treh popoldne v žalski trg k slovenskemu taboru. Sledijo podpisi 53 rodoljuhov. .-1 »rv— i-■ Gospod ¡irsko stvari. Sadjereja. V, O o Itn I i muj n. Pri okolirauju se prav varčuo vzemc očice od žlahtne vejice iu se vrine med skorjo onega drevesa, ktero hočemo požlablniti, sc tamo dobro zaveže, da priraste. Koristi okuliranja pa so sledeče : 1. Deblo, na ktero se okulira, se ne rani zlo in zatorej lože popolnomo zaceli. 'ž. Se ta način požlahtojenja lahko rabi prt vseh sa-dovnib drevesih in se dobijo naj zdravejša in naj dalje trpežna drevesa. 3. Breskvi, marelice In vsi pritlikovei se naj rajše oku-lirajo, ker skušnje učijo, da pri prvih dveh se po okuliraoju ne cedi tako lahko smola iz njih, kakor Če sc na kaki drugi način požlahtnijo. 4- Že po nekih dnevih lahko opaziš, ali se je požlaht-njenje prijelo ali ne, če ne, še se prav soknato drevo lahko enkrat požlahtni. 5. Se to dela v toplem času, t, j. od počelka junija do sred septembra. (J. Ni potrebno drevesnega voska. 7. Ima todi to prednost, da se hitro napravi, ker v tem izurjen vrtnar lahko požlahtni vsak dan na stotiue dreves. Pri tem požlahtnjeiiju so mora posebno paziti na to, da j e deblo pojto! notna soknato, ker tedaj se lože Bkorja odi ušfii. Ce je pa sttlio vreme, se morajo drevesa prej dobro pomočiti. Okuliranje se naj lože prime, če sc dela zgodaj zjutra ah taki po toplota dežu iu posebno, Če se okulira na vejice, ki so zrastle ono leto. O vročem popoldnevu in pri močnem vetru sc ne bi smelo okulirati. Tudi ne pri dežu ali taki po dežu, dokler še kaplje na drevesih sedijo, se ne bi smelo okulirati; ker če voda pod skorjo dojde se okuliranje ne prime. Ce taki po okuliraoju nastopi velika vročina, sc mora oko varovati s tim, da so nad njim privežo malo listja; za> toraj tudi ni dobro, na oni strani vejiee okulirati, ktera je proti, poldnevu (jugu) obrneua, Ce je po dežu drevo nesnažno, se mora pred okuliranje in sesnažiti, Okulira ae lahko dvakrat v letu, od početka junija do sred julija in od konca julija do sred septembra. Prvo se imenuje okuliranje na rastoče oko, drugo pa mi speče. Pri okulimuju na rastoče oko, še vrinjeno oko ono isto leto požene, vejico, ki vendar, posebno v mrzlih krajih, slahn ostane iu zutoraj po zimi lahko pozebe; zato se okuliranje na rastoče oko ne priporoča. Pri okuliranju nn spe-ec olco, še sicer oko na divjaku priraste, ne požene vendar ono leto vejice, temeč spi do druge pomladi. Od debel, na kteia se celo pri zemlji okulira, bo morajo 14 dni prej Solen visoko vejice odrezati. Ravno pred okoliranjem pa se nc smejo vejice odrezati, ker potem sok ne more krožiti. Če sc kako drevo visoko požlahtni, se mora oko tako vri noti, da se napravi lepa korona. Ce jc divjak spoda kriv, se mora pod krivim mestom okulirati, da sc potem lepo ravno drevesce dobi. Okuliranje se mora hitro delati, posebno pri koščieastem sadju, ker tukaj se oko hitro posuši. Okuliranje se začne pri onih drevesih, ktera naj prej sad prinesejo, p. pri črešuj ali, a p a ko za h, b res k vi h, slivah, in pri koščičastem sada najprej pri onih drevesih, ktcrihsad dozori v polletju, za tim pri onih, kterih sad dozori v jeseni in proti zimi. Jabelka iu hruške se lahko okulirajo v staro in mlado skorjo, koščtčasto sadje pa samo v mlado skorjo. ---- ■ S T- r>ox>isi. 11. P i n J ». Govoril sem pred ne k te rimi tedni z nekim gospodom iz Bavarskega, kteri je tukaj potoval. Hodil je po večih krajih s pod nega Stajarja in si vse na tanko ogledoval. Ko se nekaj Časa pogovarjava, me vpraša, ali stanujejo a M a ribo rs kom okrogu Nemci ali Slovenci. Od kod tako sodi, ga vprašam, in odgovori mi, ker sem povsodi našel napise ob cestah ua srejnskih tablah samo nemške. Razložim mu to zastavico in povem, da je to storilo le okrajno nra-dništvo brez ozira na narod, kteri je tam celo slovenski. To je vendar krivica mi odgovori in me praša uadalje, ali so ljudske šole slovensko, ali se pisari v uradnijah v domačem jeziku, ktCTega narod zastopi. Žalostno mu razložim naše ljudske šole, naše uradnijc. V šolah namreč vse bolj po nemščini diši, več ur na tedeu se morajo v bogi otroci mučiti z nemško „Sproehlehre", večkrat stoji v tednem šolskem redu „deutseh lesen", kakor pa slovensko. Uradniki skoro vsi nemško pišejo, so celo, kteri besede slovenske ne znajo. Ako hi prišel človek v uradnijo in bi tirjal, naj se mu slovensko piše, ker le to on razumi, zarenčt uradnik nad njim, da siromak treneče, kakor šiba na vodi, Nekoliko me debelo na to pogleda bavarski gospod iu reče: To je žalostno za slovenski narod. Tako jc tedaj ravnopravnost v vaši Avstriji, tako se spoštujejo pravice naroda. Vse to pa ,,„, kakor sem bral, hvalijo časniki.J (Hitro sem vode), ktere časnike gospod here.)_ ^To ni samo žalostno", govori dalje gospod „ampak Celo krivica se godi, ako se jegov matorni jezik tako zauemnrja, ako povsodi sliši o postavah, ktere mu zagotovijo, da ima on ravno tiste pravice, kakor vsi drugi narodi v državi, kakor Nemci, Mngjari itd, o kteri h se zdaj toliko govori. Velika je gotovo potrpežljivost Slovencev, da še svoje otroke v take šoje pošiljajo, v kterlh so v ptujem jeziku uči i kako je prava omika potem mogočni Kaj hi Je Duuajeani rekli, ako hi se v njihovih ljudskih šolah začelo slovansko predunlati in učili. Omiiujem pa tudi gospode uradnike, kteri se štejejo med omikano, učene državljane., pa ne poznajo, da to ni naravno ljudem v tujem jeziku pi-Bati, kterega ne razumijo, po takem hi se tudi luhko v Avstriji, kitajsko pisalo, bi ravno tisto bdo. Omiiujem pa tudi tiste, kteri so postavo dali, ker imajo tako malo veljavo pri podložnih uradnikih, do celo postav ne spolutijejo, ampak celo drugače ravnajo- Pri nas na Bavarskem bi je kmalu naučili. To je žalostno za vlado iu narode, to ni ravuoprav-nost, ampak nadvlada jednega naroda nad drugi oiu, Tako je sodil pošteni Ncmec. Zapomnite si to vsi odpadniki, vsi uemškatarji! Iz ltlbiiice. £e častiti dopisnik od sv. Jakoba v slov. goricah je nekoliko naznanil v „Slov. Gospodarju1* šiv. 14, t. i. kako je mamberški okrajni urad občinam Janževvrh-Al lica, sv. Anton iu sv. Primož na slovensko vlogo za slovenske dopise in postave odgovoril. Naj tukaj nekoliko več iz te odloke povem. Okrajni urad pravi: „da Sc ni dovoljeno, da bi Slovani v slovenskem jeziku vloge napravi ju] i iu vladi predložiti smeli, da jc ravnopravnost sicer v uradu, soli in crkvi postavno izrečena; pa še vendar ni določeno v kteri jezikovi obliki se smejo vloge in odloke dajati, ali hro-vaški — krajnski — ali jugoslovanski; jezik za splošno pisanje ni dosti izobražen, in se v uradu in šoli ne more priznati". Kako potrebno jc tudi uradnikom slovenske časnike čitali, se vidi iz te odloke, ko hi bil le povrhoma našo slovenske časnike bral pisatelj le odloke, gotovo bi vedel, da imamo vsi Slovenci le edino en slovenski jezik, Namesto da bi nam ua prošnjo slovenske postave poslal, se pa naslanja na druge občine, ki za nemške postave prosijo. Hudi bi pa vendar vedeli ali se res za telo slovensko št irski ■ ne tiskajo slovenske postave? če se'i kako se bi moglo dobiti? Glede na to, kako uradniki z u asi m i naj svetejšimi pravicami ravnajo; so nas pač zlo razveselile odloČile v slovenskem taboru v Ljutomeru. Podal sem so s vrlim domorodcem Janez Ozvaldom na prvi slovenski tabor v Ljutomer, iu morem tukaj očitno spoznati, da se takega navdušenja za našo stvar poprej nisva uadjala. Zatoraj slava vsem domorodcem 1 Upam, da se bomo skoraj na drugem slovenskem taboru spet sošli! L. D. V i n š e k o v. 11. Itera. Slavno e. k. tu i niste rs tva kmetijstva jo osnovalo s miuiBterstvom nka poduk umnega kmetovanja i. poljedeljstva za nčitelje v Beeu, ter odločilo šest tednov i poklicalo 200 učiteljev iz kronovin cesarstva. 13. avgusta o li. uri se snidejo učitelji v krasni i velikanski dvorani kmetijske družbe spodnonvstrijanske. 0 ¿1 stopi slavna gospoda minister grof Potočki, Dr. Herbst, opat Helfersdorfer T dvorano. Prvi pozdravi opat Helfersdorfer zbrane učitelje a krepkim govorom pravega keršan^kega crkveuega duha ter poziva: Olovek dela, Bog pa je, ki da svoj blagoslov. Potem razloži minister grof Pntocki namen fiesttcdncga učiteljskega poduka, minister dr. Herbst razloži kako ravno šole zastran umnega kmetovanja z naj boljšim vspebom napredovati, zamorejo. Dr. Lorenc kmetijskega mini sterstvn tajnik naznani red poduka i imenuje slavne učitelje, koji bodo voditelji. Zalivalo za osnovanje poduka učiteljev izgovori v imenu vsi h nasočih ravnatelj mariborskega učiteljskega pripravništva. Za njim se zalivali prav krepko neki tirolski učitelj. — Učitelji so razdeljeni v tri razrede. V prvem so učitelji kmetijstva, učiteljskih pripravništev i uči-tc(ji realk; v drugem so glavnih šol učitelji; v tretjem učitelji deielniU trivialnih šol. Prednašajose razni oddelki kmetijstva, naravoslovje, kemija vsak den od 8.—12. ure, popoldan so pogovori o prednasanih raznih predmetih i učitelji obiskujejo razne posestvi ne, kjer praktično vidijo umno kmetovanje. Iz lavantinske školijc so po visokem škotijstvu pozvani k temu poduku: Janežič ravnatelj učiteljskega priprav- Politični ogled. Iz štajarskega deželnega zbora. 22. t. m. se je odprl Staj. dež, zbor s tim, da je ob 10. uri bila slovesna maša, ktero je bral dr. Karinian nieber, opat admouski v viteški sobani. Škofa nista bila nasoea, ker še birmata. Ob ¿11 uri je g. dcieJui glavar grof Gleiapah, ko predsednik stopil na svoje mesto ni si je naprosil gg. poslanca dr. Grafa in Pevrera za pero vodji. V svojem precej dolgem govoru je posebno povdarjal nove ptmtave, ki so zvezane z deželno postavodnjn, dalje postavo o gnanstvii (Šubul. Omenil jo izdelovanje Rudolfove železnico na Stajarskem ki je nekoliko žc tako daleko napravljena, da se bodo odprla še to jesen. Glede na rudarsko državno posestvo v Eiaeuercu, ki se hode prodalo, je deželni glavar rekel, da se ne boji toliko, kakor nokteri, ki mislijo da bo novo društvo (culo so je, da je hotelo neko angleškn društvo Eisoocrc kupiti) napravilo nevarno samotržje v deželi ; po njogovih misli bi mogla založna glavnica tega društva (kakih L'0 mi [j ono v gld.) deželi marsikaj pomagati, veče samotržje tudi ni mogoče, kakor je bilo dozdanje. Nevarnost za deželo bi le bila, Če hi sc po prodaji gnzdje izrekali; temu pa xe v pogoju lahko vokom pride. Govorit je tudi o delavnosti deželnega odbora In posebno omenil novo delavnico, ra-širjeni vrt pri splošni bolnišnici, kmetijsko šolo v Kroltcu-dorfet pri Gradcu, popravo norišnice, olejišanje deželno hiše. — K slednjemu je klical slavo cesarju, kar so storili tudi poslanci. C. kr. namestnik baron Meezerj pozdravi deželne. poslance in pravi, da mora deželni zbor s časom d jhro gospod j i riti, ker bo se zborovalo le krstili čas- Vlada bode svoje dolžnosti deželi nasproti na tanko i a vestno spol no vala. Po tem izroči vladinc predloge: osnovo postave, po kteri naj neha politično doz volj enje k zakonu; osnovo postave v zadevah volilnega prava, o premem bob srenj ske postave po deželi in mestih Gradcu, Mariboru in Celju, o okrajnih cestah, realnih šolah, o nebanju kuratorije na Johaneumu in o šolskim nadzoruištvu. Deželni glavar napove prihodnjo sojo na ponedeljek 24. t- m. iu naznani i) toček, ki dojdejo na dnevni red, potem konča sejo. % seja 24. t. m. Naj prej se prečita zapisnik prvo seje. Deželni glavar oznani, da je dr. Schloflcr predložil, naj sc odpošlje zalivaluica do cesarja za državno osnovno in verne postave in da je 33 poslancev že ta predlog p odpisalo. Predlog sc odkaže opravno-rednemn izdelovanju, Na dnevni red dojdo naj prej predlog g. posl. Pleifler» zaslran prodaje Kisenerca in odstranjenja g. 41 deželnega reda. Prvi predlog je g. PfeiiTer nazaj vzel( drugega je vendar zagovarjal - predlog se vendar celo nt podpiral. G. Stremcver je za tim v Imenu deželnega odbora spo-ročeval o 6 novih volitvih, ktere je odbor vse kakor veljavno priporočal. — Ker se je vendar pri volit vi g. dr. Heschela m dr. Schmtdta, mnogo napak storilo predloži G, Schreiner naj se te dve voli Ivi posebnemu odboru od pet članov izročite, ki ju naj pretrese in pri prihodnji seji o njima sporo-čujc. Predlog se prime. G. Stremeyer po tem sporoča o dr, Domikuševi volitvi in navede več vzrokov, zastran kterib jo je odbor za uo-veljavno pripoznal. Tudi ta volitev se izroči onemu istemu odboru, kakor prvi dve, Volila sta se po lini dr- Baier iu dr, Nekerman za pe-rovodji. — Za poverjevavce zo izvoljeni dr. BaltI. g. Attems, dr. Mihci, Puucr. V odbor, ki ima prošnjo pregledati in o njih sporočevati so voljeni gg. Frank, Neupaucr, Waniscb, llcschel in Conrad. — V odbor, ki ima pregledati voiitva so došli gg. Schreincr, Altuiau, Schlolfer, Vošujak, Frank. V finančni odbor so voljeni gg. Al t man, Baicr, Graf, Feyrer, Kaiscrfeld, Tunner, Lipo! d, Lohninger, Sebi ogel, Schloffer, Schreiner, Sya. V odbor, ki ima v ravnanje stvari, ki so tičejo odveze zeni|jiŠč so voljeni: gg Conrad, Kriliuber, Pauer, Neupauer in BaltI. — V odbor zit pregledovanje računa deželnega odbora so do Si i: gg. Razlag, Mullev, Tuiiuer, Auer-sperg, Feyrer, Nekerman, Plnnkcnsteiuer, Schreiner. — V odbor, ki ima uravnavo stvari, ki se tičejo okrajnega zastopništva in srenj so voljeni: gg. Baicr, Heschel, Frank, Kaisertcld, Seholz, Laiubcrg. Pairbuber, Rak, Itcehbauer, Scidl, \Vaniseh, Lipold in Braudstetter. Kanec seje j na 2. prihodnja seja je v četrtek. Na duevem redu se deželuj predlogi in sporočila deželnega odbora, V Češki do žel ni zbor so 22. t. m. narodni poslanci poslali protest, kterega jih je podpisalo 81 in niso došli v zbor. Veliki deželni maršal knjez Auersperg je bil na koncu svojega govora tako moten, daje rekel „Ž i vi o cesar J o ž ei' prvi!" V L j abl j a nek em deželnem zbora je Wnrzbab nagovoril poslance v nemškem jeziku, deželni poglavar Con rad pa v nemškem in slovenskem. V Brnu 22. t. m. lederalisti in škofi niso došll v deželni zbor, in se je zatoraj zbor moral odpustiti za ta dan V p o 1 s k e m deželnem zboru je 22. t. m. poslanec Zyblikiewici predložil, da se naj z nova pregleda ustava in ta predlog je narodni odbor sprijel. Smolka pa je predložil, naj se lanski sklep, da se naj pošljejo poslanci v državni zbor, zdaj zavrže, in naj se državni poslunei svojega poslanstva odpovejo. Ta predlog se vendar ni podpiral, in ua to seje poslance Krzccznnovviecz taki poslanstva odpovedal. V InVbruku so v deželnem iborn predlogi liberalne stranke podli. Iz Hrvaške se piše, da so narodna stranka z uniontsli ne bo mogla pogoditi. \ov i (■ ar. G. septembra t. I. bo v Žalen pol ure od Celja v lepi savinski dolini drugi slovenski tabor. Tndi k temu taboru se pričakuje prav m nogo ljudi ne samo iz slovenskega Štajarja temoč tndi iz Ljubljane in Zagreba. Namen taboro-vapju pa bo tudi tukaj on isti kakor v Ljutomera. Cuje se, da je vlada že tabor dovolila. Pri tem taboru menijo govoriti gg. Ivan Žuža, dr. Ploj, dr. Itazlag, LipoM, dr, Sniee, dr. Zamik, Raič in dr. Vošujak. Tudi iz Goriškega in Primorske se čuje. da se delajo pripravo zaJUbore, Kaj pa dela Kranjska?! — Na češkem je pogorelo mesto Uudojevice. Pošla, okrajna sodnija in 50 hiš je zgorelo. Pravi se, da je mesto navlašč zažgano. V Nadijkoveu so čeBki dijaki hoteli napraviti zabaven shod, vložili so zato, kakor naša postava tirja, prošnjo za dovoljenje, shod vendar ni bil dovoljen. 15. septembra t. 1, bode v Ljubljaui prvi občni zbor vseh ljudskih učiteljev na Krajnskctn v mestni dvorani- Kazgovar-jalo so bode: 1. Kaj je pomanjkljivega pri naših ljudskih šolah in česa živo potreba jemo? 2. Kako bi se v ljudski šoli z drugimi nauki združeno pospeševalo umno, narodno gospodarstvo. 3. Kako bi se stalno zboljšale slabe okolščine o učiteljski plači? K temu zboru vabi vse učitelje osnovalni odbor v Ljubljani. Pretekli teden jo papež obiskal svoje vojake v taboru, Vojaki so ga sprejeli z veliko navdušenostjo. Pravi še, da Rusija pošilja mnogo rainega orodja na doljno Donavo. Tamo se tedaj nekaj kuha. Od vseh stranih še mirom prihajajo jednako budi glasi, da so namreč gosenice zelje (kapus) vse pojele; vei dozdaj priporočeni in rabljeni po moč k t s oper ta mrčes niso celo nič pomagali. Iz Fioreuce se sicer spet piše, da je gotov po-moček proti goscnicam tu le, če bo 1 luni prostega petroleja v pintov vode vlijc, dobro zmeša in s to vodo zjntra in in zvečer s škropilnico zelje škropi. G. M. Herman, naš občno stavljen in od vseh ljubljen deželni poslanec je prestavljen v celo nemški Hartbcrg. Kaj bi rekli o tem? — G. Herman, ki je popolnoma zmožen slovenskega jezika v besedi in pisavi jc prestavljen v nemški kraj, uradniki pa, ki slovenščine celo ne znajo so poslani v celo slovenske kraje (g. Juri Wagner v Konjice, g. Julij Kintzl v Laški trg), kako bo su tedaj i/.vrševal g, IU V Kar se tiče našega dragega g. Hermana, obžalujemo sicer iz vsega srca, da odide od nas, prepričani smo vendar popolnoma, da še on ostane nadalje celo naš, kakor tudi mi j e g a n e b o m o nikdar pozabili. Na ljubljanski realki se je podelila služba učitelju, ki celo nič slovenski ne razume. AH ho se v Ljubljani llJ tako izvrševal? Petek res nesrečen dan. V petek t. j. 14. avgusta se je t Sesani (blizo Nabrezine, kjer kopljejo kamenje za zasipanje morja v Trstu), zgodila strašna nesreča: Nekega kmeta, ki je prehitro na razstreljeno mesto šel fpodžgali so bili mino), da bi med kamenjem raznesene koretiike posekanih debel pobiral, zaduSi sapa (gaza) iz votline puhteča; 4 francoski delavci mu tečejo na pomoč, ali tudi oni poka-pijejo. Kmetje prišel pozuej, k sebi, oni -t pa so mrtvi, Tisti dan seje tudi v Trstu pri vsipanju kamenja v morje vto-pilo četvero ljudi. V Puntigamovi privami pri Gradcu sta pred kratkim prid-govala, novo katolško vero znani Neme® Konge in Duuajčan Forster, Zadnji je med drugimi tudi rekel: „Iti imamo zdaj ustavnega cesarja, čemu bi imeli absolutističnega papeža", in piva pijani poslušavci so ploskali tem besedam, da so se skorej vsi oglnšili. — Kaj dan danas ne bo vse mogoče! - Iz Kala se piše, da se v taniošnem gozdu med Lomom, Kalom in Lok ovce m že celo polletje vlačijo trije vol ki, ki so prej ko no došli iz Trnovskega gozda in ki so že mnogo ovac, krav, volov in konjev zadavili in zatoraj mnogo k vara napravili tamošnioi prebivalcem. Začeli so se že celo MŠam bližati, če re bo pomoči ne bo več človek v lastni hiši svoboden. — Tamo bi bilo ted^j bolj potrebno, da bi se sošli strelci, kakor na Danajn. — Hes je sicer, da tamo ui tohko piva, kakor na Dunaju! — Zn obisk.ovavoe slovenskega tabora v Žavca pri Celju je cena vožnje po železnici iz Zagreba, Ormtiža. Maribora, Ptuja, Poličan, Zidati mosta tn Ljubljane za polovico znižana; in sicer za vožnjo v Celje za 5. iti 6. septembra iz Celja nazaj pa za 6. 7. 8. septembra t. 1. Trzua cena pretekli teden. Piumce vntfnii {dnronka) . m „ Jiiomenn , othh k TurSief (kuruse) vu^im Ajd® D Prosa „ Krompirja „ Govedine funt Toleliue „ Svinjetine ¿mve l'um Drv SO" trdih aei.eni .Kklter* „ SU" mehkih „ . 18" "j . . i* i j * * Ugleijn i * trdega les* vagan „ » metkiiga „ „ Sena teul S Umu cent v iopab n ,, za eteljo Simone (Apeh») cent, Jajcu, pet ,'Q . * Cesarski zlat velja 5 fl. 44 kr. a. v. Azijo srebra 112-50-\nroflno drž. posojilo 62.70, Loterijue srečke. V Trstu 19, avgusta IbG8: 10 4:* 4« Prihodnjo ereikimja je 2, iSplamTarn 1466. 3» 3» Dobro izurjen ekonom, ki je oženjen in slovensko dobro govori, doln službo pri lavan t luškem k u j c z o š k o fi j s t v u v Mariboru z začetkom leta 1869. Več o tem se zve pri imenovanem knjezošty>lijslva. V najem se daje mila, žaga, pekarjja in nekoliko zemljišča. Pogoj se poz ve pri lastnika Jožetu Prilšeku v linkovici pri Grižah. Izdntdj, Eoložnik in odgcvoni vre dni k Ur. Miillja E*» ilog. Ti e k ar Kdaard Janili t Msiribitru. Kaisertcld, Seholz, Lambcrg. Pairhuber, Rak, Rcehbaner, Scidl, \Vaniseh, Lipold in Braudstetter. Kanec seje j na 2. prihodnja seja jc v četrtek. Na dnevem redna« deželuj predlogi in sporočila deželnega odbora, V Češki deželni zbor so 22. t. m. narodni poslanci poslali protest, kterega jib je podpisalo 81 in niso došli v zbor. Veliki deželni maršal knjes Auersperg je bil na koncu hvo j ega govora tako zmoten, daje rekel „Ž i vi o cesar J o ž el prvi!" V L j nbl j a nek etn deželnem zbora jc Wnrzbab nagovoril poslance v nemškem jeziku, deželni poglavar Con rad pa v nemškem in slovenskem. V Brnu 22. t. m. lederalisti In škofi niso doSli v deželni zbor, in se je zatoraj zbor moral odpustiti za ta dan V p o 1 s k e m deželnem zboru je 22. t. m. poslance Zybliklewicz predložil, da se naj z nova pregleda UBtava in ta predlog je narodni odbor sprijel. Smolka pa je predložil, naj se lanski sklep, da se naj pošljejo poslanci v državni zbor, zdaj zavrže, in naj se državni poslanci svojega poslanstva odpovejo. Ta predlog se vendar ni podpiral, in ua to seje poslane? Krzccznnowiecz taki poslanstva odpovedal. V Insbruku so v deželnem zbora predlogi liberalne stranke padli. Iz llrvaške se piše, da so narodna stranka z unionisli ne bo mogla pogoditi. \ov i (■ ar. G. septeuibra t. I. bo v Žalen pol ure od Celja v lepi saviuski dolini drugi slovenski tabor. Tudi k temu taboru se pričakuje prav rnuogo ljudi ne samo iz slovenskega Štajarja temoč tudi iz Ljubljane in Zagreba. Namen taboro-vatnu pa bo tudi tuknj on isti kakor v Ljutomera. C nje se, da je vlada že tabor dovolila. Pri tem taboru menijo govoriti gg, Ivan Žuža, dr. Ploj, dr. Razlag, Lipold, dr. Smce, dr. /nrnik, Raič in dr. Vošujak. Tudi iz Goriškega in Primorske se čuje. da se delajo priprave zaJUbore, Kaj pa dela Kranjska?! — Na Ccskem je pogorelo mesto Uudejevice. PoŠta, okrajna sodnija in 50 hiš je zgorelo. Pravi se, da je mesto navlašč zažgano. V Nade j koven so čeBki dijaki hoteli napraviti zabaven shod, vložili ao zato, kakor naša postava tiija, prošnjo za dovoljenje, shod vendar ni bil dovoljen. 15. septembra i. 1, bode v Ljubljaui prvi občni zbor vseh ljudskih učiteljev na Krajnskcm v mestni dvorani- Jtazgovar-jalo so bode: 1. Kaj je pomanjkljivega pri naših ljudskih šolah in česa živo potrebujemo? 2. Kako bi se v ljudski šoli z drugimi nauki združeno pospeševalo um no, narodno gospodarstvo. 3. Kako bi se stalno zboljšale slabe okolščinc o učiteljski plači? K temu zboru vabi vse učitelje osnovalni odbor v Ljubljani. Pretekli teden jo papež obiskal svoje vojake v taboru, Vojaki so ga sprejeli z veliko navdušenostjo. Pravi še, da Rusija pobija mnogo raioega orodja na d olj no Donavo. Tarna se tedaj nekaj kuba. Od Vfleb stranih še mirom prihajajo jednako hudi glasi, da 30 namreč gosenice zelje (kapus) y» pojele; vsi dozdaj priporočeni m rabljeni potnočbt s oper ta mrčes tli so celo nič pomagali. Iz Fioreuee se sicer spet piše, da je gotov po-moček proti gosenicam ta le, če bo 1 luni prostega petroleja v pintov vode vlijc, dobro zmeša in s to vodo zjntru in in zvečer s škropi ¡ni co zelje škropi. G. M. Herman, naš občno stavljen in od vseh ljubljen deželni poslanec je prestavljen v celo nemški Hartbcrg. Kaj bi rekli o tem? — G. Herman, ki je popolnoma zmožen slovenskega jezika v besedi in pisavi jc prestavljen v nemški kraj, uradniki pa, ki slovenščine celo ne znajo so poslani v celo slovenske kraje (g. Juri Wogner v Konjice, g. Julij Kintzl v Laški trg), kako bo su tedaj i/.vrševal g, IU V Kar se tiče nagega dragega g. Hermana, obžalujemo sicer iz vsega srca, da odide od nas, prepričani sin o vendar p o pol-nomn, da še on ostane nadalje eelo naš, kakor tudi mi j e g a n e b o m o u i k d a r pozabili. Na ljubljanski realki se je podelila služba učitelju, ki celo nič slovenski ne razume. Ali ho se v Ljubljani llJ tako izvrševal? Petek res nesrečen dan. V petek t. j. 14. avgusta se je v Scsnni (hlizo Nahreziue, kjer kopljejo kamenje za zasipanje morja v Trstu), zgodila strašna nesreča! Nekega kmeta, ki je prehitro na razstreljeno mesto šel (podžgali so bili mino), da hi med kamenjem raznesene koretiike posekanih debel pobiral, zaduSi sapa (gaza) iz volline puhteča; 4 francoski delavci mu tečejo na pomoč, ali tudi oni poka-pljejo. Kmetje prišel poznej, k sebi, oni 4 pa so mrtvi, Tisti dan seje tudi v Trstu pri ve i panju kamenja v morje vto-pilo četvero ljudi. V Puntigamovi privatni pri Gradcu sta pred kratkim prid-govala, novo katolško vero znani Nemec Ronge in Dunajčan Porster, Zadnji je med drugimi tudi rekel: „Mi imamo zdaj ustavnega cesarja, čemu bi imeli absolutističnega papeža", in piva pijani poslušavci so ploskali tem besedam, da so se skorej vsi ogloiili. — Kaj dan danas ne bo vse mogoče! - Iz Kala se piše, da se v tamošnem gozdu med Lomom, Kaloni in Lok ovce m že celo polletje vlačijo trije vol ki, ki so prej ko no došli iz Trnovskega gozda in ki so že mnogo ovac, krav, volov in konjev zadavili in zatoraj mnogo k vara napravili tamošnim prebivalcem. Začeli so se že celo hišam bližati, če rc bo pomoči ne bo več človek v lastni hiši svoboden, — Tamo hi bilo ted^j bolj potrebno, da bi se sošli strelci, kakor na Dunajn. — Res je sicer, da tamo ni tohko piva, kakor na Dunaju! — Zn obisk.ovavoe slovenskega tabora v Zavcu pri Celju je cena vožnje po železnici iz; Zagreba, Ormtiža, Maribora, Ptuja, Poličan, Zidati mosta tn Ljubljane za polovico znižana; in sicer za vožnjo v Celje za 5. iti 6. septembra iz Celja nazaj pa za 6. 7. 8. septembra t. 1. Trzua cena pretekli teden. Piumce viLtfnii :■] reve lika. , Jiiomean , OTna „ TurBoi (kuro se) vu^an Ajd® D Prosa „ Krompirja „ Govedine funt Toleliue „ Sfiiijetine irsm ftmt Drv SO" trdili aei.eni .Klfllterl n i» i«. . „ 8U" meliluli „ . 18" -i . it i j . -Ugleijn i i trdega les* vitgan i, ii metkuga „ „ Sena če nt S Umu csnt v iopah n n eteljo Slmdae (Apeh») cent, Jajcu, pet ,'Q , " „ Cesarski zlat velja 5 fl. -14 kr. a. v. Azijo srebra 112-50. larodno drž. posojilo 62.70, Loterijue srečke. V Trstu 19, avgusta Ib68: 10 43 4« Prihodnjo ereekanjg je 2, septembra LšGft. 3» 3» Dobro izurjen ekonom, ki je oženjen in slovensko dobro govori, doln službo pri la variti uskem k u j e z o š k o ti j s t v u v Mariboru z začetkom leta 1869. Več o tem se zve pri imenovanem knjezo6l^>lijstva. V najem sc daje mlin, žaga, pekarija in nekoliko zemljišča. Pogoj se poz ve pri lastmku Jožetu Prilšeku v linkovid pri Grižah, Izdnleij, Eoložnik in odgovori i vre dni k Ur. Mfillja E*» ■ log Ti el; ar Kda>rd Janiti t Msiribitru. Kaisertcld, Scholz, Latubcrg. Pairhuber, Rak, Rcehbauer, Seidl, \Vauiseh, Lipold in Braudstetter. Konec seje J na 2. prihodnja seja jc v četrtek. Na dnevem redu so deželuj predlogi in sporočila deželnega odbora, V Češki deželni zbor so 22. t. m. narodni poslanci poslali protest, kterega jih je podpisalo 81 in niso došli v zbor. Veliki deželni maršal knjez Auersperg je bil na koncu svojega govora tako moten, daje rekel „Ž i vi o cesar J o ž ei' prvi!" V L j abl j ansk em deželnem zboruje Wu.rzbab nagovoril poslance v nemškem jeziku, deželni poglavar Con rad pa v nemškem in slovenskem. V Brnu 22. t. m. lederalisti In škofi niso doSli v deželni zbor, in se je zatoraj zbor moral odpustiti za ta dan V p o 1 s k e m deželnem zboru je 22. t. m. po* slane« Zyblikiewici predložil, da se naj z nova pregleda ustava in ta predlog je narodni odbor sprijel. Smolka pa je predložil, naj se lanski sklep, da se naj pošljejo poslanci v državni zbor, zdaj zavrže, in naj se državni poslanci svojega poslanstva odpovejo. Ta predlog se vendar ni podpiral, in ua to seje poslance Krzccznnovviecz taki poslanstva odpovedal. V [nsbruku so v deželnem zbora predlogi liberalne stranke padli. Iz llrvaške se piše, da so narodna stranka z unionisli ne bo mogla pogoditi. \ov i (■ ar. G. septembra t. I. ho v Žalen pol ure od Celja v lepi savinski dolini drugi slovenski tabor. Tndi k temu taboru se pričakuje prav rnuogo ljudi ne samo iz slovenskega Štajarja temoč tudi iz Ljubljane Sn Zagreba. Namen taboro-vatnu pa bo tudi tuknj on isti kakor v Ljutomera. Cuje se, ti a je vlada že tabor dovolila. Pri tem taboru menijo govoriti gg, Ivan Žuža, dr, Ploj, dr, liazlag, Lipold, dr, Snice, dr. /arnik, Raič in dr. Vošujak. Tudi iz Goriškega in Primorske se čuje. da se delajo pripravo aaJUhore, Kaj pa dela Kranjska?! — Na češkem jc pogorelo mesto Uudejevice. Pošta, okrajna sodnija in 50 hiš je zgorelo. Pravi se, da jc mesto navlašč zažgano. V Nadij koven so čeBki dijaki hoteli napraviti zabaven shod, vložili so zato, kakor naša postava tiija, prošnjo za dovoljenje, shod vendar ni bil dovoljen. 15. septembra t. 1, bode v Ljubljaui prvi občni zbor vseh ljudskih učiteljev na Krajnskcm v mestm dvorani- Jtazgovar-jalo so bode: 1, Kaj je pomanjkljivega pri naših ljudskih šolah in česa živo potrebujemo? 2. Kako bi se v ljudski šoli z drugimi nauki združeno pospeševalo umno, narodno gospodarstvo. 3. Kako hi se stalno zboljšale slabe okolščinc o učiteljski plači? K temu zboru vabi vse učitelje os n ovalu i odbor v Ljubljani. Pretekli teden jo papež obiskal svoje vojake v taboru, Vojaki so ga sprejeli z veliko navdušenostjo. Pravi še, da Rusija pošilja mnogo raznega orodja na doljno Donavo, Tam o se tedaj nekaj kuha. Od vseh stranih še zmirom prihajajo jednako hudi glasi, da so namreč gosenice zelje (kajtus) vse pojele; vsi dozdaj priporočeni in rabljeni pomočkt s oper ta mrčes tli so celo nič pomagali. Iz Fiorcnce se sicer spet piše, da je gotov po-moček proti goscnicam ta le, če se 1 funt prostega petroleja v pintov v<;de vlijc, dobro zmeša in s to vodo zjntrn in in zvečer s škropi inico zelje škropi. G. M. Herman, naš občno slavljcu in od vseh ljubljen deželni poslanec je prestavljen v celo nemški Hartbcrg. Kaj bi rekli o tem? — G. Herman, ki je popolnoma zmožen slovenskega jezika v besedi in pisavi je prestavljen v nemški kraj, uradniki pa, ki slovenščine celo ne znajo so poslani v celo slovenske kraje (g. Juri Woguer v Konjice, g. Julij Kintzl v Laški trg), kako bo su tedaj i/.vrševal g, IU i Kar se tiče našega dragega g. Hermana, obžalujemo sicer iz vsega srca, da odide od nas, prepričani srno veudar popolnoma, da še on ostane nadalje celo naš, kakor tudi m i j e g a n e b o m o nikdar pozabili. Na ljubljanski realki se je podelila služba učitelju, ki celo nič slovenski ne razume. AH bo se v Ljubljani 19 tako izvrševal? Petek res nesrečen dan. V petek t. j. 14. avgusta se je t Scsnni (blizo Nabrezine, kjer kopljejo kamenje za zasipanje morja v Trstu), zgodila strašna nesreča: Nekega kmeta, ki je prehitro na razstreljeno mesto šel fpodžgali so bili mino), da hi med kamenjem raznesene koretiike posekanih debel pobiral, zaduši sapa (gaza) iz volline puhteča; 4 francoski delavci mu tečejo na pomoč, ali tudi oni poka-pijejo. Kmetje prišel pozuej, k sebi, oni -I pa so mrtvi, Tisti dan seje tudi v Trstu pri vsipanju kamenja v morje vto-pilo četvero ljudi. V Puntigamovi privatni pri Gradcu sta pred kratkim prid-govala, novo katolško vero znani Nemec Ronge in Duunjčan Porster, Zadnji je med drugimi tudi rekol: „Iti imamo zdaj ustavnega cesarja, čemu bi imeli absolutističnega papeža", in piva pijani poslušavci so ploskati tem besedam, da so se skorej vsi oglniili. — Kaj dan ilanas ne bo vse mogoče! - Iz Kala se piše, da se v tamošnem gozdu med Lomom, Kalom in Lok ovce m že celo polletje vlačijo trije vol ki, ki so prej ko no došli iz Trnovskega gozda in ki so že mnogo ovac, krav, volov in konjev zadavili in zatoraj mnogo k vara napravili tamošnim prebivalcem. Začeli so se že celo hišam bližati, če rc ho pomoči ne bo več človek v lastni biši svoboden, — Tamo hi bilo teil^j bolj potrebno, da bi se sošli strelci, kakor na Dunaju. — Res je sicer, da tamo ui toliko piva, kakor na Dunaju! — Zn obisk.ovavoe slovenskega tabora v Žavca pri Celju je cena vožnje po železnici iz Zagreba, Ormttža. Maribora, Ptuja, Poličan, Zidati mosta tn Ljubljane za polovico znižana; in sicer za vožnjo v Celje za 5. iti 6. septembra iz Celja nazaj pa za 6. 7. 8. septembra t. 1. Tr/na cena pretekli teden. Piumce viLtfnii :■] reve uka. BS , Jiiomean a otku k TurSice (kura se) vagm Aid® D -froea „ Krompirja „ Govedine funt Toletiue „ Sfinjetine črstve fkht Drv SO" trdih aei.eni .Kklter* n T i«. . „ SU" mehkih „ . 18" -i . it i j . -Ugleijn i * trdega les* vitgan n ii metkiigu „ „ Sena Cent Sliino csnt v iopah n n eteljo Slanine (Apeh») cent Jajcu, pet ,'Q . * Cesarski zlat velja 5 fl. 44 kr. a. v. Azijo srebra 1J2-50-larodno drž. posojilo 62.70, Lotprijne srečke. V Trstu 19, avgusta Ib68: 10 4:* 4« rvihodujfl ereeknnja je 2, iSplamTarn 1466. 3» 3» Dobro izurjen ekonom, ki je ozenjen in slovensko dobro govori, doln službo pri la variti nskeni k u j e z o š k o ti j s t v u v Mariboru z začetkom leta L869. Več o leni se zve pri imenovanem knjezoš1^>Jijstva. V najem sc daje mlin, žaga, pekarjja in nekoliko zemljišča. Pogoj se poz ve pri lastniku Jožetu Prilšeku v Bnkovici pri Grižalt, IzdnleJj, Eoložnik in odgovori i vre dni k Ur. Matija E*» ilog. Ti i t ar Kdu>rd Jnnžlr t Msirihitru. Kaisertcld, Seholz, Lambcrg. Pairhuber, Rak, Rcehbauer, Seidl, \Vaniseh, Lipold in Braudstetter. Konec seje j na 2. prihodnja seja je v četrtek. Na dnevem redu so deželuj predlogi in sporočila deželnega odbora, V Oeski deželni zbor so 22. t. m. narodni poslanci poslali protest, kterega jih je podpisalo 81 in niso došli v zbor. Veliki deželni maršal knjez Auersperg je bil na koncu svojega govora tako .zmoten, daje rekel „Ž i vi o cesar Jožel' prvi!" V L j nibl j anflk etn deželnem zboruje Wurzbab nagovoril poslance v nemškem jeziku, deželni poglavar Con rad pa v nemškem in slovenskem. V Brnu 22. t. m. ledcralistl in škofi niso doSll v deželni zbor, iu se je zatoraj zbor moral odpustiti za ta dan V p o 1 s k e m deželnem zboru je 22. t. m. poslanec Zybbkiewlcz predložil, da se naj z nova pregleda ustava in ta predlog je narodni odbor sprijel. Smolka pa je predloži), naj se lanski sklep, da se naj pošljejo poslanci v državni zbor, zdaj zavrže, in naj se državni poslanci svojega poslanstva odpovejo. Ta predlog se vendar ni podpiral, in ua to seje poslance Krzccznnovviecz taki poslanstva odpovedal- V [nsbrttku so v deželnem zbora predlogi liberalne stranke padli. Iz llrvaške se piše, da so narodna stranka z unionisli ne bo mogla pogoditi. \ovirar. G. septembra t. I. ho v Žalen pol ure od Celja v lepi saviuski dolini drugi slovenski tabor. Tudi k temu taboru se pričakuje prav rnuogo ljudi ne samo iz slovenskega Štajarja temoč tudi iz Ljubljane in Zagreba. Namen taboro-vatnu pa bo tudi tukaj on isti kakor v Ljutomera. Cnje se, da je vlada že tabor dovolila. Pri tem taboru menijo govoriti gg, Ivan Žuža, dr, Ploj, dr, Jiazlag, Lipold, dr, Srnce, dr. /arnik, Raič in dr. Vošujak. Tudi iz Goriškega in Primorske se čuje. da se delajo priprave zaJUhore, Kaj pa dela Kranjska?! — Na Češkem je pogorelo mesto Undojevice. Pošta, okrajna sodnija in 50 hiš je zgorelo. Pravi se, da je mesto navlašč zažgano. V Nado j koven so čeBki dijaki hoteli napraviti zabaven shod, vložili so zato, kakor naša postava tirja, prošnjo za dovoljenje, shod vendar ni bil dovoljen. 15. septembra t. 1, bode v Ljubljaui prvi občni zbor vseh ljudskih učiteljev na Kraju «k cm v mestni dvorani- Kazgovar-jalo so bode: 1. Kaj je pomanjkljivega pri naših ljudskih šolah in čisa živo potrebujemo? 2. Kako bi se v ljudski šoli z drugimi nauki združeno pospeševalo umno, narodno gospodarstvo. 3. Kako hi se stalno zboljšale slabe okolščinc o učiteljski plači? K temu zboru vabi vse učitelje os n ovalu i odbor v Ljubljani. Pretekli teden jo papež obiskal svoje vojake v taboru, Vojaki so ga sprejeli z veliko navdušenostjo. Pravi še, da Rusija pošilja mnogo raznega orodja na doljno Donavo. Tnmo se tedaj nekaj kuha. Od vseh stranih še zmirom prihajajo jednako hudi glasi, da so namreč gosenice zelje (kajtus) vse pojele; vei dozdaj priporočeni m rabljeni potnoekt s oper ta mrčes tli so celo nič pomagali. Iz Fiorence se sicer spet piše, da je gotov po-moček proti gosenicam tu le, če se 1 luni prostega petroleja v pintov v<;de vlijc, dobro zmeša in s to vodo zjntra in in zvečer s škropilnico zelje škropi. G- M. Herman, naš občno stavljen in od vseh ljubljen deželni poslanec je prestavljen v celo nemški Hartbcrg. Kaj bi rekli o tem? — G. Herman, ki je popolnoma zmožen slovenskega jezika v besedi in pisavi jc prestavljen v nemški kraj, uradniki pa, ki slovenščine celo ne znajo so poslani v celo slovenske kraje (g. Juri Wagner v Konjice, g. Julij Kintzl v Laški trg), kako bo eu tedaj i/.vrševal g, IU V Kar se tiče našega dragega g. Hermana, obžalujemo sicer iz vsega srca, da odide od nas, prepričani srno veudar popolnoma, da še on ostane nadalje eelo naš, kakor tudi mi j e g a n e h o m o nikdar p o z a h i l i. Na ljubljanski realki se je podelila služba učitelju, ki celo nič slovenski ne razume. Ali bo se v Ljubljani llJ tako izvrševal? Petek res nesrečen dan. V petek t. j. 14. avgusta se je v Scsnni (blizo Nabrezine, kjer kopljejo kamenje za zasipanje morja v Trstu), zgodila strašna nesreča: Nekega kmeta, ki je prehitro na razstreljeno mesto $el (podžgali so bili mino), da hi med kamenjem raznesene koretiike posekanih debel pobiral, zaduši sapa (gaza) iz volline puhteča; 4 francoski delavci mu tečejo na pomoč, ali tudi oni poka-pijejo. Kmetje prišel poznej, k sebi, oni -I pa so mrtvi, Tisti dan seje tudi v Trstu pri vsi panju kamenja v morje vto-pilo četvero ljudi. V Puntigamovi privatni pri Gradcu sta pred kratkim prid-govula, novo katolško vero znani Nemec Ronge in Dunnjčan Forster, Zadnji je med drugimi tudi reknl: „Mi imamo zdaj ustavnega cesarja, čemu bi imeli absolutističnega papeža", in piva pijani poslušavci so ploskali tem besedam, da so se skorej vsi oglniili. — Kaj dan ilanas ne bo vse mogoče! - Iz K al a se piše, da se v tamošneni gozdu med Lomom, Kalom in Lok ovce m že celo polletje vlačijo trije vol ki, ki so prej ko no došli iz Trnovskega gozda in ki so že mnogo ovac, krav, volov in konjev zadavili in zatoraj mnogo k vara napravili ta modnim prebivalcem, Začeli so se že celo hišam bližati, če rc ho pomoči ne bo več človek v lastni biši svoboden, — Tamo hi bilo ted^j bolj potrebno, da bi se sošli strelci, kakor na Dunaju. — Hes je sicer, da tamo ni tohko piva, kakor na Dunaju! — Zn obisk.ovavoe slovenskega tabora v Žavca pri Celju je cena vožnje po železnici iz Zagreba, Ormttža, Maribora, Ptuja, Poličan, Zidati mosta tn Ljubljane za polovico znižana; in sicer za vožnjo v Celje za 5. iti 6. septembra iz Celja nazaj pa za 6. 7. 8. septembra t. 1. Trzua cena pretekli teden. Piumce v mina {ilrvronka) . m „ Jiiomenn , Otku k TurSief (kurnse) vii^nn Ajd® D ¿"rosa „ Krompirja „ Govedine funt Toleline „ STinjetine ¿mve fkht Drv SO" trdili aei.eni .Klfllterl 18" h t ii* 1 „ 80" mehkih „ . 18" -i . it i j * -Ob I en ju i * trdega les* vagan ii ii metkiiga „ „ Sena Cent Slame csnt v iopah n n eteljo Slanine (Apeh») cent, Jajcu, pet 20 , * „ Cesarski zlat velja 5 fl. 44 kr. a. v. Azijo srebra U2-50. ar o fin o drž. posojilo 62.70, Lotprijne srečke. V Trstu 19, avgusta IbG8: 10 43 4« Prihodnje erečkanjs je 2, septamtirn LSGK. 3» 3» Dobro izurjen ekonom, ki je ozenjen in slovensko dobro govori, dobi službo pri la variti nskem k u j e z o š k o f i j s 1 v u v Mariboru z začetkom leta 1869. Več o tem se zve pri imenovanem knjezošl^lijstva. V najem sc daje mlin, žaga, pekarija in nekoliko zemljišča. Pngoj se poz ve pri lastniku Jožetu Prilšeku v linkovid pri Grižalt, Izdnldj, Knložnik in odgovoril vre dni k Ur. JI nt tja E*» ilog. Ti e t ar Kdnard Janili t Mariboru. Kaisertcld, Scholz, Laiubcrg. Pairhuber, Rak, Itcehbauer, Seidl, \Vaniseh, Lipold in Braudstetter. Konec seje j na 2. prihodnja seja jc v četrtek. Na dnevcm redu so deželuj predlogi in sporočila deželnega odbora, V Češki deželni zbor so 22. t. m. narodni poslanci poslali protest, kterega jih je podpisalo 81 in niso došli v zbor. Veliki deželni maršal kuješ Anersperg je bil na koncu svojega govora tako zmoten, daje rekel „Ž i vi o cesar J o ž ef prvi!" V Ljubljanskem deželnem zboruje Wurzbah nagovoril poslance v nemškem jeziku, deželni poglavar Con rad pa v nemškem in slovenskem. V Brnu 22. t, m. lederalisti in škofi niso došll v deželni zbor, iu sc je zatoraj zbor moral odpustiti za ta dan V p o 1 s k e m deželnem zboru je 22. t. m. po* slanec Zyblikiewlci predložil, da se naj z nova pregleda ustava in ta predlog je narodni odbor sprijel. Smolka pa je predloži), naj se lanski sklep, da se naj pošljejo poslanci v državni zbor, zdaj zavrže, in naj se državni poslanci svojega poslanstva odpovejo. Ta predlog se vendar ni podpiral, in ua to seje poslance Krzccznnovviecz taki poslanstva odpovedal. V [nsbruku so v deželnem zbora predlogi liberalne stranke podli. Iz Hrvaške se piše, da so narodna stranka z unioulsli ne bo mogla pogoditi. \ov i (■ ar. G. septembra t. I. bo v Žalcu pol ure od Celja v lepi savinski dolini drugi slovenski tabor. Tndi k temu taboru se pričakuje prav m nogo ljudi ne samo iz slovenskega Štajarja temoč tudi iz Ljubljane in Zagreba. Namen taboro-vanju pa bo tudi tuknj on isti kakor v Ljutomera. Čuje se, da je vlada že tabor dovolila. Pri tem taboru menijo govoriti gg, Ivan Žuža, dr. Ploj, dr. Jiazlag, Lipold, dr, Srnee, dr. /arnik, Raič in dr. Vošujak. Tndi iz Goriškega in Primorske se čuje. da se delajo priprave zaJUbore, Kaj pa dela Kranjska?! — Na Ccskem je pogorelo mesto Undojevice. PoŠta, okrajna sodnija in 50 hiš je zgorelo. Pravi se, da je mesto navlašč zažgano. V Nade j ko veti so čCBki dijaki hoteli napraviti zabaven shod, vložili so zato, kakor naša postava tirja, prošnjo za dovoljenje, shod vendar ni bil dovoljen. 15. septembra t. 1, bode v Ljubljaui prvi občni zbor vseh ljudskih učiteljev na Krajnskctn v mestm dvorani- Kazgovar-jalo so bode: 1. Kaj je pomanjkljivega pri naših ljudskih šolah in česa živo potreba jemo? 2. Kako bi sc v ljudski šoli z drugimi nauki združeno pospeševalo umno, narodno gospodarstvo. 3. Kako bi se stalno zboljšale slabe okolščinc o učiteljski plači? K temu zboru vabi vse učitelje osnovalni odbor v Ljubljani. Pretekli teden jo papež obiskal svoje vojake v taborn, Vojaki so ga sprejeli z veliko navdušenostjo. Pravi še, da Rusija pošilja mnogo raiaega orodja na doljno Donavo. Tnmo se tedaj nekaj kuha. Od vseh stranih še zmirom prihajajo jednako hudi glasi, da so namreč gosenice zelje (kapuH) vse pojele; vsi dozdaj priporočeni in rabljeni potnoekt s oper ta mrčes tli so celo «ič pomagali. Iz Fiorence se sicer spet piše, da je gotov po-moček proti gosenicam tu le, če se 1 luni prostega petroleja v pintov vode vlijc, dobro zmeša in s to vodo zjntru in in zvečer s škropilnico zelje škropi. G. M. Herman, naš občno stavljen in od vseh ljubljen deželni poslanec je prestavljen v celo nemški Hartbcrg. Kaj bi rekli o tem? — G. Herman, ki je popolnoma zmožen slovenskega jezika v besedi in pisavi jc prestavljen v nemški kraj, uradniki pa, ki slovenščine celo nc znajo so poslani v celo slovensko kraje (g. Juri Waguer v Konjice, g. Julij Kintzl v Laški trg), kako bo eu tedaj i/.vrševal g, IU V Kar sc tiče našega dragega g. Hermana, obžalujemo sicer iz vsega srca, da odide od nas, prepričani smo veudar popolnoma, da še on ostane nadalje celo naš, kakor tudi mi j e g a n e h o m o nikdar p o z a h i l i. Na ljubljanski realki se je podelila služba učitelju, ki celo nič slovenski ne razume. Ali ho se v Ljubljani llJ tako izvrševal? Petek res nesrečen dan. V petek t. j. 14. avgusta se je v Scsnni (blizo Nabrezine, kjer kopljejo kameujc za zasipanje morja v Trstu), zgodila strašna nesreča: Nekega kmeta, ki je prehitro na razstreljeno mesto šel fpodžgali so bili mino), da hi med kamenjem raznesene koretiikc posekanih debel pobiral, zaduši sapa (gaza) iz volline puhteča; 4 francoski delavci mu tečejo na pomoč, ali tudi oni poka-pijejo. Kmetje prišel pozuej, k sebi, oni \ pa so mrtvi, Tisti dan seje tudi v Trstu pri vsipanju kamenja v morje vto-pilo četvero ljudi. V Puntigamovi privami pri Gradcu sta pred kratkim prid-govula, novo katolško vero znani Nemec Konge in Duuajčan Forster, Zadnji je med drugimi tudi rekol: „Mi imamo zdaj ustavnega cesarja, čemu bi imeli absolutističnega papeža", in piva pijani poslušavci so ploskali tem besedam, da so se skorej vsi oglniili. — Kaj dan danas ne bo vse mogoče! - Iz Kala se piše, da se v tamošnem gozdu med Lomom, Kalom in Lok ovce m že celo polletje vlačijo trije vol ki, ki so prej ko no došli iz Trnovskega gozda in ki so že mnogo ovac, krav, volov in konjev zadavili in zatoraj mnogo k vara napravili tnmošnim prebivalcem. Začeli so sc že celo hišam bližati, če re ho pomoči ne bo več človek v lastni biši svoboden, — Tamo hi bilo ted^j bolj potrebno, da bi se sošli strelci, kakor ua Dunaju. — Hes je sicer, da tamo ni tohko piva, kakor na Dunaju! — Zn obisk.ovavoe slovenskega tabora v Žavca pri Celju je cena vožnje po železnici iz; Zagreba, Ormtiža. Maribora, Ptuja, Poličan, Zidati mosta tn Ljubljane za polovico znižana; in sicer za vožnjo v Celje za 5. in 6. septembra iz Celja nazaj pa za 6. 7. 8. septembra t. 1. Tr/na cena pretekli teden. Piumce vik^na plnvenka) . m „ Jiiomenn , Otku k TurSief (kuruse) vu^im A}de D -froea „ Krompirja „ Govedine funt Toleliue „ Sfinjetine irsm ftmt Drv SO" t idili BE7.eni .Klfltter* „ 8U" mehkih „ . 18" -i . it i j * -Uglenja i i trdega les* vitgan ii » metkiigu „ „ Sena teut Sliino csnt v iopah n n eteljo Simone (Apeh») cent, Jajcu, pet 20 , * „ Cesarski zlat velja 5 fl. -14 kr. a. v. Azijo srebra U2-50. \nroflno drž. posojilo 62.70, Lotprijne srečke. V Trstu 19, avgusta 10 43 4« rvihoduji! ereikimja je 2, isplamlarn 1466. 3» 3» Dobro izurjen ekonom, ki je ozenjen in slovensko dobro govori, doln službo pri lavantinskem knjezoškofijstvu v Mariboru z začetkom leta L869. Več o tem se zve pri imenovanem knjezošl^lijstva. V najem sc daje mlin, žaga, peknrija in nekoliko zemljišča. Pogoj se poz ve pri lastniku Jožetu Prilšcku v Bnkovici pri Grižali, IzdnleJj, Eoložnik in odgovori i vre dni k Ur. Matija E*» ilog. Ti i t ar Kdnard Janili t Mariboru. Kaisertcld, Scholz, Lambcrg. Pairhuber, Rak, Itcehbaner, Scidl, \Vauiaeh, Lipold in Braudstetter. Kanec seje j na 2. prihodnja seja jc v četrtek. Na dnevem redu se deželuj predlogi in sporočila deželnega odbora, V Oeski deželni zbor so 22. t. m. narodni poslanci poslali protest, kterega jib je podpisalo 81 in niso došli v zbor. Veliki deželni maršal knjez Atiersperg je bil na koncu svojega govora tako zmoten, daje rekel „Ž i vi o cesar J o % ef prvi!" V Ljubljanskem deželnem zbora jc Wnrzbah nagovoril poslance v nemškem jeziku, deželni poglavar Con rad pa v nemškem in slovenskem. V Brnu 22. t. m. ledcralisti in škofi niso doSli v deželni zbor, iu se je zatoraj zbor moral odpustiti za la dan V p o 1 s k e m deželnem zboru je 22. t. m. poslanec Zybbkiewicz predložil, da se naj y. nova pregleda nstava in ta predlog je narodni odbor sprijel. Smolka pa je predložil, naj se lanski sklep, da se naj pošljejo poslanci v državni zbor, zdaj zavrže, in naj se dri a v ni poslanci svojega poslanstva odpovejo. Ta p rud log se vendar ni podpiral, in ua to seje poslane? Krzecznnovviecz taki poslanstva odpovedal. V Insaruka so v deželnem zboru predlogi liberalne stranke padli. Iz Hrvaške se piše, da so narodua stranka z unionisli ne bo mogla pogoditi. \ov i (■ ar. G. septeuibra t. I. bo v Žalca pol ure od Celja v lepi saviuski dolini drugi slovenski tabor. Tudi k temu taboru se pričakuje prav rnuogo ljudi ne samo iz slovenskega Štajarja temoč tudi iz Ljubljane in Zagreba. Namen taboro-vatnu pa bo tudi tuknj on isti kakor v Ljutomera. C nje se, da je vlada že tabor dovolila. Pri tem taboru menijo govoriti gg, Ivan Žuža, dr, Ploj, dr, Jiazlag, LipoM, dr, Knice, dr. /nrnik, Raič in dr. Vošujak. Tudi iz Goriškega in Primorske se čuje. da se delajo priprave zaJUbore, Kaj pa dela Kranjska?! — Na Ccskem je pogorelo mesto Undejevice. Pošta, okrajna sodnija in 50 hiš je zgorelo. Pravi se, da je mesto navlašč zažgano. V Nado j koven so čeBki dijaki hoteli napraviti zabaven shod, vložili so zato, kakor naša postava tirja, prošnjo za dovoljenje, shod vendar ni bil dovoljen. 15. septembra i. 1, bode v Ljubljaui prvi občni zbor vseh ljudskih učiteljev na Krajnskcm v mestni dvorani- Jtazgovar-jalo so bode: 1. Kaj je pomanjkljivega pri naših ljudskih šolah in česa živo potrebtijemo? 2. Kako bi se v ljudski šoli z drugimi nauki združeno pospeševalo um no, narodno gospodarstvo. 3. Kako bi se stalno zboljšale slabe okolščinc o učiteljski plači? K temu zboru vabi vse učitelje osnovalni odbor v Ljubljani. Pretekli teden jo papež obiskal svoje vojake v tahorn, Vojaki so ga sprejeli z veliko navdušenostjo. Pravi še, da Rusija pošilja mnogo raioega orodja na d oljno Donavo. Tarna se tedaj nekaj kuba. Od vseh stranih še mirom prihajajo jednako hudi glasi, da so namreč gosenice zelje (kapus) vse pojele; vsi dozdaj priporočeni m rabljeni potnočkj s oper ta mrčes tli so celo nič pomagali. Iz Fioreuce se sicer spet piše, da je gotov po-moček proti gosenicam tu le, če bo 1 luni prostega petroleja v pintov vode vlijc, dobro zmeša in s to vodo zjntru in in zvečer s škropilnico zelje škropi. G. M. Herman, nn£ občno stavljen iu od vseh ljubljen deželni poslanec je prestavljen v celo nemški Hartbcrg. Kaj bi rekli o tem? — G. Herman, ki je popolnoma zmožen slovenskega jezika v besedi in pisavi jc prestavljen v nemški kraj, uradniki pa, ki slovenščine celo ne znajo so poslani v celo slovenske kraje (g. Juri Waguer v Konjice, g. Julij Kintzl v Laški trg), kako bo bq tedaj i/.vrševal g, IU V Kar se tiče našega dragega g. Hermana, obžalujemo sicer iz vsega srca, da odide od nas, prepričani srno vendar p o pol-nomn, da še on ostane nadalje eelo naš, kakor tudi mi j e g a n e b o m o nikdar pozabili. Na ljubljanski realki se je podelila služba učitelju, ki celo nič slovenski ne razume. Ali ho se v Ljubljani llJ tako izvrševal? Petek res nesrečen dan. V petek t. j. 14. avgusta se je v Scanni (blizo Nahreziue, kjer kopljejo kamenje za zasipanje morja v Trstu), zgodila strašna nesreča! Nekega kmeta, ki je prehitro na razstreljeno mesto šel (podžgali so bili mino), da bi med kamenjem raznesene koretiike posekanih debel pobiral, aaduši sapa (gaza) iz volline puhteča; 4 francoski delavci mu tečejo na pomoč, ali tudi oni poka* pijejo. Kmetje prišel poznej, k sebi, oni A pa so mrtvi, Tisti dan seje tudi v Trstu pri vsipanju kamenja v morje vto-pilo četvero ljudi. V Puntigamovi privarni pri Gradcu sta pred kratkim prid-govala, novo katolško vero znani Neaiee Konge in Duuajčan Forster, Zadnji je med drugimi tudi rekel: „Mi imamo zdaj ustavnega cesarja, čemu bi imeli absolutističnega papeža", in piva pijani poslusavci so ploskali tem besedam, da so se skorej vsi ogloiili. — Kaj dan ilanas ne bo vse mogoče! - Iz Kala se piše, da se v tamoSuem gozdu med Lomom, Kalom in Lok ovce m že celo polletje vlačijo trije vol ki, ki so prej ko ne došli iz Trnovskega gozda in ki so že mnogo ovac, krav, volov in konjev zadavili in zatoraj mnogo k vara napravili ta m o šn i m prebivalcem. Začeli so se že celo MŠam bližati, če rc bo pomoči ne ho več človek v lastni hiši svoboden, — Tamo hi bilo ted^j bolj potrebno, da bi se sošli strelci, kakor na Dunajn. — Hes je sicer, da tamo ui tohko piva, kakor na Dunaju! — Zn obisk.ovavoe slovenskega tabora v Žavca pri Celju je cena vožnje po železnici iz; Zagreba, Ormtiža, Maribora, Ptuja, Poličan, Zidati mosta tn Ljubljane za polovico znižana; i it sicer za vožnjo v Celje za 5. in 6. septembra iz Celja nazaj pa za 6. 7. 8. septembra t. 1. Trzua cena pretekli teden. Piumce viLtfnii :■] reve lika. , Jiiomena , OTKU K Tinpi (kura sii) vtgm A}de D ¿"rosa „ Krompirja „ Govedine funt Toleliae „ Sfinjeline irsm ftmt Drv SO" trdih aei.eni .Klfltterl n T i«. 1 „ 8U" mehkih „ . 18" -i . it i j * -Ugleijn i * trdega les* vagan i, ii metkiiga „ „ Sena Cent Slauiu csnt v ioptth n n eteljo Slaidae (Apeh») cent, Jajcu, pet 20 , * „ Cesarski zlat velja 5 fl. 44 kr. a. v. Azijo srebra 1J2-50-larodno drž. posojilo 62.70, Loterijue srečke. V Trstu 19, avgusta IbG8: 10 43 4« Prihodnja ereekanja je 2, ieptamTarn LSGS. 3» 3» Dobro izurjen ekonom, ki je oženjen in slovensko dobro govori, dobi službo pri la variti uskem knjezoškofijstvu v Mariboru z začetkom leta 1869. Več o tem se zve pri imenovanem knjezošty>lijslva. V najem sc daje mlin, žaga, pekarija in nekoliko zemljišča. Pogoj se poz ve pri lastniku Jožetu Prilšekn v linkovid pri Grižalt, IzdnleJj, založnik in odgovori i vre dni k Ur. Mfillja E*» ilog. Ti e t ar Kduard Janilč t Mariboru.